V spomin
Prof. dr. Jože Baričevič, dr. med. (1926–2013) V 87. letu starosti, dne 16. februarja 2013, se je od nas poslovil spoštovani profesor na Katedri za dermatovenerologijo in na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani, prof. dr. Jože Baričevič, dr. med. V preteklih desetletjih je pomembno zaznamoval razvoj in ugled slovenske dermatovenerologije.
Rodil se je 1. marca 1926 v Cerknici. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Strokovno pot je začel kot zdravnik splošne medicine v Tolminu in Vipavi. Leta 1957 je začel s specializacijo iz dermatovenerologije na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani in leta 1961 opravil specialistični izpit. Klinično in raziskovalno se je usmeril predvsem na področje flebologije. Bolezni motenega venskega obtoka so takrat predstavljale velik nacionalni zdravstveni problem. Skoraj četrtina vseh dermatoloških bolniških postelj je bila namenjena zdravljenju teh bolezni. Bolniki v domačem okolju niso bili deležni ustrezne oskrbe, študenti in zdravniki pa ne ustreznega izobraževanja. Opozarjal je na zapostavljenost in površno obravnavo teh bolezni. Težave, ki so ob tem pestile bolnike in zdravnike, je leta 1976 predstavil v kratkem strokovnem filmu »Crux medici et aegroti«, za katerega je napisal scenarij.
V slovenskem prostoru je prvi začel sistematično preučevati venski sistem kot kompleksno celoto in razvijati flebologijo kot posebno subspecialnost dermatologije. Na tem področju je opravil pionirsko delo. Vrsto let je vodil flebološko dejavnost na Dermatovenerološki kliniki in jo povzdignil na visoko strokovno raven. Vzpostavil je sodobno doktrino obravnave ob pretežno ambulantnem načinu zdravljenja. Odpravil je dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in za tretjino skrajšal čas zdravljenja bolnikov z golenjo razjedo, kar je bila pomembna socialnoekonomska pridobitev za bolnike in celotno družbo. Vpeljal je dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje o teh boleznih. Vodil je raziskave o uvajanju novih metod diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in preprečevanja kroničnega venskega popuščanja.
Leta 1967 je bil na Medicinski fakulteti v Ljubljani izvoljen v naziv asistenta za področje dermatovenerologije. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzitetnih dermatoloških klinikah v Varšavi in Tübingenu. Leta 1975 je pridobil naslov doktorja znanosti s temo »Vpliv statičnih anomalij na razvoj primarne varikoze«. Leta 1977 je bil izvoljen v naziv docent in leta 1982 za izrednega profesorja. Bil je mentor specializantom dermatovenerologije, magistrom in doktorjem znanosti. Kot mentor je sodeloval tudi na Medicinski fakulteti v Zagrebu in Novem Sadu.
Vrzel na področju flebologije je leta 1976 premostil tudi z učbenikom »Uvod v flebologijo«, ki je izšel v slovenščini in srbohrvaščini. Knjigo je posvetil svojemu učitelju, akademiku profesorju dr. Franju Kogoju. Patologija venskega sistema je v knjigi predstavljena celostno, opisi bolezenskih stanj pa podani na osnovi večletnih strokovnih izkušenj in z očesom pronicljivega diagnostika. V učbeniku Dermatologija in venerologija, ki je izšel leta 1981 na Medicinski fakulteti v Beogradu, je prispeval samostojno poglavje o boleznih kože, povzročenih z motnjami venske in arterijske cirkulacije. Njegova bibliografija obsega številne strokovne članke o boleznih venskega popuščanja, kot tudi drugih kožnih boleznih. Napisal je tudi več recenzij za obsežne strokovne knjige in številne poljudne članke. Strokovne izkušnje in izsledke raziskav je predstavil na mnogih kongresih dermatovenerologov Jugoslavije in na mednarodnih kongresih o flebologiji in angiologiji. Zdravnikom splošne medicine je predaval na podiplomskih seminarjih iz dermatovenerologije, na Kogojevih dnevih in kot vabljeni predavatelj na številnih drugih strokovnih srečanjih. Strokovne nasvete je delil tudi na predavanjih po zdravstvenih domovih v Sloveniji.
Prof. dr. Jože Baričevič je bil ugleden zdravnik, h kateremu se je zatekala množica bolnikov, priznan raziskovalec in dober učitelj mnogih generacij študentov in zdravnikov. Bivši sodelavci se ga spominjajo kot zanesljivega, odgovornega in kolegialnega sodelavca. Bil je tudi družbeno aktiven in sodeloval v vodstvenih organih Dermatovenerološke klinike in UKC Ljubljana. Upokojil se je leta 1991. V zasebnem življenju je večino časa posvetil družini, v kateri je prispeval k toplini in sožitju in kot vzoren oče predajal svojo ljubezen, življenjske izkušnje in vrednote svojima otrokoma in vnukinji. V slovenski dermatovenerologiji bo ostal zapisan v trajnem in spoštljivem spominu. Mateja Dolenc Voljč
E-naslov: mateja.dolenc-voljc@mf.uni-lj.si Revija ISIS - April 2013
75