Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011 Vodja projekta: Mag. Kir Kuščer Sodelavci: Jasmin Katja Katarina Alja Vesna Kristina Nejc Katarina Marija Senja Nika Sašo

Bešid Erjavec Golež Hrovatič Ilov Janžovnik Komac Kumar Lanč Lovše Miklič Sever

Marija Mojca Rok Mateja Barbara Maša Ema Tina Andreja Živa Petra David

Muc Ogrin Peterlin Podgornik Repnik Šercer Štanta Svete Urukalo Vrečko Zupančič Černač

ITEF Inštitut za turizem Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani December 2011.

__________________________________ Vse pravice pridržane. Noben del gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršni koli obliki: grafično, elektronsko ali mehanično, kar vključuje (ne da bi bilo omejeno na) fotokopiranje, snemanje, skeniranje, tipkanje ali katere koli druge oblike reproduciranja vsebine brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge pravne ali fizične osebe, na katero bi avtor prenesel materialne avtorske pravice.

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

KAZALO UVOD ..........................................................................................................5 1 CILJI IN VSEBINA STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA ....................................6 2 ENOTA OPAZOVANJA ..............................................................................6 3 VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV .......................................................6 4 VZOREC ...................................................................................................7 4.1 Načrtovan vzorec ................................................................................ 7 4.2 Realiziran vzorec ................................................................................. 8 5 PROFIL GOSTOV V LJUBLJANI ...................................................................9 5.1 Spol gostov ......................................................................................... 9 5.2 Starost gostov....................................................................................10 5.3 Država izvora gostov ..........................................................................10 5.4 Zaposlitveni status .............................................................................14 6 MOTIV PRIHODA ................................................................................... 15 6.1 Motiv prihoda po mesecih anketiranja ..............................................15 6.2 Prenočevanje po motivu prihoda .......................................................16 6.3 Način potovanja po motivu prihoda...................................................16 6.4 Število nočitev po motivu prihoda .....................................................17 6.5 Pogostost obiska po motivu prihoda ..................................................17 7 POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE ................................................ 18 7.1 Vrsta turistične potrošnje ..................................................................18 7.2 Potrošnja po motivu prihoda .............................................................20 i

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

7.3 Potrošnja po tipih nastanitvenih obratov .......................................... 20 7.4 Potrošnja po mesecih anketiranja ..................................................... 22 7.5 Potrošnja po glavnih državah izvora .................................................. 22 7.6 Pričakovana in dejanska potrošnja .................................................... 23 8 KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE ..................................................... 26 8.1 Najbolj všečni elementi Ljubljane ...................................................... 27 8.2 Najmanj všečni elementi Ljubljane .................................................... 28 8.3 Priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s strani turistov............ 29 9 SKLEP .................................................................................................... 32 VIRI IN LITERATURA................................................................................... 34

ii

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

KAZALO SLIK Slika 8.1: Najbolj všečni elementi Ljubljane ......................................................................... 28 Slika 8.2: Najmanj všečni elementi Ljubljane ...................................................................... 29 Slika 8.3: Predlogi turistov za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani ............................ 31

KAZALO TABEL Tabela 4.1: Sobe, ležišča, prihodi in nočitve turistov v Ljubljani leta 2010 po kategorijah nastanitvenih obratov ........................................................................................................... 7 Tabela 4.2: Sobe, ležišča, prihodi in nočitve turistov v Ljubljani leta 2010 po kategorijah nastanitvenih obratov (v odstotkih) ...................................................................................... 8 Tabela 4.3: Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje .................................. 8 Tabela 4.4: Realiziran vzorec po nastanitvenih obratih in mesecih v Ljubljani, 2011 ........... 9 Tabela 5.1: Namen obiska po spolu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ..................................... 10 Tabela 5.2: Namen obiska po starosti (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................................. 10 Tabela 5.3: Namen obiska po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......................... 11 Tabela 5.4: Država izvora po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ...................... 12 Tabela 5.5: Čas prihoda po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ............................. 13 Tabela 5.6: Država izvora po času prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 .......................... 14 Tabela 5.7: Namen obiska po zaposlitvenem statusu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......... 15 Tabela 6.1: Čas prihoda po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......................... 15 Tabela 6.2: Namen obiska po tipu nastanitvenega obrata (v odstotkih), Ljubljana, 2011 . 16 Tabela 6.3: Namen obiska po načinu potovanja (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................. 17 Tabela 6.4: Povprečno število nočitev po motivu prihoda, Ljubljana, 2011 ........................ 17 Tabela 6.5: Namen obiska po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................. 18 Tabela 7.1: Povprečna dnevna potrošnja na osebo, Ljubljana, 2011 .................................. 19 Tabela 7.2: Povprečna dnevna potrošnja na osebo (idealni turisti), Ljubljana, 2011 ......... 20 Tabela 7.3: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnem motivu prihoda (v Eur), Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 20 iii

ITEF

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Tabela 7.4: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po tipu nastanitvenega obrata (v Eur), Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 22 Tabela 7.5: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po mesecih anketiranja (v Eur), Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 22 Tabela 7.6: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnih državah izvora (v Eur), Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 23 Tabela 7.7: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ..................................................................................................................................... 24 Tabela 7.8: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 .................................................................................................. 25 Tabela 7.9: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po glavnem motivu prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................................................................................ 26 Tabela 7.10: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 .................................................................................................. 26 Tabela 8.1: Vprašanja o všečnosti Ljubljane in predlogi za izboljšave ................................ 27

iv

ITEF

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

UVOD Prebivalci, pa tudi številni obiskovalci, pravijo, da je Ljubljana mesto po meri človeka.

Kljub temu, da se uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja prijaznost manjšega kraja, hkrati pa premore vse, kar imajo velike prestolnice. Ljubljana je izvirno mesto, prepredeno s slikovitimi in prijetnimi kotički, kjer lahko doživite številna drobna presenečenja. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, jo poleti odlikuje mediteranska sproščenost. Zaradi svoje geografske lege je Ljubljana tudi odlično izhodišče za odkrivanje izjemno raznolikih obrazov in lepot Slovenije. Ljubljana ima vse, kar premorejo sodobne prestolnice, ob tem pa je uspela ohraniti prijazno in sproščeno vzdušje manjšega kraja. Čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in tradiciji, je namreč razmeroma mlado mesto s sodobnim življenjskim utripom (Turizem Ljubljana, 2010).

Poleg klasičnega mestnega turizma, danes v Ljubljano zahajajo tudi znanstveniki zaradi njene univerze ter inštitutov z mednarodnim slovesom, svetovno znani umetniki zaradi živahnega ustvarjalnega duha, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in sejmov ter mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov (Turizem Ljubljana, 2010).

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2010 Ljubljano obiskalo 393.010 domačih in tujih turistov, ki so prenočevali 739.453-krat. Tujih turistov je bilo 94,7% (372.359 turistov, 704.707 nočitev). Po istih podatkih SURS-a je bilo leta 2010 v Ljubljani 8.186 ležišč – največ, 47 % oz. 3.859, v hotelih (SURS, 2011).

Turizem v Ljubljani se iz leta v leto hitreje razvija. To se kaže v vedno večjem številu prihodov turistov in vedno bolj raznoliki turistični ponudbi. Poleg fizičnih kazalcev turističnega prometa, ki jih spremlja SURS, pa je ključnega pomena za ovrednotenje uspešnosti turizma tudi potrošnja turistov. V ta namen je Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ITEF) v oktobru in novembru 2011 opravil podrobno anketo, s pomočjo katere je bila izmerjena turistična potrošnja in zadovoljstvo domačih in tujih turistov, ki so prenočevali v hotelih, hostlih in kampu v Ljubljani.

5

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

1 CILJI IN VSEBINA STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA Cilj projekta je bil oceniti višino in strukturo turistične potrošnje v Ljubljani na osnovi reprezentativnega vzorca. Zanimalo nas je, kaj je turistom v Ljubljani najbolj všeč in kaj jih moti ter jih povprašali o morebitnih predlogih oziroma izboljšavah v turistični ponudbi.

2 ENOTA OPAZOVANJA Enota opazovanja so bili domači in tuji turisti, ki so v Ljubljani prenočili vsaj enkrat. Večina turistov je bilo anketiranih ob njihovem odhodu iz hotela, kar nam je pokazalo bolj jasen vzorec o njihovi celotni potrošnji in zadovoljstvu v mestu.

3 VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV Anketo je pripravil ITEF v sodelovanju s Turizmom Ljubljana, ki je bila na voljo v angleškem in slovenskem jeziku. Obsegala je šest strani. Turisti so ankete izpolnjevali sami ali s pomočjo anketarja. Anketa je bila anonimna. Anketarji so bili študentje 3. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer Turizem. Sodelovanje s hoteli je bilo vnaprej dogovorjeno s strani Turizma Ljubljana. Študentje so se za izvajanje ankete pripravili na predavanju ge. Viktorije Bole Grašič (višja svetovalka za razvoj in kakovost turistične ponudbe v Turizmu Ljubljana) pri predmetu Management v turizmu, ki ga izvajata doc. dr.

Ljubica Kneževid Cvelbar in asist. mag. Kir Kuščer. Študentje so imeli tedenski pregled opravljenih anket in pogovor o morebitnih težavah.

Anketna vprašanja so vključevala podatke o datumu in hotelu opravljanja ankete, namenu obiska, številu gostov (sam, v paru, z družino, s poslovnimi partnerji, s prijatelji itd.), pogostosti obiska mesta, potrošnji (prenočišče, hrana in pijača, prevoz do destinacije in v destinaciji, zabava, kultura, izleti, nakupovanje, poslovne in kongresne storitve itd), pričakovani potrošnji, mnenju in predlogih za izboljšavo mesta ter osnovne podatke o turistu (spol, starost, zaposlitveni status in država izvora).

Anketiranje je potekalo v dveh fazah, oktobra in novembra 2011, v 15 izbranih nastanitvenih obratih (hoteli, hostli, kamp) v Ljubljani: Hotel Lev, Best Western Premier Hotel Slon, Central Hotel, Grand hotel Union Business, Grand hotel Union Executive, Hotel 6

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Mons, City Hotel Ljubljana, Hotel Park, Ljubljana Resort hotel, M Hotel, Hotel Mrak, Hostel Park, H2O Hostel, Hostel Celica, Ljubljana Resort kamp.

