Page 1

10 mm zgib

17 mm

19,5 mm hrbet

210 mm

10 mm zgib

Naslovnica monografije ARHITEKTURA SLOVENIJE 4 Grafika: Domen Zupančič Oblikovanje : Domen Zupančič, fotografija: Domen Zupančič Datum: 28. oktober 2010 Info: domen.zupancic@fa.uni-lj.si // 041 795 267

210 mm 17 mm

17 mm

17 mm

4

vernakularna arhitektura, južna hribovja vernacular architecture, southern hills

247 mm

borut juvanec

arhitektura slovenije 4 architecture of slovenia 4

247 mm

borut juvanec * ARHITEKTURA SLOVENIJE * ARCHITECTURE OF SLOVENIA

borut juvanec

arhitektura slovenije architecture of slovenia

AS4

ISBN 978-961-6348-71-3

9 789616 348713

36,50 €

17 mm

10 mm zgib

17 mm

19,5 mm hrbet

210 mm

10 mm zgib

17 mm

210 mm 17 mm


AS4_1del_rezerva.indd 2

27.10.2011 20:29:49


AS4_1del_rezerva.indd 3

27.10.2011 20:29:49


Borut Juvanec ARHITEKTURA SLOVENIJE 4 Vernakularna arhitektura, Južna hribovja ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4 Vernacular Architecture, Southern Hills oprema, oblikovanje in prelom Domen Zupančič lektoriranje Karmen Sluga prevajanje Martin Cregeen, angleški teksti Mark Wollrab, nemški izvleček Hélène Erjavec, francoski izvleček fotografije Borut Juvanec Domen Zupančič predgovor prof. dr. Peter Fister naslovnica spredaj Dolenjska, Dobrava, 2011 naslovnica zadaj Izdelava trniča, Kamnik, 2011 izdala i2 Družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo za založbo Iztok Hafner tisk Grafika Soča d.o.o. Knjigo je kot znanstveno monografijo podprla Javna agencija za knjigo RS. Natisnjeno 700 izvodov. Prvi natis. Prva izdaja.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

72.031.4(497.4)

JUVANEC, Borut Arhitektura Slovenije. 4, Vernakularna arhitektura, južna hribovja = Architecture of Slovenia. [4], Vernacular architecture, Southern hills / Borut Juvanec ; [prevajanje Martin Cregeen, Mark Wollrab, Hélene Erjavec ; fotografije Borut Juvanec, Domen Zupančič; predgovor Peter Fister]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2 : Fakulteta za arhitekturo, 2011

ISBN 978-961-6348-71-3 (i2)

258568448

Ljubljana, 2012 Maloprodajna cena je 36,50 €. © 2012, Založba i2 Vse pravice pridržane. Brez pisnega soglasja založbe i2 d.o.o. je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršnakoli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali digitalizacijo. Tako ravnanje predstavlja kršenje avtorskih pravic.

AS4_1del_rezerva.indd 4

27.10.2011 20:29:49


vsebina Predgovor Pregledna karta Vernakularna arhitektura, teorija 4 Objekti, predstavitve, Južna hribovja

7 8 9 91

Preface Map of Slovenia Vernacular Architecture, Theory 4 Objects, presentation, Southern Hills

Slovarček Indeks Viri Izvleček, Abstract, Auszug, Résumé

197 225 229 233

Glossary (Slovene) Index Bibliography Abstract, Auszug, Résumé

Domačija Bivalna hiša, kajža Hiša z gospodarskim delom Gospodarsko poslopje Hlev Skedenj, pod Kašča Hram, zidanica, vila Soseska zidanica Kozolec Koruznjak Sušilnica Lopa Vodnjak Mlin Žaga Čebelnjak Preža Znamenje Detajli Hiše, kot bi jih ne smelo biti

AS4_1del_rezerva.indd 5

contents Farmstead Residential house House with auxiliary parts Auxiliary building Stockhouse Barn Granary Storehouse, vineyard cottage, villa Neighbourhood vineyard cottage Kozolec Cornhouse Drying house Shed Well Mill Sawmill Apiary Hunting tower Shrine Details Houses as they shouldn’t be

