Zdr avniki v prostem času
Priznanje Jesen Imam še srečo, da spomnijo se mene zdaj že pred pretečo večno ječo, ko še kot živ fosil koracam tu po svetu. Saj dinozavrov in drugih -avrov so spomnili se kljub mogočnosti komaj po sto milijonov in še kakšnem letu.
V Krmi
Jeseni zacvetijo barve smrti, toplota barv z ledenim vetrom umira in hladna moča barve še zastira, se vonja dim sežgane smrekovine. Iz stolpa bije zvon, pogled se drami, v meglicah daljnjih so vasi v omami. Pod stolpom hiše stiskajo dvorišča vsa opustela v mraku brez kurišča. Dim dimnikov pa kaže še življenje. Dim rojen z vročega plamena, razgret se dviga strmo tja v višino, kot preja se suklja, navit z vretena si sprošča krila z vročega plamena, pod sabo pušča temno že globino, kjer hrup miruje, mrak rodi tišino.
Rafael Podobnik Zaznamovana skala s črtami morja. Razklana po sredini. Levo smreka z gostim krilom. Desno macesen z nežnimi dlanmi. Kaj je moški, kaj je ženska, ne ve popotnik.
Obstrančeva balada Rafael Podobnik
Upanja vsak dan je manj, poslednjega je vzel Alojz Ihan. Slovenija ne more zaživeti, če prej v močvirju ne umre. Moralneži so družbeni škodljivci, psihopati gredo preko trupel, s preroki je velik poker, komaj vsak deseti tok obrne, še tega gorečneži raztrgajo. Desetnice po svetu blodijo, desetniki nemoč kolnejo.
E-naslov: tomaz1945@yahoo.com
Med gorami jezero leži Andrej Rant
Med gorami jezero leži, odsev sveta se v njem blešči; lepote večnega neba, resničnost krutega sveta… Sredi otoka cerkvica, v njej podoba Marijina; milost ji sije iz oči, ko Jezusa rokah drži…
Tih in ponižen zdaj pred njo klečim in molim in drhtim… In mislim nase in na tiste dni, ko Bog me k sebi vzame in v večnost potopi…
Zvon želja zvoni, da se izpolni vse, kar človek si želi… Še sam bom poprijel vrvi, zvonil, zvonil za vse ljudi, za srečo njihovih prihodnjih dni!
104
Revija ISIS - Januar 2013
Žalik žene Andrej Rant
Drvar se vračal je domov pod noč in žvižgal si je sam gredoč, težko je meril v snegu gaz, je stresal veje sneg in mraz. A glej, v tolmunu, na gladini, dekleta gola v mesečini, prepevajo prav rajsko milo, drvarja je v srce ganilo… Ne more on verjet očem, da kopljejo se v mrazu tem: »Hitro, hitro ven pojdite, da se mi ne prehladite!« »Ne mraza, ne snega, ne sonca žarkega, dotika me ne čutimo, za bol se me ne zmenimo!«
»Daj pridi krepki sem drvar, da boš postal vilinski car, zabredi v čarno k nam vodo, da skupaj v njej zarajamo!«
Ves svet drvarju se zvrti, goloto rajsko vidi pred očmi, sneg od kristalov se blešči, zakrili še; in voda se umiri…
Ne glej pohotni starec Andrej Rant
Ne glej, pohotni starec mladih mi deklet, preštej lase si, spomni se svojih let; dekleta, te so le za mlade fante, da hlače jim napno in gvante! Vem, da še srce ti rado vzplamti, oko ob brhkih bokih zaiskri, na bujnih prsih, na popju in na brstih; a kaj, ko izdajalec na cedilu te pusti! Zamiži raje, tri pire zvrni vase, končal si svoje čase! E-naslov: andrej.rant@yahoo.com