4 VZOREC 4.1 Načrtovan vzorec Osnova za vzorčni okvir, ki so ga pripravili na Turizmu Ljubljana, je vsebovala 1000 anket.

Iz poročila o Analizi višine in strukture turistične potrošnje v Ljubljani iz leta 2008 (Sirše & Zakonjšek, 2008) so vzeli vzorec ankete in seznam nastanitvenih objektov. Vzorec je vseboval naslednje korake: izbor kategorij nastanitvenih obratov, porazdelitev anketirancev

po

posameznih

kategorijah

nastanitvenih

obratov,

porazdelitev

anketirancev po dnevih in mesecih, izbor posameznih nastanitvenih obratov in porazdelitev anketirancev po posameznem nastanitvenem obratu za oba meseca. Izbor nastanitvenih obratov, v katerih je anketiranje smiselno, je bil določen glede na število turistov in število nočitev po kategorijah nastanitvenih obratov v Ljubljani leta 2010 (Tabela 4.1).

Tabela 4.1: Sobe, ležišča, prihodi in nočitve turistov v Ljubljani leta 2010 po kategorijah nastanitvenih obratov Kategorija

Sobe

Ležišča

Prihodi

Nočitve

Hoteli

1.991

3.595

300.655

548.560

Penzioni

44

95

4.762

8.582

Gostišča

58

110

5.759

12.368

Prenočišča

55

137

8.967

15.783

Kampi

300

600

16.062

27.164

Mladinski hoteli

59

232

26.922

43.808

Zasebne sobe, apartmaji, hiše

233

616

13.153

43.696

Začasne nastanitvene zmogljivosti

971

2242

15.717

37.691

3.711

7.627

391.997

737.652

Skupaj

Vir: Surs, 2011.

Iz tabele 4.1 in 4.2 je razvidno, da turisti prenočujejo v različnih nastanitvenih obratih.

Nekatere kategorije nastanitvenih obratov so slabše obiskane s strani turistov, zato niso primerne za analizo. Na podlagi tabele smo se odločili in izbrali tiste kategorije nastanitvenih obratov, ki so bili v letu 2010 najbolj obiskani.

7

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 4.2: Sobe, ležišča, prihodi in nočitve turistov v Ljubljani leta 2010 po kategorijah nastanitvenih obratov (v odstotkih) Kategorija

Sobe

Ležišča

Prihodi

Nočitve

Hoteli

53,7

47,1

76,7

74,37

Penzioni

1,2

1,3

1,2

1,16

Gostišča

1,6

1,4

1,5

1,68

Prenočišča

1,5

1,8

2,3

2,14

Kampi

8,1

7,9

4,1

3,68

Mladinski hoteli

1,6

3,0

6,9

5,94

Zasebne sobe, apartmaji, hiše

6,3

8,1

3,4

5,92

Začasne nastanitvene zmogljivosti

26,2

29,4

4,0

5,11

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100

Vir: SURS, 2011.

Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje je vseboval pomembnejše hotele, hostle in kamp, ki so podani v tabeli 4.3. Vseh 15 nastanitvenih obratov je bilo vključenih v obe fazi anketiranja. Razdelili smo jih v 5 kategorij: hotel 5*, hotel 4*, hotel 3*, hostli in kamp. Največ hotelov spada v kategorijo hotel 4* in hotel 3*.

Tabela 4.3: Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje KATEGORIJA

NASTANITVENI OBRATI

Hotel 5*

Hotel Lev

Hotel 4*

Best Western Premier Hotel Slon, Central Hotel, Grand Hotel Union Executive, Grand Hotel Union Business, Hotel Mons

Hotel 3*

City Hotel Ljubljana, Hotel Park Ljubljana, Ljubljana Resort Hotel, M Hotel, Hotel Mrak

Hostel

Hostel Park, H2O Hostel, Hostel Celica

Kamp

Ljubljana Resort Kamp Vir: ITEF, 2011.

4.2 Realiziran vzorec Od načrtovanih 1000 anket smo jih opravili 736, kar je 73,6 % načrtovanega vzorca.

Namesto 500 načrtovanih anket v posameznem mesecu, smo jih izvedli 398 v oktobru in 338 v novembru. Večinoma so bili anketiranci pripravljeni sodelovati, vendar so bili nekateri izjemni primeri, pri katerih je bil vzrok anketirancev pomanjkanje časa. Realiziran vzorec je prikazan v tabeli 4.4.

8

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 4.4: Realiziran vzorec po nastanitvenih obratih in mesecih v Ljubljani, 2011 Mesec anketiranja

Skupaj po hotelih

Skupaj po kategorijah

Oktober

November

n

n

n

n

%

Hotel 5*

Hotel Lev

29

17

46

46

6,3

Hotel 4*

Best Western Premier Hotel Slon

52

42

94

283

38,5

Central Hotel

24

20

44

Grand hotel Union Business

34

12

46

Grand hotel Union Executive

17

26

43

Hotel Mons

31

25

56

City Hotel Ljubljana

75

62

137

287

39,0

Hotel Park

8

26

34

Ljubljana Resort hotel

14

6

20

M Hotel

22

26

48

Hotel Mrak

15

33

48

Hostel Park

6

2

8

97

13,2

H2O Hostel

27

8

35

Hostel Celica

32

22

54

Ljubljana Resort kamp

12

11

23

23

3,1

Skupaj

398

338

736

736

100,0

Hotel 3*

Hostel

Kamp

Vir: ITEF, 2011.

5 PROFIL GOSTOV V LJUBLJANI Z anketiranjem, izvedenim v oktobru in novembru 2011 smo zbrali podatke o profilu gostov. Ljubljano je v tem času obiskalo pet najpogostejših tipov gostov: počitniški gostje (Počitnice), turisti z namenom kulture (Kultura), izletniki oz. tranzitni gostje (Izlet, tranzit), kongresni in konferenčni gostje (Kongres, konferenca) ter poslovni gostje (Poslovni obisk).

5.1 Spol gostov Tabela 5.1 prikazuje, da v povprečju Ljubljano obišče več moških kot žensk. Večji obisk moških je beležen pri obisku Ljubljane z namenom počitnic, spoznavanja kulture, izletništva in poslovnih obiskov. Pri obiskovanju kongresov in konferenc prevladujejo ženske.

9

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 5.1: Namen obiska po spolu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Spol

Namen obiska

Skupaj

Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Moški

50,7

58,3

55,1

38,1

72,7

57,5

59,8

Ženski

49,3

41,7

44,9

61,9

27,3

42,5

40,2

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.2 Starost gostov Iz Tabele 5.2 je razvidno, da je več kot 50 odstotkov gostov, ki obiščejo Ljubljano, starih od 30 do 49 let. Največ gostov, ki obišče Ljubljano zaradi počitnic, je starih med 30 in 39 let.

Gosti med tridesetim in petdesetim letom so najpogostejši med turisti z namenom kulture, med izletniki pa prevladujejo turisti med 20 in 29 leti. Med gosti na kongresih ali poslovnih obiskih pa je po pričakovanjih največ starih od 40 do 49 let.

Tabela 5.2: Namen obiska po starosti (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Starost

Namen obiska Počitnice

Kultura

Skupaj

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

15-19

0,4

4,2

8,2

0,0

0,0

2,5

1,0

20-29

26,1

25,0

36,7

0,0

9,4

35,0

19,0

30-39

26,8

29,2

14,3

26,2

24,9

20,0

24,9

40-49

14,1

29,2

10,2

42,9

37,4

25,0

26,0

50-59

13,0

12,5

12,2

23,8

21,9

12,5

17,1

nad 60

19,7

0,0

18,4

7,1

6,4

5,0

12,1

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.3 Država izvora gostov Gostje, ki smo jih anketirali, prihajajo iz številnih različnih držav, kar kaže na to, da je Ljubljana turistično izredno privlačna. V Ljubljani prevladujejo gostje iz Nemčije, Italije, ZDA, VB, Avstrije, Srbije in Hrvaške (skupaj 46,8%), kar lahko razberemo iz tabele 5.3.

Sledijo jim gostje iz Belgije, Francije, Madžarske, Ruske federacije, Slovenije, Španije, Švice in drugih držav.

Izmed vseh gostov v Ljubljani največ počitniških gostov prihaja iz Italije, ZDA in Nemčije.

Med gosti z motivom kulture prevladujejo Avstrijci, Hrvatje, Nemci in Rusi. Gostje, ki so 10

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

prišli v Ljubljano z namenom izletništva, so Nemci, Švicarji in Američani. Največ kongresnih gostov prihaja iz Nemčije, Srbije in VB. Pri kongresnih gostih velja še omeniti, da jih skoraj polovica prihaja iz drugih držav. Med poslovnimi gosti pa prevladujejo Nemci, Srbi in Avstrijci.

Tabela 5.3: Namen obiska po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Država izvora

Namen obiska Počitnice

Skupaj

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Avstralija

6,0

4,2

2,0

0,0

0,3

0,0

2,7

Avstrija

2,8

16,7

4,1

4,8

6,7

7,5

5,3

Belgija

0,7

0,0

0,0

2,4

1,7

27,5

2,6

Hrvaška

3,5

16,7

0,0

2,4

5,4

2,5

4,3

Francija

4,9

4,2

0,0

4,8

4,4

2,5

4,2

Nemčija

7,7

12,5

14,3

9,5

12,5

5,0

10,2

Madžarska

1,8

0,0

0,0

0,0

4,7

2,5

2,7

Italija

14,1

0,0

4,1

0,0

4,7

5,0

7,9

Ruska federacija

2,8

12,5

4,1

0,0

3,7

0,0

3,3

Srbija

2,1

0,0

4,1

9,5

8,1

2,5

5,0

Slovenija

0,0

0,0

8,2

7,1

2,4

2,5

2,0

Španija

4,2

8,3

0,0

2,4

1,7

0,0

2,7

Švica

3,5

4,2

14,3

0,0

2,4

5,0

3,7

Velika Britanija

7,0

8,3

6,1

9,5

6,1

7,5

6,8

ZDA

12,7

4,2

10,2

2,4

3,4

2,5

7,3

Drugo

26,1

8,3

28,6

45,2

32,0

27,5

29,2

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

Tabela 5.4 predstavlja namen obiska gostov iz posamezne države. Skupno gledano velika večina gostov Ljubljano obišče zaradi poslovnega obiska (40,4 %) ali počitnic (38,6 %), medtem ko so ostali motivi razporejeni precej enakomerno. Od te strukture bistveno odstopajo Belgijci, saj jih več kot polovica v Ljubljano pride iz razlogov, ki niso bili navedeni. Avstralci nas obiščejo skoraj izključno zaradi počitnic, medtem ko Slovenci na počitnice v Ljubljano sploh ne hodijo. Med počitnikarji velja omeniti še Italijane, Američane in Špance, Madžari in Srbi pa so izrazito poslovni obiskovalci.