27.10.2011 20:29:49


AS4_1del_rezerva.indd 6

27.10.2011 20:29:49


predgovor

preface

prof. dr. Peter Fister xxxxxxx

xxxxxx

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 7

7

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:49


8

AS4_1del_rezerva.indd 8

27.10.2011 20:29:50


Vernakularna arhitektura Teorija 4 Vernacular Architecture Theory 4

9

AS4_1del_rezerva.indd 9

27.10.2011 20:29:50


Uvod

Introduction

Že četrtič - in še enkrat bom, v peti knjigi - ponovil definicijo vernakularne arhitekture in besedo 'vernakularna'. Paul Oliver, profesor v Oxfordu, vodilni strokovnjak za to zvrst, je v knjigi, ki mi jo je podaril v Ljubljani, napisal: (this architecture) 'was so little known we don't even have a word for it' (Oliver 2003: 11). Ta arhitektura je bila tako malo poznana, da nimamo niti besede zanjo. Vernakularni arhitekturi so nekdaj rekli 'ljudska'. Pa se izkaže, da ni vedno ne 'od' ljudstva in ne vedno 'za' ljudstvo. Rekli so ji 'vaška', pa 'podeželska, ruralna', a včasih imajo vasi več urbanega, mestnega kot kakšna mesta. Rekli so ji 'domorodska', celo 'plemenska', a v Evropi že dolgo ni več domorodcev in ne plemen. Te besede nosijo pridih slabšalnosti, podcenjevanja, predvsem danes. Tako je 'vernakularna arhitektura' pač še najboljši izraz. Vernakularna arhitektura je preprosta, enostavna, razmeroma majhna, a vedno učinkovita arhitektura graditelja, ki to ni njegov poklic. Ni šolan, nikoli ni videl velikih arhitektur sveta, znanje je dobil z dediščino svojih prednikov. To je razvijal v okviru možnosti, okoliščin in potreb, ki se v času spreminjajo. Ta arhitektura je plod nešolanega, iskrivega delavca z mnogimi izkušnjami, ki mu gradnja ni bila poklic. Znanje je dobil kot dediščino, ki jo je oplemenitil s svojimi hotenji, z izkušnjami in s svojo lastno intuicijo, istovetnostjo (Juvanec 2004a:19). Ob spremembah se je razvijala tudi arhitektura: ta ni nikoli dokončana, dokončna in jo je ob novih razmerah vedno moč spreminjati, dopolnjevati, nadgrajevati. Vernakularna arhitektura ni spomenik, pa čeprav se za to nekateri na vse kriplje trudijo. Arhitekturo je treba pač poznati. Značilnost vernakularne arhitekture ni recept, pač pa red. Red predstavlja pravilo, ki prinaša določen rezultat. Nima torej receptov, ima pravila (Le Corbusier 1963:16), ki delo omogočajo, in ki zagotavljajo, da bo rezultat uporaben, trajen, lahko izvedljiv, pa še lep. Tako je estetika le še plašč tiste notranjosti, ki je nujna, ki kaže resničnost in pravo vsebino, delovanje.

For the fourth time – and I will again in the fifth book – I repeat the definition of vernacular architecture and the word 'vernacular'. Paul Oliver, an Oxford professor, the leading expert for this type of architecture, wrote in a book that he gave me in Ljubljana: (this architecture) 'was so little known we don't even have a word for it' (Oliver 2003: 11). Vernacular architecture used to be called ‘folk’. It was then shown, though, that it is not always ‘of’ folk and not always ‘for’ folk. It was called ‘village’ and ‘rural’ but villages sometimes have more of the ‘urban’ than some towns. It has been called ‘native’, even ‘tribal’, but there have long been neither natives nor tribes in Europe. These words have a hint of belittlement, diminution, above all today. So ‘vernacular architecture’ is still the best expression. Vernacular architecture is simple, relatively small but always effective architecture by someone who is not a professional builder. He is not trained, has never seen the great architecture of the world, but has gained his knowledge as heritage from his forebears. He developed this within the framework of possibilities, circumstances and needs, which change over time. This architecture is the fruit of an unschooled, intelligent worker with a lot of experience, for whom building was not a profession. He gained his knowledge as heritage, which he enriched with his own aspirations, experience and his own intuition, identity (Juvanec 2004a:19). Architecture also developed together with change: it is never finished, final; it can always be transformed, completed, supplemented under new circumstances. Vernacular architecture is not monuments, although some strive for this with all their might. It is necessary to be familiar with architecture, though. The characteristic of vernacular architecture is not prescription but order. Order represents rules, which bring a specific result. It does not therefore have recipes but rules (Le Corbusier 1963:16), which enable work and which ensure that the result will be functional, durable, feasible and even

