Medicina Uvod Uživanje alkohola lahko povzroča zasvojenost in več kot 60 različnih bolezni ter poškodbe, je eden glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje ter v svetu predstavlja tretji najpomembnejši dejavnik tveganja za obolevnost in manjzmožnost ter osmi za umrljivost (1, 2). Delež alkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenja je največji v Evropski regiji SZO, ki ima tudi največjo porabo alkohola na prebivalca na svetu (3). Primerljivi podatki Slovenijo uvrščajo v vrh držav članic EU tako po porabi alkohola (registrirani in neregistrirani) kot tudi po posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola. Nad povprečje držav članic EU se uvrščajo vse slovenske regije, saj se po podatkih SZO Slovenija po skupni porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU10 (4). Nad povprečjem držav članic EU je Slovenija tudi po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi izbranih, alkoholu pripisljivih vzrokov (5). Po umrljivosti in po številu izgubljenih zdravih let življenja na 100.000 prebivalcev zaradi ciroze jeter (v veliki meri posledica pitja alkohola) se Slovenija uvršča na tretje mesto (6); umrljivost zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in v vseh slovenskih regijah višja od povprečja držav članic EU (7).
Globalno smo v letu 2004 alkoholu pripisali 3,8 odstotka vseh smrti in 4,6 odstotka vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane telesne zmožnosti (3), medtem ko je leta 2002 v Sloveniji alkohol predstavljal vzrok za 6,5 odstotka vseh smrti in za 11,4 odstotka vseh izgubljenih zdravih let življenja, izgubili smo približno 32.200 zdravih let življenja (7). V Sloveniji zdravstvene posledice uživanja alkohola lahko spremljamo predvsem z uradnimi statističnimi zbirkami podatkov, ki jih upravlja Inštitut za varovanje zdravja RS: »Zdravniška poročila o umrlih osebah« (Baza umrlih) in »Evidenca bolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici« (BOLOB), kjer so zajeti vsi umrli prebivalci Slovenije oziroma prebivalci, hospitalizirani v eni od slovenskih bolnišnic v opazovanem obdobju. Z namenom analize alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smo združili diagnoze Desete revizije Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10), ki so neposredno (stoodstotno) pripisljivi alkoholu (8): • F10.0–F10.9 duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, • G31.2 degeneracija živčevja zaradi alkohola, • G62.1 alkoholna polinevropatija, • G72.1 alkoholna miopatija,
• I42.6 alkoholna kardiomiopatija, • K29.2 alkoholni gastritis,
• K70.0–K70.9 alkoholna bolezen jeter,
• K86.0 kronični alkoholni pankreatitis,
• O35.4 oskrba matere zaradi poškodbe plodu zaradi alkohola, • P04.3 plod in novorojenček, prizadet zaradi materinega uživanja alkohola, • Q86.0 fetalni alkoholni sindrom, • R78.0 prisotnost alkohola v krvi,
• toksični učinki alkohola (T51.0, T51.1, T51.9),
• izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim (X45, X65, Y15).
Trend naraščanja umrljvosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2010 V Sloveniji je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letih od 2000 do 2010 na leto v povprečju umrlo 650 oseb (32,2 oseb na 100.000 prebivalcev), v obdobju najvišje umrljivosti (2008–2010) pa v povprečju 849 oseb na leto (41,3 oseb na 100.000 prebivalcev) (slika 1). Med umrlimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letih od 2000 do 2010 so prevladovali moški (razmerje moški : ženske je bilo vseskozi okrog 3 : 1) (slika 2), približno 2/3 jih je umrlo pred svojim 65. letom starosti, kot najpogostejši vzrok smrti je izstopala alkoholna bolezen jeter, sledile so smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, oba najpogostejša vzroka smrti skupaj pa sta predstavljala skoraj vse smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji (slika 1).
Stopnja umrljivosti (tako groba kot standardizirana) zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v zadnjih desetih letih kaže trend naraščanja, ki je predvsem izrazit od leta 2005 do 2010. Trend umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je zelo podoben trendu umrljivosti zaradi alkoholne bolezni jeter, k slednji pa je največ prispevala (okoli 90 odstotkov) alkoholna ciroza jeter, zato je tudi desetletni trend umrljivosti zaradi teh dveh diagnoz zelo podoben. Stopnja umrljivosti zaradi drugega najpogostejšega alkoholu neposredno pripisljivega vzroka smrti – duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola, pa v zadnjih desetih letih ni kazala značilnega trenda (slika 1).
Trend padanja primerov hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v obdobju od 2000 do 2010 V letih od 2000 do 2010 je bilo v Sloveniji na leto v povprečju 3.876 hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov oziroma 192,6 na 100.000 prebivalcev. Moški so bili pogosteje hospitalizirani (razmerje moški : ženske je bilo okrog 3 : 1). Najpogostejši vzrok, ki je v opazovanem obdobju predstavljal okrog dve tretjini primerov hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno Revija ISIS - April 2013
61