11

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 5.4: Država izvora po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Država izvora

Namen obiska

Skupaj

Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Avstralija

85,0

5,0

5,0

0,0

5,0

0,0

100,0

Avstrija

20,5

10,3

5,1

5,1

51,3

7,7

100,0

Belgija

10,5

0,0

0,0

5,3

26,3

57,9

100,0

Hrvaška

31,3

12,5

0,0

3,1

50,0

3,1

100,0

Francija

45,2

3,2

0,0

6,5

41,9

3,2

100,0

Nemčija

29,3

4,0

9,3

5,3

49,3

2,7

100,0

Madžarska

25,0

0,0

0,0

0,0

70,0

5,0

100,0

Italija

69,0

0,0

3,4

0,0

24,1

3,4

100,0

Ruska federacija

33,3

12,5

8,3

0,0

45,8

0,0

100,0

Srbija

16,2

0,0

5,4

10,8

64,9

2,7

100,0

Slovenija

0,0

0,0

26,7

20,0

46,7

6,7

100,0

Španija

60,0

10,0

0,0

5,0

25,0

0,0

100,0

Švica

37,0

3,7

25,9

0,0

25,9

7,4

100,0

Velika Britanija

40,0

4,0

6,0

8,0

36,0

6,0

100,0

ZDA

66,7

1,9

9,3

1,9

18,5

1,9

100,0

Drugo

34,4

0,9

6,5

8,8

44,2

5,1

100,0

Skupaj

38,6

3,3

6,7

5,7

40,4

5,4

100,0

Vir: ITEF, 2011.

Tabela 5.5 nam pove, da je bilo v času anketiranja največ gostov iz Nemčije, Italije in ZDA. Ločeno po mesecih so v oktobru prevladovali gostje iz VB, ZDA in Nemčije, v novembru pa so prevladovali Nemci, Italijani in Hrvati.

12

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 5.5: Čas prihoda po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Država izvora

Mesec anketiranja

Skupaj

Oktober

November

Avstralija

3,3

2,1

2,7

Avstrija

4,3

6,5

5,3

Belgija

1,0

4,4

2,6

Hrvaška

2,0

7,1

4,3

Francija

4,5

3,8

4,2

Nemčija

8,0

12,7

10,2

Madžarska

1,0

4,7

2,7

Italija

7,8

8,0

7,9

Ruska federacija

3,0

3,6

3,3

Srbija

5,3

4,7

5,0

Slovenija

2,8

1,2

2,0

Španija

2,5

3,0

2,7

Švica

3,5

3,8

3,7

Velika Britanija

8,5

4,7

6,8

ZDA

8,5

5,9

7,3

Drugo

33,9

23,7

29,2

Skupaj

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

Iz Tabele 5.6 lahko razberemo, da smo največ Slovencev, skoraj tri četrtine, anketirali oktobra. Ta mesec je očitno zanimiv tudi za Britance, Avstralce in Američane. Omenjeni gostje so posledično manj prisotni novembra, v katerem pa so bili bolj pogosti turisti Madžari, Belgijci in Hrvati. Število turistov iz ostalih držav je po mesecih razporejeno dokaj enakomerno.

13

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 5.6: Država izvora po času prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Država izvora

Mesec anketiranja

Skupaj

Oktober

November

Avstralija

65,0

35,0

100,0

Avstrija

43,6

56,4

100,0

Belgija

21,1

78,9

100,0

Hrvaška

25,0

75,0

100,0

Francija

58,1

41,9

100,0

Nemčija

42,7

57,3

100,0

Madžarska

20,0

80,0

100,0

Italija

53,4

46,6

100,0

Ruska federacija

50,0

50,0

100,0

Srbija

56,8

43,2

100,0

Slovenija

73,3

26,7

100,0

Španija

50,0

50,0

100,0

Švica

51,9

48,1

100,0

Velika Britanija

68,0

32,0

100,0

ZDA

63,0

37,0

100,0

Drugo

62,8

37,2

100,0

Skupaj

54,1

45,9

100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.4 Zaposlitveni status O anketirancih smo želeli izvedeti tudi, kakšen zaposlitveni status imajo. Ker je v Ljubljani veliko poslovnih in kongresnih gostov, nas je zanimalo predvsem, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju.

Ugotovili smo, da je nekaj manj kot polovica anketirancev zaposlena v zasebnem sektorju, kar nam prikazuje Tabela 5.7. Delovno aktivnih, to pomeni, da so zaposleni v javnem, zasebnem sektorju ali pa samozaposleni, je 79,7 odstotka anketirancev. Med vsemi gosti z razlogom poslovnega obiska je delovno aktivnih 96,3 odstotka, med kongresnimi gosti pa jih je celo 100 odstotkov. Zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju prav tako prevladujejo med počitnikarji in turisti z motivom kulture. Študentje in dijaki pa so najštevilčnejši med tistimi gosti, ki Ljubljano obiščejo zaradi izleta ali pa drugih razlogov.

14

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 5.7: Namen obiska po zaposlitvenem statusu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Zaposlitveni status

Namen obiska

Skupaj

Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Zaposlen v javnem sektorju

16,9

25,0

18,4

47,6

25,6

25,0

23,0

Zaposlen v zasebnem sektorju

43,3

33,3

22,4

40,5

59,6

27,5

47,1

Samozaposlen

8,1

16,7

8,2

11,9

11,1

5,0

9,6

Upokojenec

16,2

0,0

14,3

0,0

1,3

7,5

8,2

Študent, dijak

12,7

20,8

22,4

0,0

0,7

30,0

9,0

Brezposeln

1,4

4,2

12,2

0,0

1,0

2,5

2,0

Drugo

1,4

0,0

2,0

0,0

0,7

2,5

1,1

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

6 MOTIV PRIHODA V anketi je bilo tudi vprašanje o motivu oz. namenu prihoda. Pri tem so lahko anketiranci izbirali med šestimi motivi: počitnice, kultura, izlet ali tranzit, kongres ali konferenca, poslovni obisk ter drugi motivi. S slabo polovico je bil najpogostejši motiv prihoda poslovni obisk, takoj za njim pa mu z 38,6 odstotka sledi motiv počitnice.

6.1 Motiv prihoda po mesecih anketiranja V Tabeli 6.1 vidimo, da je bilo v mesecu oktobru največ počitniških gostov, v mesecu novembru pa je bilo največ poslovnih gostov. Zanimivo je da, imata v obeh mesecih visok delež motiv počitnic in poslovni obisk. Iz tega je razvidno, da je Ljubljana privlačna tako turistično kot poslovno.

Tabela 6.1: Čas prihoda po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Oktober

November

Skupaj

Počitnice

45,0

31,1

38,6

Kultura

3,5

3,0

3,3

Izlet, tranzit

8,3

4,7

6,7

Kongres, konferenca

6,3

5,0

5,7

Poslovni obisk

32,9

49,1

40,4

Drugo

4,0

7,1

5,4

Skupaj

100,0

100.0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

15

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

6.2 Prenočevanje po motivu prihoda Iz Tabele 6.2 je razvidno, da so anketiranci v povprečju največ prenočevali v hotelih s 3* in 4*. Poslovni gosti so največ prenočevali v hotelih s 4*, medtem ko so počitniški in kongresni gosti največ prenočevali v hotelih s 3*. Hostli, sicer s 13,2 odstotka skupnega obiska, pa so bili najbolj priljubljeni med izletniki, saj jih je tam prenočevala dobra polovica.

Tabela 6.2: Namen obiska po tipu nastanitvenega obrata (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Skupaj

Hotel 5*

4,6

29,2

6,1

14,3

5,4

2,5

6,3

Hotel 4*

19,7

12,5

14,3

33,3

66,0

17,5

38,5

Hotel 3*

53,2

33,3

22,4

52,4

28,3

27,5

39,0

Hostel

16,2

12,5

53,1

0,0

3,0

52,5

13,2

Kamp

6,3

25,5

4,1

0,0

0,0

0,0

3,1

Skupaj

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

6.3 Način potovanja po motivu prihoda Pri tem vprašanju smo želeli dobiti primerjavo med načinom potovanja ter med motivom prihoda. Za motive potovanja smo določili: počitnice, kulturo, izlet ali tranzit, kongres ali konferenco, poslovni obisk ter drugo. Med načini potovanja pa so anketiranci izbirali med potovanjem: s partnerjem, z družino ali sorodniki, s prijatelji, s kolegi ali poslovnimi partnerji, z organizirano skupino ter potovanjem, na katerega so se odpravili sami. Iz Tabele 6.3 lahko razberemo, da v povprečju največ gostov obišče Ljubljano samih ter s kolegi ali poslovnimi partnerji, medtem ko najmanj gostov obišče Ljubljano z organizirano skupino ter z družino ali sorodniki. Ugotovili smo, da gostje, ki prihajajo v Ljubljano na počitnice ali zaradi kulture, v večini potujejo s partnerjem, tisti, ki prihajajo na izlet oziroma tranzit pa v večini potujejo sami ali pa s prijatelji. Gostje, ki se udeležujejo kongresov in konferenc ali pa so na poslovnem obisku pa v večini potujejo sami ali pa s kolegi ali poslovnimi partnerji.