10

AS4_1del_rezerva.indd 10

27.10.2011 20:29:50


beautiful. So aesthetics is only another coating to the interior, which is essential, which shows the authenticity and real content, function. Dolenjska, in particular, is a land of kozolci and here is demonstrated most simply the infinity of architecture. Pirkovič consistently uses the term 'cereal' kozolec but this has not been so for a long time. A comparable object, a chischner, is an occasional stand for drying cereal in retroromance parts of Switzerland. In some places it had a simple roof, more usually it stood half a metre in front of the facade of the hay barn. There was normally a common granary in a village (two by two under a single roof), a common mill and village oven, in which bread was baked once a month. Over time, technology thoroughly changed bread: Slovenia did not have communal mills. There were many of them and each larger farm had one. As mills became larger, with better conditions for storing flour and with greater hygiene, a kozolec as a means of drying cereals became superfluous. Both in Switzerland and in Slovenia. When it was no longer needed, the retroromance chischner died out. They are only erected today for tourist purposes. The kozolec survived, but changed its purpose. It is no longer a cereal kozolec but only a kozolec and mainly hay is stored on it, although also other field crops. So the word in English is 'hayrack', a rack for hay, appropriate today but not for the origin of a kozolec and its former function. So I tend to use the term 'kozolec/hayrack' and explain why. Dolenjska is above all a land of kozolci, with more than in the northern parts of Slovenia. Unfortunately, thatched roofs there have completely died out and only rarely is this characteristic covering still found. Kozolci in Dolenjska, though - there are almost none in Bela krajina – are an important element of architecture. While in Gorenjska there are actually only two dense settlements of them, in Studor and on Sorško polje, kozolci appear in crowds below the Sava. Not just below the Sava, around Krško groups are also mirrored in the water on the northern, Štajerska side. The erection of a double kozolec 'with tail' already occupies quite some space and if two elongated kozolci stand beside it, or more likely 'na kozla' or 'na psa', with a lean-to roof on one bay, the group is very noticeable in the landscape. Vineyard cottages are also a characteristic part of the Dolenjska culture, although there are ever fewer real, original ones and too many new, overlarge, corrupted, prominent ones. Vineyard cottages developed from storehouses and both objects are still familiar in Dolenjska. While a storehouse is wooden and only for storing wine, a vineyard cottage is a cellar, which is generally built onto and serves not just for storage but also for occasional residence. This was already known several hundred years ago, when people under pressure moved into them en masse. Bela krajina has a combination of the two: a 'his'. This is a wooden object, single or double cell, normally on one level and provides modest accommodation, or at least protection, for people although the essential part is of course the space for the wine barrels. That's what the experts say: but locals still today claim that the 'his' was a type of outdoor bedroom, to which ‘the young' were sent to provide peace.

