1849 Leta 1849 hiša doživi prvo večjo prenovo, te se je
Ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja je bilo v vasi Doslovče domnevno
1827
le osem hiš. Finžgarjeva
lotil pisateljev ded Joža Ažman. Takrat je stavba dobila podobo, ki se je obdržala do danes. V kleti je prizidal skromen hlev za dve glavi goveda, nad njim povečal kamro in prizidal tudi kamnito shrambo. Namesto majhnih linic je hiša dobila
rojstna hiša, po domače
večja okna s kovanimi mrežami. Letnica 1849 na
Dolenčeva kajža, je ob
zunanji steni, tik nad oknom kamre, nam pove,
svojem nastanku dobila
da so tega leta prvotno leseno kajžo znotraj in zunaj ometali in pobelili.
številko 9.
Slika 3: Ena od starejših fotografij Finžgarjeve rojstne hiše. Leto in avtorstvo fotografije ni znano.
Kamra je bila povečana, ko so leta 1849 k hiši prizidali hlev v kleti. Povečani del kamre je tedaj dobil poševni strop oziroma mansardo. Slika 1: Izsek karte franciscejskega katastra za katastrsko občino Doslovče (SI ARS 176, k. o. Doslovče) iz leta 1827 z naseljem Doslovče z vpisanimi starimi hišnimi številkami.
Finžgarjeva rojstna hiša skozi čas
1800
1850 1866 Hiša po svoji zunanjosti in notranjosti
Leta 1866 se je k Dolencu priženil pisateljev oče
sodi med primere kmečkega stavbarstva
France. V kajži je zavel nov duh zrelega in pre-
Nekdanji hlev, čevdrc in cimrc
Finžgarjeva rojstna hiša je kajžarska bajta, značilna za revnejše
na slovenskem alpskem ozemlju. Pos-
udarnega gospodarja. S tkalstvom, šivanjem ko-
družine na Gorenjskem. V bajti so črna kuhinja, špajza, hiša in kamra
tavljena je na težje dostopnem terenu
žuhov in irharskih hlač je Francetu kmalu uspelo
so danes preurejeni v razstav-
nad koritom. V bližini hiše je že od nek-
izplačati dolgove, ki jih je imela kajža, dokupil je
daj stal skedenj, ki je bil tako kot hiša in
nekaj njivic in začel graditi nov skedenj. Pod njim
senik prvotno krit s slamo, kakor večina
je uredil hlev za konja, kravo pa so imeli v hle-
hiš v vasi.
vu pod kamro. Nasproti skednja je postavil tudi
deti tako, kot prikazuje spodnja
manjši kozolec z lopo za sušenje konjske krme.
skica. V štali so imele svoj pros-
ohranjene tako, kot jih je opisal Finžgar. Hiša, kot se je imenoval glavni prostor, je služila tudi za delavnico. Pisateljev ded je tu na statvah tkal platno, oče pa je postal prvi krojač na vasi – s šivalnim strojem je šival ovčje kožuhe. Finžgarjeva rojstna hiša je spomenik državnega pomena.
je nekoč ozek kolovoz (danes asfaltira-
či so notri spale tudi kokoške. Sosednji prostor čevdrc je bil hišna klet za shrambo sadja in
žnjo in živino, pravi dostop h kajži pa je
Slika 2: Fotografija Finžgarjeve rojstne hiše, kjer je viden glavni dostop. Leto in avtorstvo fotografije ni znano.
času Finžgarjeve mladosti vi-
tor krava in nekaj ovac, pono-
kajže. Uporabljali so ga predvsem za vo-
Besedila zbral in napisal: Matjaž Koman / Lektoriranje: Tadeja Ivanič Toth, Polona Kus / Oblikovanje: Maruša Žemlja / Tisk: Napisi Bernik / Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, 2024
va spodnjih prostorov je bila v
Nad koritom za napajanje živine v vasi se na cesta) vzpenjal v Reber do Dolenčeve
www.visitzirovnica.si
ni prostor. Triprostorna zasno-
bil ob njenem zahodnem vogalu in so ga
krompirja. Iz čevdrca so vodila
zapirali s skromno leso. Strme kamnite
vrata v nekoliko večji prostor
stopnice so vodile k vhodnim vratom.
cimrc, kjer sta spala ded Joža in teta Neža. Danes v kletne proSlika 4: Skica skednja. Avtor: Janez Bogataj.
store ne vodita več dva vhoda, pač pa en sam, in tudi stene, ki je ločevala hlev od kleti, ni več.
Viri in literatura: Štefe, Tomaž, 2009 – Članek Finžgarjeva hiša v Doslovčah v reviji Moja Slovenija Bogataj, Janez in Faganel, Jože, 1984 – Doslovče