16

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 6.3: Namen obiska po načinu potovanja (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Skupaj

Sam

10,9

16,7

32,7

59,5

45,1

25,0

29,9

S partnerjem

38,4

45,8

16,3

2,4

6,1

12,5

20,7

Z družino ali sorodniki

16,9

20,8

4,1

4,8

1,3

10,0

8,8

S prijatelji

23,6

4,2

28,6

0,0

2,4

25,0

13,5

S kolegi ali poslovnimi partnerji

3,2

12,5

12,2

33,3

44,8

22,5

23,6

Organizirana skupina

7,0

0,0

6,1

0,0

0,3

5,0

3,5

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Skupaj

Vir: ITEF, 2011.

6.4 Število nočitev po motivu prihoda Anketirance smo v tem delu spraševali po številu nočitev v Ljubljani, saj smo želeli ugotoviti povprečno število nočitev po motivu prihoda. Anketiranci so izbirali med različnimi motivi prihoda in sicer med: počitnicami, kulturo, izletom ali tranzitom, kongresom ali konferenco, poslovnim obiskom ter drugim motivom. Iz podatkov lahko razberemo, da so anketiranci v povprečju bivali 3,40 noči. Najdlje so v Ljubljani ostali gostje, ki so za motiv prihoda izbrali drugo (5,08 noči), najmanj pa gostje, ki so Ljubljano obiskali iz poslovnih razlogov. Kot lahko vidimo v tabeli 6.4, so nad povprečjem gostje, ki so Ljubljano obiskali zaradi počitnic, kulture, izleta ali tranzita ter tisti, ki so v Ljubljano prišli zaradi drugih motivov. Pod povprečjem pa so gostje, ki so Ljubljano obiskali zaradi kongresa ali konference ter gostje, ki so Ljubljano obiskali iz poslovnih razlogov.

Tabela 6.4: Povprečno število nočitev po motivu prihoda, Ljubljana, 2011

Povprečno število nočitev

Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Povprečje

3,77

3,58

3,84

3,36

2,73

5,08

3,40

Vir: ITEF, 2011.

6.5 Pogostost obiska po motivu prihoda Skoraj 60 odstotkov anketirancev je Ljubljano obiskalo prvič, dobrih 30 odstotkov že dvakrat ali trikrat, preostali pa so Ljubljano obiskali več kot trikrat, kar lahko vidimo v 17

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

tabeli 6.5. Od te strukture še najbolj odstopajo gostje na poslovnem obisku, saj jih je med njimi samo 34,3 odstotka Ljubljano obiskalo prvič, kar polovica pa jih je bila v Ljubljani že dvakrat ali trikrat. Pričakovati je bilo, da bo večji delež turistov, ki so Ljubljano obiskali prvič, kot pa turistov povratnikov.

Tabela 6.5: Namen obiska po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Počitnice

Kultura

Izlet, tranzit

Kongres, konferenca

Poslovni obisk

Drugo

Skupaj

Prvič

79,9

66,7

61,2

54,8

34,3

75,0

58,2

Drugič

8,5

12,5

14,3

19,0

20,5

17,5

14,9

Tretjič

8,8

12,5

14,3

14,3

30,3

0,0

17,8

Četrtič ali več

2,8

8,3

10,2

11,9

14,8

7,5

9,1

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Skupaj

Vir: ITEF, 2011.

7 POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE 7.1 Vrsta turistične potrošnje Za analizo turistične potrošnje smo potrebovali podatke o porabi denarja obiskovalcev v dneh bivanja v Ljubljani. Potrošnjo smo razdelili v 11 razredov:           

stroški nastanitve z zajtrkom (N&Z) stroški hrane in pijače (H&P) stroški prevoza do Ljubljane (PRE DO LJ) stroški prevoza po Ljubljani (PRE PO LJ) stroški ogleda kulturnih znamenitosti in prireditev (KULT) stroški nakupovanja (NAK) stroški zabave (ZAB) stroški osebnih storitev – wellness, šport in rekreacija (OS) stroški kongresno-poslovnih storitev (KONG-POS) stroški izletov (IZLET) drugo (DR)

Dobljeno potrošnjo smo nato preračunali na osebo na dan.

Iz tabele 7.1 je razvidno, da so turisti v povprečju potrošili 178,87 Eur na osebo na dan.

Največji del te potrošnje, in sicer 48,4 odstotka, predstavlja strošek nastanitve z zajtrkom.

Velik del potrošnje nosi tudi strošek hrane in pijače (17 odstotkov) in strošek nakupovanja 18

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

(13 odstotkov). Najmanj pa so obiskovalci Ljubljane dnevno potrošili za osebne storitve (wellness, šport in rekreacija) in za kategorijo drugo.

Podatki v tabeli so preračunani tako, da je izražena povprečna dnevna potrošnja vseh anketiranih turistov. Potrošnja tu torej še ni razdeljena po kategorijah turistov oz. po namenu obiska Ljubljane. Do razlik pri potrošnji prihaja ravno zaradi namena obiska – turisti, ki prihajajo z namenom počitnikovanja in ogleda kulturnih znamenitosti načeloma nimajo potrošnje v razredu stroški kongresno-poslovnih storitev ipd. Vidimo lahko, da je višina povprečnega obiskovalčevega izdatka za izlete 3,44 Eur/dan, za kongresnoposlovne storitve 13,96 Eur/dan in za prevoz po Ljubljani 8,63 Eur/dan.

Razred stroška prevoza do Ljubljane smo obravnavali posebej, ker tega denarja, ki je namenjen za prevoz, turisti dejansko ne potrošijo v Ljubljani. Poleg tega pa tu tudi ni smiselno računati dnevne potrošnje, zato smo upoštevali zgolj skupno potrošnjo na osebo. Prav tako smo iz analize izključili vse goste, ki stroška prevoza do Ljubljane niso navedli, saj predvidevamo, da je strošek moral biti, a ga pač niso poznali. Tako smo dobili precej bolj realno sliko stroškov prevoza do Ljubljane in vidimo lahko, da so v povprečju turisti potrošili 309,48 Eur/osebo za prevoz do Ljubljane.

Tabela 7.1: Povprečna dnevna potrošnja na osebo, Ljubljana, 2011 N&Z

H&P

PRE PO LJ

KULT

NAK

ZAB

OS

KONGPOS

IZLET

DR

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

Eur

86,49

30,47

8,63

3,81

23,05

6,19

2,10

13,96

3,44

0,73 178,87

%

48,4

17,3

4,8

2,1

12,9

3,5

1,2

7,8

1,9

0,4

309,48

100,0

Vir: ITEF, 2011.

V tabeli 7.3 je prikazana potrošnja ''idealnih turistov'', ki smo jo izračunali kot povprečje tistih turistov, ki so v posamezni kategoriji dejansko trošili. Ti turisti so t.i. ''idealni turisti'', ki pa žal ne obstajajo oz. si jih lahko zastavimo kot cilj, ki ga želimo v prihodnosti doseči.

Primerjava povprečne potrošnje turistov in potrošnje ''idealnih turistov'' odraža razliko med realno povprečno potrošnjo in potrošnjo, ki bi bila optimalna. ''Idealni turisti'' bi v Ljubljani potrošili 430,34 Eur na dan. V primerjavi s tabelo 7.1 lahko opazimo, da se izdatki za nastanitev z zajtrkom in za hrano in pijačo bistveno ne spremenijo, saj so v tej kategoriji trošili skoraj vsi. Razhajanje lahko opazimo v razredih, kjer je trošilo manj turistov. Maksimalna razlika je vidna pri kongresno-poslovnih 19

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

storitvah, in sicer znaša razlika kar 139,41 Eur na dan. Večje razlike se pojavljajo tudi pri stroških nakupovanja in osebnih storitev. Pri potrošnji ''idealnega turista'' bi zdaj največji delež potrošnje (35,6 odstotka) predstavljali stroški kongresno-poslovnih storitev, na drugem mestu pa bi se nahajal strošek nastanitve z zajtrkom.

Tabela 7.2: Povprečna dnevna potrošnja na osebo (idealni turisti), Ljubljana, 2011 N&Z

H&P

PRE PO KULT LJ

Eur

86,49

33,77

16,59

%

20,1

7,8

3,9

NAK

ZAB

11,68

45,48

21,08

2,7

10,6

4,9

OS

KONG- IZLET POS

22,67 153,37 19,95 5,3

35,6

4,6

DR

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

19,18 430,34 309,48 4,5

100,0

Vir: ITEF, 2011.

7.2 Potrošnja po motivu prihoda Anketiranci so Ljubljano obiskali iz različnih motivov. Razdelili smo jih v 6 skupin po namenu obiska: počitnice, kultura, izlet ali tranzit, kongres ali konferenca, poslovni obisk ter drugi motivi. Glede na različne motive prihoda je različna tudi potrošnja.

Iz tabele 7.3 je razvidno, da je najvišja dnevna potrošnja med anketiranci med tistimi, ki prihajajo v Ljubljano na kongres ali konferenco oziroma na poslovni obisk. Povprečna dnevna potrošnja tistih, ki prihajajo na kongres je 223,70 Eur, kar je za 45,17 Eur višje od povprečne dnevne potrošnje vseh turistov oz. 125 odstotkov povprečja. Izletniki imajo najnižjo dnevno potrošnjo, ki znaša 113,30 Eur, kar predstavlja 63 odstotkov povprečne dnevne potrošnje.

Tabela 7.3: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnem motivu prihoda (v Eur), Ljubljana, 2011 Namen obiska

N&Z

H&P PRE PO KULT LJ

NAK

ZAB

OS

Počitnice

70,49 25,94

5,29

Kultura

83,82 26,41

Izlet Kongres

28,64

8,34

2,07

0,00

6,46

1,00

1,00 154,11 277,60

5,56

33,60

7,72

0,26

0,00

1,56

0,49

0,49 172,75 244,35

49,85 23,67

2,52

16,13

6,93

2,26

1,02

6,65

1,33

1,33 113,30 296,77

113,71 35,75

9,27

13,69

5,92

2,98

35,73

1,70

0,97

0,97 223,70 341,51

Poslovno

107,58 36,80 12,69 20,90

3,74

1,53

29,28

0,86

0,08

0,08 214,92 362,60

Drugo

61,40 20,81 10,82 11,29

7,49

6,56

0,75

0,21

2,79

2,79 123,92 153,36

Skupaj

86,49 30,47

6,19

2,10

13,96

3,44

0,73

0,73 178,87 309,48

8,63

23,05

Vir: ITEF, 2011.