Prav Dolenjska je dežela kozolca in na tem primeru najpreprosteje dokažemo nedokončnost arhitekture. Pirkovič dosledno uporablja besedno zvezo 'žitni kozolec', ki pa to že dolgo ni več. Primerljiv objekt, chischner v retoromanski Švici je občasno stojalo za sušenje žita. Ponekod je imel celo poenostavljeno streho, običajneje je stal kakega pol metra pred fasado senika. Na vasi so imeli običajno skupne kašče (po dve in dve pod eno streho), skupen mlin in vaško peč, kjer so enkrat mesečno pekli kruh. Čas je tehnologijo kruha korenito spremenil: pri nas nismo imeli skupnih mlinov, pač pa je bilo teh mnogo in vsaka večja domačija je imela takega. Ob večjih mlinih, ob boljših pogojih spravljanja moke in z večjo higieno je tako postal kozolec kot sušilo za žito odveč. Tako v Švici kot v Sloveniji. Ko ni bil več potreben, je retoromanski chischner umrl. Danes ga postavljajo le še v turistične namene. Kozolec je preživel, a je spremenil svoj namen. Ni več žitni kozolec, pač pa le še kozolec in vanj spravljajo predvsem seno, pa tudi druge poljščine. Zato je angleški prevod v 'hayrack', kar dobesedno pomeni 'stojalo za seno', ustrezen danes, ne pa tudi za kozolčev izvor in za delovanje nekdaj. Zato sam vedno uporabljam dve besedi zanj: 'kozolec / hayrack' in vedno povem zakaj. Predvsem Dolenjska je dežela kozolcev, kjer jih je še več kot v severnejših krajih Slovenije. Žal so slamnate strehe tam že povsem izumrle in le še redko najdemo kakega s to značilno kritino. So pa kozolci na Dolenjskem - v Beli krajini jih malone ni - pomemben element krajine. Medtem ko imamo na Gorenjskem pravzaprav le dve zgoščeni poselitvi, v Studorju in na Sorškem polju, nastopajo pod Savo kozolci prav radi v gručah. Ne le pod Savo, okrog Krškega se skupine zrcalijo v vodi tudi na severni, štajerski strani. Že postavitev dvojnega vezanega kozolca z repi zaseda kar nekaj prostora, če pa ob njem stojita še dva stegnjena, ali še raje tak na kozla ali na psa, je skupina v krajini prav opazna. Tudi zidanice so značilni del dolenjske kulture, čeprav je vse premalo pravih, izvirnih in preveč novih, prevelikih, popačenih, izstopajočih. Zidanica se je razvila iz hrama in Dolenjska še vedno pozna oba objekta: hram in zidanico. Medtem ko je hram lesen in le za spravilo vina, je zidanica klet, ki je praviloma nadzidana in ne služi le za spravilo, pač pa tudi za občasno bivanje. To so poznali že pred nekaj sto leti, ko so se ljudje v stiski množično naseljevali vanje. Bela krajina pa ima kombinacijo obeh: his. To je lesen objekt, eno ali dvoceličen, običajno v eni višini in zagotavlja skromno bivanje ali vsaj zaščito ljudem, bistven del pa je seveda prostor za vinske sode. Tako govore strokovnjaki, domačini pa še danes trde, da je bil his neke vrste zunanja spalnica, kamor so pošiljali 'tamlade', da so imeli mir. No, hisov je pri nas le še za prgišče, zato pa je vse več in preveč zidanic. Ne mislim na tiste prave, značilne objekte v gorici, pač pa na prevelike, izstopajoče objekte eksotičnih oblik, ki so tujek v okolju in krajini prav nič ne prispevajo. S tem ne mislim le na zidanice, tudi hiše so take in kričeči napisi 'privat' in kovane ograje, kjer jih nikoli ni bilo. Gre za izstopanje z drugačnostjo, kjer nekateri ljudje s kvaliteto in s kulturo

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 11

11

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


There are only a handful of 'his' still left here, and so there are ever more, too many more, vineyard cottages. I am not thinking of the real, characteristic objects in the hills but the overlarge, prominent exotically shaped objects that are alien in the environment and contribute nothing to the landscape. I am not thinking only of vineyard cottages, houses are the same, with signs shouting 'private' and wrought iron fences where there never used to be. It is a matter of standing out through difference, where there is no room for people with quality and culture, since it is lacking, and difference becomes important in itself. These are small people, who hang their smallness on a large bell and thus try to be large. These are poor folk. And this has no connection with vernacular architecture, not even with contemporary, modern architecture. The ultimate aim of vernacular architecture is active conformity of construction, function and appearance, harmony. All elements work in this and in the end are complementary. The world today is different from yesterday, the possibilities are different, as well as requirements: technology and technique enable new possibilities, new dimensions of use, function and appearance. Culture, however, remains and this is not shown by size, wealth or individuality. If I think back a few decades, when Professor Moškon and I started a campaign to raise rural people's awareness, this work bore quite a few results. A roof at an inclination of one to one derives from thatch and from wooden coverings, also from stone – even on the Karst – and represents the basic element of roofs here. Salonite tiles resolved quite a few problems but their good qualities, by enabling a gentler slope, also changed the character of the landscapes in which they stood. The work of the architect Moškon and his young associates (of which I was one) was mainly in extending knowledge and raising people's awareness. Not just the wider public, also students. Precisely here was the greatest success: young colleagues respected the instructions and if we look at good, successful, aesthetic building in recent years, the inclination of the roof is one of its basic characteristics. The question is appropriate here of why vernacular architecture is at all important and why, if it is important, today it is no more. There used to be different relations: a farmer, even a large farmer or landowner, had a lot of land, forests, space, children and labourers: They always treated space with care: they first ensured arable land on the flat, then forests, pastures and hayfields, the farmstead was placed somewhere in between. The central object was of course the farmhouse, which stood parallel to the contours, with the main facade opening towards the sun, where the road also ran. He used the falling terrain, so there were steps at the front, in front of the entrance, and beside them the entrance to the cellar. These steps, above all in Dolenjska and Bela krajina, linked with passages, which ran the entire length, normally also along the gable of the house. These rules, of course, need to be understood logically: insofar as the road ran downwards along a ridge, a house also stood at right angles to the contours, beside the road. In this case, it had its back to the road, there are examples in Drašiči. The wooden whitewashed houses open externally onto a courtyard, showing