20

KONG- IZLET POS

DR

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

7.3 Potrošnja po tipih nastanitvenih obratov V tej točki smo ugotavljali, kako se razlikuje potrošnja po različnih tipih nastanitvenih obratov. Iz tabele 7.4 je razvidno, da potrošnja v splošnem z nižanjem kakovosti nastanitvenih obratov pada, vendar je vseeno opaziti nekaj odstopanj. V kategoriji nastanitev in zajtrk ter hrana in pijača (oboje na osebo na dan) bi bilo pričakovati padanje potrošnje z nižanjem kakovosti nastanitvenih obratov. Odstopanje opazimo med hoteli 5* in 4* ‒ v hotelih 4* je bila zabeležena višja potrošnja kot v hotelih 5*. Razlog gre lahko iskati v dejstvu, da je bil v kategorijo hoteli 5* zajet le en hotel. Zelo majhno odstopanje smo opazili tudi v kategoriji nastanitev in zajtrk pri hostlih in kampih, v kampih je potrošnja za 1,18 Eur/dan/osebo višja kot v hostlih. V kategoriji prevoz po destinaciji (na osebo na dan) je visoka potrošnja v kampih (višja potrošnja le v hotelih 5* in 4*). Tipi nastanitvenih obratov imajo najmanjši vpliv na kulturo, osebne storitve in izlete (vse na osebo na dan). V vseh treh naštetih kategorijah je potrošnja zelo nizka in se po tipih nastanitvenih obratov ne spreminja, saj je verjetno precej odvisna od namena obiska (npr. najvišjo potrošnjo za izlete smo zabeležili pri turistih v hostlih; za kulturo in osebne storitve pa pri turistih v kampih). Najnižja potrošnja v kategoriji nakupovanje (na osebo na dan) je bila po pričakovanjih v hostlih. Najvišjo pa smo zabeležili v hotelih 4*, sledijo hoteli 3* in šele nato hoteli 5*. Slednji bi morali biti po pričakovanjih v tej kategoriji na prvem mestu, odstopanje je verjetno zaradi visokega števila kongresno-poslovnih gostov, ki pridejo v destinacijo kvečjemu za kratek čas, poleg tega pa v Ljubljani manjka ponudbe za nakupovanje v poznejših urah. V kategoriji zabava (na osebo na dan) je opaziti najvišjo potrošnjo v kampih, najmanjšo pa v hotelih 4*. Potrošnja v kategoriji kongresno-poslovne storitve (na osebo na dan) je najvišja v hotelih 4*, njanižja oz. nič pa v kampih. V kategoriji prevoz do destinacije (na osebo) smo zabeležili nižanje potrošnje z nižanjem kakovosti nastanitvenih obratov, pričakovano pa je najnižja v kampih, kamor večina gostov pride s svojim prevoznim sredstvom.

21

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 7.4: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po tipu nastanitvenega obrata (v Eur), Ljubljana, 2011 Kategorija

N&Z

H&P PRE PO KULT LJ

NAK

ZAB

OS

KONGPOSL

IZL

Hotel 5*

99,35 29,70 13,57

Hotel 4* Hotel 3*

5,71

19,97

9,70

0,72

14,70

2,73

0,00 196,15

421,83

116,69 40,61 11,85

2,57

30,38

4,56

1,83

18,89

2,25

0,60 230,23

370,24

80,23 26,28

6,56

4,95

21,77

7,15

2,46

14,65

3,07

0,92 168,03

285,43

Hostel

25,09 17,84

2,68

2,39

9,97

5,32

2,13

0,52

8,36

0,98

75,29

189,81

Kamp

26,27 12,62 10,10

6,88

10,12 10,91

3,71

0,00

3,50

0,36

84,47

112,83

Skupaj

86,49 30,47

3,81

23,05

2,10

13,96

3,44

0,73 178,87

309,48

8,63

6,19

DR

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

Vir: ITEF, 2011.

7.4 Potrošnja po mesecih anketiranja V tabeli 7.5 opazimo razliko v potrošnji med oktobrom in novembrom, in sicer je bila potrošnja v oktobru višja. Opaznejša razlika med mesecema je bila v nakupovanju, in sicer je v mesecu oktobru ena oseba na dan potrošila skoraj 30 Eur, v novembru pa le malo več kot 15 Eur. Velika razlika je opazna tudi pri potrošnji za kongresno-poslovne storitve na osebo na dan, in sicer je v oktobru znašala skoraj 19 Eur, v mesecu kasneje pa le nekaj več kot 8 Eur. Razlike gre iskati v različni strukturi gostov v oktobru in novembru.

Tabela 7.5: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po mesecih anketiranja (v Eur), Ljubljana, 2011 Mesec

N&Z

H&P PRE PO KULT LJ

NAK

ZAB

OS

KONGPOSL

IZL

DR

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

OKT

89,22

31,21

9,88

4,12

29,66

7,90

3,39

18,73

4,22

0,93

199,25 340,10

NOV

83,28

29,59

7,17

3,44

15,27

4,17

0,59

8,35

2,53

0,49

154,88 273,87

Skupaj

86,49

30,47

8,63

3,81

23,05

6,19

2,10

13,96

3,44

0,73

178,87 309,48

Vir: ITEF, 2011.

7.5 Potrošnja po glavnih državah izvora V tabeli 7.6 smo primerjali potrošnjo po glavnih državah izvora. Visoko potrošnjo v kategoriji nastanitev in zajtrk smo opazili pri Srbih, Rusih in Madžarih, ki so trošili po več kot 100 Eur na dan. Za hrano in pijačo so največ potrošili Rusi, Britanci in Srbi. Avstrijci in Madžari so izredno malo potrošili za prevoz po Ljubljani, kar je verjetno posledica tega, da so prišli z lastnimi prevoznimi sredstvi. Prav zaradi tega razloga je tudi opaziti najnižjo potrošnjo v kategoriji prevoz do destinacije pri sosednjih državah, to so Italija, Avstrija, 22

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Madžarska in Hrvaška. Velika večina turistov iz teh držav v Slovenijo pride z lastnim prevoznim sredstovm. Na drugi strani imajo največji strošek s prevozom do Ljubljane turisti iz najbolj oddaljenih držav kot sta ZDA in Avstralija, saj nimamo direktnih letov do teh držav. Za nakupe so, zelo izrazito, največ zapravili Rusi (približno 138 Eur na dan), najmanj pa Belgijci in Madžari. Potrošnja kongresno-poslovnih storitev je nizka pri državah, iz katerih prihajajo v večini počitniški gostje, najvišjo pa opazimo pri Belgiji in Švici, iz katerih v veliki meri prihajajo poslovni gostje, zelo visoka pa je tudi pri slovenskih gostih. Gledano na skupno potrošnjo na osebo na dan, so najbolj zapravljivi Rusi, ki so zapravili približno 350 Eur, pri čemer so največ denarja namenili za nakupovanje, sledijo jim Slovenci in Srbi. Najmanj so potrošili Avstralci (če seveda ne štejemo stroška prevoza do Ljubljane) in Francozi, to je približno 128 Eur na dan. Pri potrošnji za kulturo, zabavo, osebne storitve in izlete ni bilo opravljenih večjih nakupov, še največ, to je okoli 12 Eur, so za zabavo potrošili Rusi in Španci.

Tabela 7.6: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnih državah izvora (v Eur), Ljubljana, 2011 Država izvora

N&Z

H&P

PRE KULT PO LJ

NAK

OS

KONGPOSL

IZL

Avstralija

57,97 20,20 9,28

5,83 21,96 4,49

0,75

0,00

4,01

0,52 125,02 769,08

Avstrija

88,82 23,25 3,32

Belgija

0,45

9,19

0,51

4,77

7,26

0,51

0,00 138,09 73,57

64,34 19,69 18,26 1,04

3,86

2,82

0,00 54,21 0,00

0,35 164,58 285,37

Hrvaška

71,90 27,77 4,57

5,33 18,83 10,66 6,82

2,89

4,45

0,42 153,64 82,34

Francija

78,72 22,97 7,25

2,08

4,34

0,99

0,00

1,30

0,38 127,93 305,70

Nemčija

88,71 24,20 9,69

2,45 12,10 4,73

2,19

7,71

1,05

0,33 153,16 213,36

Madžarska

105,98 33,63 2,08

2,29

1,50

0,63

1,50

0,13

0,00 153,40 86,85

Italija

65,62 21,23 4,61

4,60 21,09 5,23

1,24

7,64

5,55

0,17 136,98 60,17

Ruska federacija 106,46 48,99 10,72 6,97 138,18 12,78 4,86 17,08 4,10

3,47 353,60 479,80

Srbija

107,70 39,80 8,95

0,85 28,04 7,52

0,46 17,70 3,76

0,23 215,02 140,35

Slovenija

72,60 29,09 5,89

7,83 23,00 9,02

6,33 80,11 0,00

3,33 237,21 36,98

Španija

89,06 27,00 6,88

7,96 24,22 11,58 0,00

Švica

65,80 20,86 4,98

6,92 13,18 9,28

Velika Britanija

87,78 42,20 13,04 3,04

ZDA Drugo

94,23 36,01 8,57

Skupaj

86,49 30,47 8,63

9,90 5,67

ZAB

Skupaj PRE DO LJ (skupaj)

0,63

0,00 176,08 455,50

0,00 34,57 3,06

0,25 158,89 255,06

4,09

2,30

4,81

4,98

0,75 172,48 218,04

86,22 25,53 15,58 5,18 23,99 7,25

4,88

3,24

4,54

0,42 176,81 806,05

3,83 26,19 6,64

1,13 18,73 4,75

1,17 201,26 383,81

3,81 23,05 6,19

2,10 13,96 3,44

0,73 178,87 309,48

9,48

Vir: ITEF, 2011.