ne morejo prodreti, ker ju nimajo, z drugačnostjo pa postanejo na videz pomembni. Gre za majhne ljudi, ki svojo majhnost obešajo na veliki zvon in si pri tem želijo, da bi bili veliki. To so reveži. In to nima z vernakularno arhitekturo nikake povezave, pa tudi s sodobno, moderno ne. Končni cilj vernakularne arhitekture je aktivna enotnost konstrukcije, funkcije in izgleda, skladnosti. Pri tem vsi elementi delujejo in se na koncu nadgrajujejo. Danes je drugačen svet od včerajšnjega, drugačne so možnosti, pa tudi zahteve: tehnologija in tehnika omogočata nove možnosti, nove dimenzije uporabe, delovanja in izgleda. Ampak kultura ostaja in ta se ne kaže z velikostjo, bogastvom ali s posebnostjo. In če pomislim nekaj desetletij nazaj, ko smo s profesorjem Moškonom začenjali akcije dviga zavesti ljudi na podeželju, je to delo rodilo kar nekaj rezultatov. Streha v naklonu ena proti ena izhaja izs lame in iz lesene kritine, tudi iz kamnite - celo na Krasu - in predstavlja temeljni element strehe našega prostora. Salonitne plošče so rešile marsikak problem, a s svojimi dobrimi lastnostmi, ko so omogočale blažje naklone, so spremenile tudi značilnosti krajine, v katerih so stale. Delo arhitekta Moškona in njegovih mladih sodelavcev (med katerimi sem bil tudi sam) je bilo predvsem v razširjanju znanja in v dvigu zavesti ljudi. Ne le široke publike, tudi študentov. In prav tukaj je največji uspeh: mladi kolegi so navodila upoštevali in če pogledamo uspešne, dobre in estetske zgradbe zadnjih let, je naklon streh vendarle njihova osnovna značilnost. Pri tem se postavlja vprašanje zakaj je vernakularna arhitektura sploh pomembna in zakaj je, če je pomembna, danes ni več. Nekdaj so bile drugačne razmere: kmet, tudi velik kmet ali veleposestnik, je imel mnogo zemlje, gozdov, prostora, otrok in delavcev. S prostorom je vedno ravnal previdno: najprej je skrbel za njive v ravnini, potem za gozdove, za pašnike in senožeti, domačijo je umestil nekje vmes. Osrednji objekt je seveda domača hiša, ki je stala vzporedno na plastnice, se je odpirala z glavnim pročeljem k soncu, tam je tekla tudi cesta. Izrabil je padec terena, zato ima spredaj, pred vhodom, stopnice, ob njih pa vhode v kleti. Te stopnice je, predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini, povezal z mostovžem, ki teče po vsej dolžini, navadno še ob čelu hiše. Seveda je treba to pravilo razumeti logično: kolikor je tekla cesta po grebenu navzdol, so stale hiše tudi pravokotno na plastnice, ob cesti. V tem primeru so kazale na cesto hrbet, primer so Drašiči. Lesene cimprane hiše, belo prebeljene z apnom, se odpirajo na dvorišča, cesti kažejo hrbet. Značilne so odebelitve sten za pečjo, kjer zaradi varnosti pred ognjem in vročino ni smel biti les, pač pa zid iz kamna ali iz opeke, ki se na zunanji fasadi lepo vidi. Danes vsega tega ni več. Tehnologija omogoča malone vse, napake graditelja pa izravnava energija. Hiše s pretankimi stenami bolj ogrevamo, nosilnost izravnavamo s stebri, konstrukcija pa je običajno tako ali tako predimenzionirana, iz varnostnih razlogov seveda. A vse to zahteva plačilo: energijo, energenti pa so vse dražji in dražji. Nekdaj so pokurili vse suhe veje iz gozda: za ogrevanje, za kuho in peko, za sušenje, prekajevanje.

12

AS4_1del_rezerva.indd 12

27.10.2011 20:29:50


their backs to the road. The thicker wall behind the stove, which is made of brick or stone rather than wood, in order to provide protection from fire and heat, gives a fine appearance to the external facade. There is none of all this today. Technology enables almost everything, and energy smoothes out the builder’s mistakes. A house with thin walls is heated more, we adjust the bearing capacity with pillars and the construction is normally more or less pre-dimensioned, for safety reasons, naturally. All this must be paid for, of course: energy and energy sources are ever more expensive. All the dry branches from the forests used to be used for burning: for heating, for cooking and baking, for drying, for smoking. We undoubtedly live more comfortably today, we replace work in the environment with financial resources. We have too much money. Though this sounds strange: today we live too expensively and too wastefully. Let me return to the farmer, who worked when it was necessary and possible: he ploughed the fields in spring and autumn, in summer he cultivated the crops and in winter timber. The example of timber shows how right he was. Timber must be felled at a particular time, when the wood is resting, when the path is slippery because of the snow and ice (Slovenia, of course, is mainly hilly and timber is normally 'brought in' downhill) and there is no work in other spheres. I am talking about a man's work. Timber for a kozolec was always felled in winter, prepared, dried for a year and then erected in spring so that it was ready for use in summer. Completely logical. But such logic is not recognised today. Schools spread knowledge, building is the result of many professions, which an architect combines, technology enables practically everything. On a farm, it was the master who decided about the erection of objects, about building, about materials, finally about use. It is also thus today, except that it is more demanding because we have more people, more demands but also more benefits from the harmonious erection of architecture in space. Precisely harmony is the most important. A farmstead was always harmonious, a village as a complex of farmsteads, was also such. The farmstead was created according to the decisions of the master, who decided in accordance with needs, with circumstances and with the capacities of the builder. But was it not Vitruvius that said architecture is a combination of use, construction and beauty? Precisely in the case of Dolenjska and Bela krajina architecture we find that Vitruvius was only partially right. Vernacular architecture, especially in wood, which can be simply worked, is extremely decorative. A farmer never thought of beauty or of impression, though: every single detail is functional. And if it is still beautiful .... So vernacular architecture is a combination of use and construction, aesthetics is not the purpose, only the result of the first two elements. And for the architecture about which I am talking in this book, this is undoubtedly true.