23

8,75

DR

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

7.6 Pričakovana in dejanska potrošnja Zanimalo nas je, koliko so anketiranci dejansko potrošili v primerjavi s pričakovano potrošnjo. Kot je razvidno iz tabele 7.7 je največ anketirancev, kar 67,4 odstotka, odgovorilo, da je njihova potrošnja enaka pričakovani. Skoraj 20 odstotkov anketirancev je pri nas zapravilo manj, kot so pričakovali. Približno 14 odstotkov anketirancev pa je potrošilo več. Na vprašanje nista odgovorila 2 odstotka vprašanih. Rezultati prikazujejo usklajenost pričakovane in dejanske potrošnje.

Tabela 7.7: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Potrošnja denarja

%

Manjša od pričakovane

17,3

Enaka pričakovani

67,4

Večja od pričakovane

13,7

Niso odgovorili

1,6

SKUPAJ

100,0 Vir: ITEF, 2011.

V tabeli 7.8 smo primerjali dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora. Manj denarja, kot so pričakovali, so potrošili predvsem gostje iz Rusije (34,8 odstotka), gostje iz Španije (35 odstotkov), gostje iz Madžarske (25 odstotkov) ter gostje iz Avstrije (23,1 odstotka). Pri vseh ostalih državah se odstotek gostov, ki so potrošili manj kot so pričakovali, giblje pod 20 odstotki.

Več denarja, kot so pričakovali, so potrošili predvsem gostje iz Avstralije (30 odstotkov), gostje iz Hrvaške (19,4 odstotka), ter gostje iz Belgije (17,6 odstotka) in Nemčije (16 odstotkov). Pri vseh ostalih državah je odstotek višje potrošnje denarja od pričakovane nižji od 15 odstotkov, razen pri drugih državah.

Pri vseh državah je odstotek gostov, ki so potrošili enako, kot so pričakovali, zelo visok (68,5 %). Zelo izstopajo gostje iz Italije, saj je kar 82,8 % gostov potrošilo toliko, kot so pričakovali, ter gostje iz Slovenije, od katerih je kar 80 % gostov potrošilo toliko, kot so pričakovali. Pri vseh ostalih državah se ta odstotek giblje med 55 % in 80 %.

24

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 7.8: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Potrošnja denarja

Skupaj

Nižja od pričakovane

Enaka pričakovani

Višja od pričakovane

Avstralija

10,0

60,0

30,0

100,0

Avstrija

23,1

69,2

7,7

100,0

Belgija

5,9

76,5

17,6

100,0

Hrvaška

19,4

61,3

19,4

100,0

Francija

12,9

74,2

12,9

100,0

Nemčija

16,0

68,0

16,0

100,0

Madžarska

25,0

75,0

0,0

100,0

Italija

6,9

82,8

10,3

100,0

Ruska federacija

34,8

65,2

0,0

100,0

Srbija

13,9

77,8

8,3

100,0

Slovenija

20,0

80,0

0,0

100,0

Španija

35,0

55,0

10,0

100,0

Švica

18,5

74,1

7,4

100,0

Velika Britanija

18,8

70,8

10,4

100,0

ZDA

16,7

68,5

14,8

100,0

Drugo

18,1

62,4

19,5

100,0

Skupaj

17,5

68,5

14,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

Velike razlike med pričakovano in dejansko potrošnjo med različnimi tipi prihoda se v tabeli 7.9 ne kažejo. Izjema so kongresni gostje. 54,8 odstotka kongresnih gostov je imelo enako dejansko potrošnjo, kot pričakovano. Kar 31 odstotkov kongresnih gostov pa je potrošilo manj, kot so pričakovali. Kongresni gostje so najbolj zahtevni in imajo hkrati največjo kupno moč. Mnogokrat jim vse njihove stroške plača kar podjetje. Zato sami potrošijo manj denarja. Poleg tega imajo zelo poln urnik in posledično manj prostega časa.

25

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 7.9: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po glavnem motivu prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Potrošnja denarja

Skupaj

Nižja od pričakovane

Enaka pričakovani

Višja od pričakovane

Počitnice

15,8

65,5

18,7

100,0

Kultura

20,8

62,5

16,7

100,0

Izlet, tranzit

10,2

73,5

16,3

100,0

Kongres, konferenca

31,0

54,8

14,3

100,0

Poslovni obisk

18,8

72,7

8,5

100,0

Drugo

13,2

71,1

15,8

100,0

Skupaj

17,5

68,5

14,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

Iz tabele 7.10 je razvidno, da svojo potrošnjo najbolje predvidijo gostje, ki so bili v Ljubljani četrtič ali več. Kljub temu je še vedno kar veliko povratnikov potrošilo več od pričakovanj. Večina vseh gostov pa je ne glede na pogostost obiska potrošila enako, kot so pričakovali. Gosti, ki so Ljubljano obiskali prvič, so po pričakovanjih najslabše načrtovali svojo porabo, saj je med njimi delež gostov, ki so trošili po načrtu, med vsemi gosti najmanjši.

Tabela 7.10: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 Potrošnja denarja

Skupaj

Nižja od pričakovane

Enaka pričakovani

Višja od pričakovane

Prvič

19,8

65,2

15,0

100,0

Drugič

13,0

72,2

14,8

100,0

Tretjič

17,1

69,8

13,2

100,0

Četrtič ali več

11,9

80,6

7,5

100,0

Skupaj

17,5

68,5

14,0

100,0

Vir: ITEF, 2011.

8 KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE Pri kvalitativni zaznavi Ljubljane so bila strukturirana tri vprašanja. Nanašala so se na najbolj in najmanj všečne elemente v Ljubljani, ter na predloge za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani. Pri vseh vprašanjih je bilo možno navesti več odgovorov. Nekateri anketiranci niso podali odgovora pri vseh vprašanjih, nekateri pa so podali po več odgovorov na posamezno vprašanje.

26

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 8.1: Vprašanja o všečnosti Ljubljane in predlogi za izboljšave Vprašanje Kaj vam je v Ljubljani najbolj všeč?

Kaj vam je v Ljubljani najmanj všeč?

Predlogi za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani

Število anketirancev 736 736 736

Število vseh odgovorov 948 322 141

Število različnih odgovorov 119 87 78

Vir: ITEF, 2011.

8.1 Najbolj všečni elementi Ljubljane V anketi smo turiste spraševali, kaj jim je najbolj in kaj najmanj všeč v Ljubljani. Največ turistom se je zdel najlepši center mesta, reka Ljubljanica in arhitektura ter prijaznost prebivalcev do turistov. Ker so bili odgovori zelo raznoliki, smo jih razdelili v skupine. Na vprašanje, kaj je turistom v Ljubljani najbolj všeč, smo zbrali 948 odgovorov. Kot je razvidno iz zgornje tabele je bilo med temi odgovori kar 119 različnih, zato smo oblikovali 7 skupin, in sicer:  lepota mesta in arhitektura (staro mestno jedro, park Tivoli, Ljubljanica z nabrežjem, Tromostovje, stare stavbe, sprehajalne poti, zelenost itd.),  atmosfera in ljudje (prijazni in prijetni ljudje, vzdušje mesta in ljudi itd.),  gostinska ponudba in zabava (restavracije, pubi, bari, kavarne, dobra hrana, dobro nočno življenje, Metelkova, dobre zabave, živa glasba v barih itd.),  zgodovina in kultura (grafiti, kipi, ljubljanski grad, muzeji, zanimiva zgodovina in kultura, mestna tržnica, Križanke itd.),  čistoča (čistoča in urejenost mesta in hotelov, svež zrak itd.),  trgovine (nakupovanje, nakupovalno središče BTC, veliko trgovin, majhne trgovine itd.),  drugo (udobje, velika uporaba koles, občutek varnosti, majhnost mesta, maraton, hotel, cene, lepa dekleta, poslovni sestanki, organizacija, da se gre na grad lahko peš itd.).

Iz slike 8.1 lahko razberemo, kateri elementi Ljubljane so bili turistom najbolj všeč in pogostost teh odgovorov med vsemi 948 odgovori. Med najbolj všečnimi stvarmi so prevladovali odgovori, ki so se nanašali na lepoto mesta in arhitekturo, teh je bilo kar 45 odstotkov. Sledil je odgovor prijaznost ljudi z 18 odstotki, 12 odstotkom anketirancem je bila najbolj všeč gostinska ponudba in možnosti zabave, ki jih ponuja Ljubljana, takoj za tem pa jim je bila najbolj všeč zgodovina in kultura. Čistoča mesta je bila všeč trem odstotkom anketirancev, trgovine in nakupovanje dvema odstotkoma. Ker bi morali 27

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

oblikovati še veliko več skupin, če bi želeli vključiti vseh 119 različnih odgovorov, je 8 odstotkov odgovorov v skupini drugo (ITEF, 2011).

Slika 8.1: Najbolj všečni elementi Ljubljane

N= 948 Vir: ITEF, 2011.

8.2 Najmanj všečni elementi Ljubljane Ankentirance smo povprašali tudi, kaj jim je bilo v Ljubljani najmanj všeč. Izmed 322 odgovorov je bilo med najmanj všečnimi stvarmi kar 127 različnih odgovorov, zato smo jih razdelili v naslednjih devet skupin:  vreme (mraz in megla, slab zrak),  promet (neprimerni oz. slabi prometni znaki, premajhno število parkirišč, avtobusni mestni prevoz, kolesarji, preveč prometa, previsoke cene taksijev itd.),  dogajanje (premalo zabav, pretiho mesto, prezgodnje zapiranje lokalov, dolgočasni vikendi itd.),  storitve (oddaljenost nakupovalnega centra, delovnik trgovin, polne kavarne, premalo informacij o restavracijah, cene itd.),  estetika, urejenost mesta (slabo označevanje ulic, čistoča mesta, grafiti, cerkveni zvonovi itd.),  ljudje (neprijaznost osebja v storitvenih dejavnostih, veliko število kadilcev, brezdomci),  kulinarika (visoke cene hrane in pijače),  nič (vse v Ljubljani jim je všeč),  ostalo, ne vem (visoke cene nasploh, premalo angleških prevodov, smrad v mestu, premalo igralnih mest za otroke, kajenje itd.).

28

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Med najmanj všečnimi stvarmi je na prvem mestu vreme (28 odstotkov), kar lahko pripišemo izredno neprijaznemu vremenu in megli v času novembrskega anketiranja.

Na drugem mestu je pristal promet (22 odstotkov), sledijo mu dogajanje v mestu (13 odstotkov), storitve (11 odstotkov), estetika in urejenost mesta (8 odstotkov), ljudje (7 odstotkov) ter kulinarika (2 odstotka). Trije odstotki anketirancev v mestu ne vidijo slabih stvari, sedem odstotkov pa jih ne zna našteti oz. so našteli druge razloge.

Skupine odgovorov so precej zanimive. Med najbolj všečnimi stvarmi v Ljubljani je mestni center, njegovi spomeniki, reka Ljubljanica in arhitektura, čeprav po navedenih odgovorih manjkajo ustreznejše označbe ulic in boljša prometna ureditev. Pozitivna atmosfera v mestu, ki jo ustvarjajo ljudje s svojo odprtostjo ter prijaznostjo, je pohvalna, saj je eden od pomembnih adutov za razvoj avtentičnega turizma v prihodnosti.

V mestu manjkajo predvsem boljše storitvene dejavnosti s prilagojenim delovnim časom, turisti pa si želijo več doživetij. Kulturnih dejavnosti je v Ljubljani premalo, turisti pogrešajo predvsem ugodne oglede po Ljubljani in organizirane izlete v druge turistične kraje v bližini (npr. Bled, Bohinj itd.).

Slika 8.2: Najmanj všečni elementi Ljubljane

N=322 Vir: ITEF, 2011.

29

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

8.3 Priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s strani turistov Turiste v Ljubljani smo v anketi spraševali tudi po predlogih za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani. Zbrali smo 141 odgovorov, med predlogi pa je bilo kar 78 različnih odgovorov. Razdelili smo jih v 10 različnih skupin:          

več oziroma boljše storitve, nižje cene, boljši javni prevoz (avtobusi, taksiji, bicikelj itd), zabava (več ponudbe, dlje odprto itd), boljše prometne povezave, več parkirišč, več informacij, oznak in zemljevidov, več slovenskega (jedi, običaji, spominki itd.), trgovine in odpiralni časi, drugo.

Velik delež turistov, kar 21 odstotkov, je predlagal več zabave in dogajanja v Ljubljani.

Turisti so bili mnenja, da ima Ljubljana premalo glasbe ob večerih, nočnega življenja, premalo barov in prekratek delovni čas le-teh, da potrebuje več koncertov, oper, baletov in velikih dogodkov.

Kar nekaj turistov (16 odstotkov) je predlagalo, da naj trgovine v Ljubljani obratujejo 24 ur na dan. Turisti so izpostavili, da se trgovine v centru Ljubljane zaprejo prehitro in da je potreben daljši obratovalni čas. 10 odstotkov vprašanih turistov je podalo predlog o nižjih cenah letalskih prevozov do Ljubljane, predlog za nižje cene taksijev in več ogledov znamenitosti po nižjih cenah in nižje cene prevozov do turističnih destinacij v Sloveniji.

Za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani pa so turisti omenili več informacij, oznak in zemljevidov (9 odstotkov). Predlagali so več turističnih informacij o mestu Ljubljana, o Sloveniji in o izletih po Sloveniji in pa več oznak v angleškem jeziku. Devet odstotkov vprašanih turistov je v Ljubljani želelo spoznati in poizkusiti več slovenskega. Njihove želje in predlogi so bili spoznati in okusiti tipične slovenske jedi, spoznati več običajev in navad Slovenije ter tipične karakteristike Slovenije pa tudi več trgovin s prodajo slovenskih spominkov (majice, zastave itd.).

30

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Osem odstotkov vprašanih turistov je podalo predlog za več oziroma boljše storitve v Ljubljani in boljše prometne povezave. Pri tem so kot predlog za več in boljše storitve navedli spa in wellness storitve v Ljubljani in hotelske organizacije izletov po Ljubljani in Sloveniji. Največ turistov z vidika prometnih povezav pa je bilo mnenja, da je potrebno urediti letalske prevoze do Ljubljane.

Boljši javni prevoz (5 odstotkov) in več parkirišč (4 odstotke) sta bila tudi predloga za boljšo turistično ponudbo v Ljubljani. Turisti so v smislu boljšega javnega prevoza svetovali uporabo žetonov na avtobusih in ne Urbane. V smislu parkirišč pa so predlagali, da je v Ljubljani potrebno narediti več brezplačnih parkirnih mest in boljša parkirna mesta za turiste. Pod drugo pa so turisti (12 odstotkov), predlagali povečanje obiska v toplejših mesecih, izboljšanje prepoznavnosti, več naravnih parkov, več poslovnih sestankov.

Priporočili pa so tudi, da naj Ljubljanski maraton teče tudi skozi staro mestno jedro Ljubljane, ki je turistom bolj všečno.

Slika 8.3: Predlogi turistov za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani

N=141 Vir: ITEF, 2011.

31

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

9 SKLEP Ljubljana, ki jo letno obišče več kot 739.000 turistov in prenoči več kot 393.000 turistov, od tega dobrih 95 odstotkov tujih turistov, je ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji. V raziskavi smo merili turistično potrošnjo med turisti – obiskovalci, ki so v Ljubljani vsaj enkrat prenočili. V 15 hotelih po Ljubljani smo izvedli anketo o turistični potrošnji v oktobru in novembru 2011, s ciljem ugotoviti, kakšna je struktura turistične potrošnje in oblikovati podlage za izboljšanje turistične potrošnje v Ljubljani.

Izbrani vzorec je zajel 736 anketirancev, med njimi so prevladovali turisti iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Francije, Italije, Srbije in Velike Britanije. Potovali so sami (29,9 odstotka), s kolegi ali poslovnimi partnerji (23,6 odstotka), v paru (20,7 odstotka), s prijatelji (13,5 odstotka), z družino in s sorodniki (8,8 odstotka) in v organiziranih skupinah (3,5 odstotka). Med njimi je bilo 60 odstotkov takih, ki so Ljubljano obiskali prvič.

Povprečna turistična potrošnja znaša 178,87 € na dan in se razlikuje glede na namen obiska. Največ potrošijo gostje, ki Ljubljano obiščejo z namenom konference ali kongresne dejavnosti, in sicer 223,7 € na dan. Poslovni obiskovalci porabijo 214,92 €. Turisti, ki Ljubljano obiščejo z namenom ogleda kulture, potrošijo 172,75 €, z namenom počitnic porabijo 154,10 €, z namenom izleta oziroma tranzita potrošijo 113,3 € in z drugimi nameni porabijo 123,92 € na dan.

Anketiranci so v Ljubljani najbolj navdušeni nad arhitekturo, atmosfero v mestu, nad prijaznimi ljudmi in vzdušjem, centrom mesta in urejenostjo mesta, starim delom mesta in gradom. Mnogi med njimi se navdušujejo nad gostinsko ponudbo, navdušeni so nad slovensko hrano in pijačo, prav tako jim je všeč tudi zabava in dogajanje v Ljubljani. Kljub temu je imelo precej anketirancev tudi slabe pripombe glede gostinske ponudbe, kot na primer visoke cene hrane in pijače, slaba postrežba in zaprti lokali ter restavracije. Turisti se navdušujejo nad zgodovino in kulturo mesta, nad mostovi in ulicami in tudi nad bivanjem v hotelu, kjer so prenočili.

Kar je anketirance v Ljubljani najbolj motilo, je bilo značilno megleno in deževno vreme v oktobru in novembru. Motijo jih tudi dragi in neprijazni taksi prevozi, gneča v prometu in

32

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

malo parkirnih prostorov. Nekateri med njimi menijo, da je v mestu premalo zabav in dogajanja, premalo različnih restavracij in premalo nočnega dogajanja.

Da bi podali podlage za izboljšanje turistične potrošnje v Ljubljani, smo jih vprašali o predlogih za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani. Večina anketirancev je odgovorila, da potrebujemo več oziroma izboljšane storitve, večina se jih strinja, da potrebujemo nižje cene in več parkirnih mest ter izboljšan javni avtobusni prevoz. Potrebno je izboljšati dogajanje in zabavo v mestu, lokali in trgovine morajo ostati odprti dlje. Anketiranci so mnenja, da je Ljubljana premalo prepoznavna in da potrebujemo nekaj zelo znanega v mestu, lahko so to hoteli s 5*, muzeji ali kaj drugega, kar bi pritegnilo turiste k ponovnemu obisku Ljubljane. Na vprašanje o ponovnem obisku Ljubljane je kar 97,4 odstotka anketirancev odgovorilo, da bi se v Ljubljano ponovno vrnili. Odgovori so torej pokazali, da je Ljubljana turistom lepo in prijazno mesto, v katerega bi se z veseljem vrnili.

Analiza ankete podaja dobre podlage in predloge za dodatno izboljšanje in povišanje turistične potrošnje.

33

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

VIRI IN LITERATURA 1. ITEF (2011). Anketa o potrošnji turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011.

Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

2. Sirše, J., & Hedi Zakonjšek, T. (2008). Analiza višine in strukture turistične potrošnje v Ljubljani. Mednarodni inštitut za turizem. Ljubljana.

3. Surs (2011). Turizem. SI-Stat podatkovni portal. Najdeno 18. oktobra 2011 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp 4. Turizem Ljubljana (2010). Osnovne informacije o Ljubljani. Najdeno 24. novembra 2011 na spletnem naslovu: http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-osrednjaslovenija/ljubljana/

34

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

KAZALO PRILOG 10.1 PRILOGA: Seznam kratic ..................................................................... 1 10.2 PRILOGA: Število različnih odgovorov turistov .................................... 2

KAZALO TABEL V PRILOGAH Tabela 10.1: Število različnih odgovorov za najbolj všečne elemente v Ljubljani ................. 2 Tabela 10.2: Število različnih odgovorov za najmanj všečne elemente v Ljubljani ............... 4 Tabela 10.3: Število različnih odgovorov za priporočila za izboljšanje truistične ponudbe s strani turistov......................................................................................................................... 7

I

ITEF

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

10 PRILOGE 10.1 PRILOGA: Seznam kratic ITEF – Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Surs – Statistični urad Republike Slovenije

1

ITEF

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

10.2 PRILOGA: Število različnih odgovorov turistov Tabela 10.1: Število različnih odgovorov za najbolj všečne elemente v Ljubljani Najbolj všečni elementi v Ljubljani Odgovori Arhitektura Atmosfera Atmosfera ob reki Atmosfera ponoči Bari Bazen Bazen v Ježici Bled Blejsko jezero in jame Btc Cela slovenija Celo mesto Center mesta Center zaprt za promet Cerkev v centru mesta Ceste Čisti zrak Čistoča Da ni veliko avtov Dekleta Delo Jožeta plečnika Dober javni prevoz Dobra postrežba Dobro urejena spletna staran, v hotelu imajo veliko podatkov o Ljubljani Energija mesta Golf Gore Gostilne ob reki Grad Grafiti Hitro dobiš informacije Hostel Hotel Hotel Mons Hotel Union Hrana Iskreni ljudje Kava Kavarna Maček Klubi in bari v mestu Koncerti Križanke Kultura Kulturne znamenitosti Lep pogled na mesto

2

Število 16 12 1 1 5 1 1 3 1 11 1 6 53 1 3 1 2 6 2 6 2 1 2 1 1 2 3 5 73 8 1 4 13 1 1 28 1 6 1 2 1 1 22 1 1

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Lepi lokali Lepo mesto Ljubljana ponoči Ljubljanica Ljudje zelo radi pomagajo Malo ljudi Maraton Mesta za it zvečer ven Mestni trg Metelkova Mirno mesto Mladina Mostovi Nabrežje ob Ljubljanici Narava ob mestu Ne vem, ker sem bil tu le en dan Nebotičnik Ni čakanja na taksi Ni gužve Ni zelo drago Nočno življenje Ogled ob mestu Ohranjamo 4 letne čase Organiziranost države Park Tivoli Pivo Poceni hrana Poceni taxi Podobno je Novi Zelandiji Pogled z gradu Pokrajina Poleti še lepše Poslovni sestanki Prešernov spomenik Prešernov trg Prijazni fantje Prijazni ljudje Prijetno mesto Prikupno mesto Primerne cene Privlačno mesto Promenada Pubi Restavracije Simpatični ljudje Slovenke Spokojno mesto Spomeniki Sprehajalne poti Sproščeni ljudje Stari del mesta ob Ljubljanici Staro mestno jedro Stavbe

ITEF

4 40 1 20 1 1 2 1 1 7 3 2 7 13 6 2 1 2 1 2 5 5 1 1 5 4 1 1 1 1 2 1 1 1 6 1 53 4 1 3 1 2 2 11 1 1 1 3 4 1 26 29 15

3

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Super klubi Trgovine Tromostovje Udobno in dobro organizirano mesto Ulice kavarne Varno Veliko ljudi govori angleško Veliko se dogaja Vino Vodnjak Vrtovi Vse Vse je majhno, hitro prideš na drugo stran mesta.

Zajtrk Zelena okolica Zgodovina Zgodovinsko mesto Zmajski most Živa glasba v barih Živalski vrt Vir: ITEF, 2011.

4

ITEF

1 5 19 2 4 3 1 1 4 1 1 17 1 1 1 10 2 3 1 1

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 10.2: Število različnih odgovorov za najmanj všečne elemente v Ljubljani Najmanj všečni elementi v Ljubljani Odgovori Avtobusni mestni prevoz Bari in nočni lokali Hot dog Berači/brezdomci BTC Cene Cene izdelkov Cene taksijev Cene v centru Center mesta Cerkveni zvonovi Zaprte trgovine ob nedeljah Dolgočasni vikendi Delovni čas trgovin Drago nakupovanje Ni dovolj menjalnic Zaradi Evra je Ljubljana je postala draga Pestrost hrane in dogajanja Glasba v restavracijah Gneča na cesti Grafiti Grafiti vsepovsod Hladno vreme Hrana Hotel Hrana v hotelu Ni interneta v hotelu Izbira enega hotela, namestitev v drugega Javni prevoz Dražje, kot je mislil Draga pijača Je drago v primerjavi s Srbijo, kjer je bil prej Kajenje Kavarne ( ni praznih miz) Kolesarji Več organiziranih zabav Lahko bi obnovili stavbe Letališki taksi Ljudje Ljudje niso odprti do turistov Lokali se prezgodaj zaprejo Majhno mesto Malo ljudi zvečer Med tednom zvečer je mesto dolgočasno Med vikendi je vse zaprto Megla Čistoča mesta Ni sprehajalnih poti okoli hotela Vročina v hotelu

5

Število 2 3 1 5 2 2 1 8 1 1 1 3 1 5 1 1 1 1 1 8 5 1 2 3 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 2 6 1 1 1 1 2 1 1 2 1 6 1 1 1

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Pretiho mesto Množica Mraz Mrzlo vreme Muzeji Nacionalni muzej Nakupovalni center je daleč stran Ne vem Nekadilsko območje Nekateri prebivalci ne govorijo angleško Nekateri grafiti so slabi Neprijazni prodajalci Neprijazni taksisti Ni hrupa Ni lepega vremena Ni nobenih informacij o dobrih restavracijah Ni parkirišč Ni vzdušja Nič posebnega Nič Mesto je super Nisem si še nič ogledal Nočni nemir zraven hotela Nočno življenje Oblačno vreme Ljudje ne govorijo francosko Union Plačljiv internet Podoba zgradb izven centra Policija Pomanjkanje klasičnih koncertov Prekratek delovni čas trgovin Slabe, težko berljive oznake ulic Premajhno mesto Premalo dogajanja Izgleda kot da so vsi doma Premalo ljudi Premalo označb Premalo igralnih mest za otroke Premalo živo mesto Preveč ljudi kadi Previsoka cena hotela Promet Umazan zrak Pubi in restavracije se odpirajo pozno Razočaranje nad ljubljanskim gradom Slabi prometni znaki Restavracije Romeo bar- neprijazni zaposleni Slabe prometne povezave Slabo označeno Stare stavbe Stopnice do gradu

6

ITEF

1 1 2 6 1 1 1 4 1 1 1 3 1 1 1 1 8 1 2 6 1 1 1 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 1 1 1 1 1 2 1 14 1 1 1 3 2 1 1 2 1 2

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Smrad Storitve Infrastruktura Taksiji Ni dovolj angleških prevodov Tiho mesto Kava iz kavomata Moderna galerija v Tivoliju Dragi leti Vse je super Vse se zapre zgodaj Slovenci ne cenijo lepot slovenije Zaposleni v turistični pisarni Zaprtje trgovin med prazniki Zunanjost Železniška postaja Premalo trgovin Preveč turistov Previsoka parkirnina Problemi s parkirnimi mesti Slabo vreme Komercialna glasba v lokalih Vozniki taksijev Vreme Slabe prometne povezave z Dansko Vir: ITEF, 2011.

7

ITEF

1 2 2 10 1 3 1 1 1 3 4 1 2 1 1 1 2 1 1 5 3 1 4 67 1

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

ITEF

Tabela 10.3: Število različnih odgovorov za priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s strani turistov Predlogi za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani Odgovor 24/7 trgovine Adria predraga, slabe povezave Angleški meniji Boljša infrastruktura Boljša parkirišča so potrebna za turiste.

Boljše povezave transporta.

Boljše storitve Boljši 3D videi na gradu Brezplačno parkiranje Cene za najem kolesa so previsoke Cenejše pijače Cenejše vino Cenejši taxiji Čistejše mesto Da hotel organizira izlete po Ljubljani in Sloveniji Daljši odpiralni čas Direktne letalske povezave iz vseh držav Dolgo odprti bari Glasba ob večerih – majhni klubi Hitrejše povezave vlakov Informacije za turiste, boljše urejen promet Vinjeto za avtocesto tudi le za dva dni in ne le za cel teden.

Izboljšanje slovenskega gospodarstva Izboljšati je potrebno 5 zvezdične znane hotele da bomo prepoznavni po njih Izboljšanje javnega prevoza Izobljšati nočno življenje Izpostaviti več tipičnih karakteristik Slovenije Krajši čas sejma Kulturna ozaveščenost in boljša gostinska ponudba Malo več dogajanja Več oglaševanja Več informacij ali oglaševanja Več prostorov za kadilce v restavracijah Napisi v nemškem jeziku Neprepoznavnost Ni angleških oznak na tablah Niso si mogli izposodit Bicikljev Nižje cene v hotelu za goste, ki prihajajo pogosteje Odprejo naj več barov.

Organiziranje izletov, na primer na Bled, postonjska jama Povečati obisk v toplejših mesecih.

Povezave z letališčem Predlaga en unikaten muzej, ki bil zelo znan.

Premalo gledališč Preveč je vinjenih mladoletnih oseb, zmanjšanje le-tega.

8

Število 3 1 2 1 1 5 2 1 1 1 2 1 1 1 1 3 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Previsoke cene hotela Prijaznejši taksisti Priporoča ogled bara Skelet Rada bi videla več običajev Slovenije, saj je tako preveč na globalni ravni.

Slaba letalska povezava s Slovenijo – ni poceni letov Slovenjia – poslovno da, potovanje ne, ker je njeno mesto veliko lepše; odpret trgovine ob nedeljah Turistični bus ne vozi izven sezone Več cenejših ogledov in prevozov do jam in drugih turističnih destinacij.

Več cyber kavarn Več informacij o mestu v hotelu Več informacij o Sloveniji in o izletih.

Več karaoke barov Več koncertov, oper in baletov Več manjših trgovin Več menjalnic Več ogledov po nižji ceni oz. zastonj ogledi znamenitosti Več parkov Več prijaznih ljudi zaposlenih v turistični pisarni.

Več prodaje slovenskega materiala (majice, zastave) Več rastavracij z različno hrano.

Več Spa in Wellness centrov.

Več tipičnih slovenskih jedi.

Več trgovin Več trgovin s prodajo spominkov Več turistične ponudbe Več zabave Večja prodaja toplih oblačil.

Wireless v hotelu Za maraton naj v prihodnjih letih uporabijo tudi stari del mesta ker je lepši, in ne samo novi del.

Zabavni prostori Zakaj se ne sme slikat v postojnski jami, neprijazen vodič Žetoni na avtobusih, ne urbana.

Vir: ITEF, 2011.

9

ITEF

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 6 2 1 6 1 1 1 1 1 1