Danes živimo nedvomno udobneje, delo v okolju zamenjujemo s finančnimi sredstvi. Finančnih sredstev imamo preveč. Naj se to sliši še tako neresnično: danes živimo predrago in prepotratno. Naj se vrnem na kmeta, ki je delal kadar je bilo potrebno in mogoče: na njivi je oral spomladi in v jeseni, poleti je obdeloval poljščine, pozimi pa les. Prav na primeru lesa vidimo njegov prav. Les je treba sekati v določenem času, ko les počiva, ko so zaradi snega in ledu poti drsne (vedeti moramo, da je slovenska dežela predvsem hribovita in da les praviloma 'spravljamo' navzdol), pa še dela na drugih področjih ni. Govorim o moškem delu. Les za kozolec je nedvomno sekal pozimi, ga pripravljal, leta dolgo sušil, potem pa ga postavil spomladi, da ga je poleti že uporabljal. Povsem logično. A te logike danes ne poznamo več. Šole razširjajo znanja, gradnja je rezultat mnogih strok, ki jih združujemo arhitekti, tehnologija omogoča praktično vse. Na domačiji je bil gospodar tisti, ki je odločal o postavitvah objektov, o gradnji, o materialih, končno o uporabi. Tudi danes je tako, le da je bolj zahtevno, ker imamo več ljudi, več zahtev, a tudi več koristi od skladne postavitve arhitekture v prostor. In prav skladnost je najpomembnejša. Domačija je bila vedno skladna, tudi vas - kot sklop domačij - je bila taka. Domačija je nastajala po odločitvi gospodarja, ki se je odločal skladno s potrebami, z okoliščinami in z zmožnostjo graditeljev. Ampak, ali ni že Vitruvij rekel, da je arhitektura sestav uporabe, konstrukcije in lepote? In prav na primeru dolenjske in belokranjske arhitekture ugotovimo, da je imel Vitruvij v tem primeru le delno prav. Vernakularna arhitektura, posebno v lesu, ki ga je mogoče preprosto obdelovati, je izjemno dekorativna. A kmet ni nikoli pomislil na lepoto in na vtis: prav vsak detajl je uporaben. Če pa je še lep ... Tako je vernakularna arhitektura sestav uporabe in konstrukcije, estetika pa ni namen, je le rezultat prvih dveh elementov. In za arhitekturo, o kateri govorim v tej knjigi, to nedvomno drži.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 13

13

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


Les v arhitekturi, rezultati oblikovanja

Wood in architecture

Vernakularna arhitektura je tista preprosta arhitektura, namenjena človeku in njegovim vsakdanjim dejavnostim. To ni visoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve, to niso spomeniki. Nekatere rešitve so resda briljantne: izvirne ali estetsko dovršene, konstrukcijsko presenetljive ali dekorirane s konstrukcijo samo. Les je pri tem nekaj prav posebnega. Človek ga jemlje kot nekaj svojega, naravnega, a z lastnostmi, ki jih mora upoštevati. Da izkoristi lastnosti lesa, ki jih ta nudi, in da zadosti svojim zahtevam, mora les predvsem poznati. Prav v vernakularni arhitekturi se najbolj kaže ta spoštljivi odnos človeka do lesa. Vernakularna arhitektura ne pozna krašenja, vse je funkcionalno. S tem pa stopa vernakularna arhitektura v sam vrh stroke, saj se staplja z njeno definicijo: arhitektura je oblikovanje prostora, pri čemer skladno upošteva možnosti in zahteve, okoliščine okolja, časa in prostora, pa seveda zmožnost graditeljev. Pri tem je treba poudariti, da so visoke arhitekture v najboljšem primeru nadgrajevale svoje stile, ki so bili že razviti. Graditelji so bili lahko korak pred drugimi, a osnovo so poznali, imeli so šole (kakršne koli so že bile), vsaj teoretično so poznali realizacije svojega časa v svetu. Preprost graditelj vernakularne arhitekture pa je imel usmeritve, ki jih je dobil kot dediščino, svoje ideje je lahko vnašal v okolje, ki je imelo svojo tradicijo, na voljo je imel le preproste materiale in predvsem preprosta orodja. Teorije ni poznal in matematičnega znanja ni imel, pa vendar je postavljal razmeroma boljše objekte, kot smo jih zmožni graditi danes. Potrebujemo dokaz? Vsa stara arhitektura, ki obstaja stoletja, je dokaz. Vse tiste neprave z neustreznim materialom, z nestabilno konstrukcijo, postavljene na neprava mesta v naravi ali slabo umeščene v arhitekturne sklope - vse te arhitekture ni več. Seveda nekaterih stvari ne poznamo, drugih ne razumemo, tretje nam slabo razlagajo: znanstven način dela pri preučevanju vernakularne arhitekture je nujen (Rapoport 1990: 218). Pri tem ni nepomembno, da ima les svoje življenje, svoja pravila. Pri

Vernacular architecture is simple architecture intended for people and their everyday activities. It is not high architecture for kings, for the gods or for the dead, it is not for monuments. Some solutions are in fact brilliant: original or aesthetically brilliant, constructionally surprising or decorated by the construction itself. Wood has a special place in this: man has taken it to himself as his own, natural but with properties that must be respected. In order to exploit the properties that wood offers - and satisfy his demands - he must above all know wood. This respectful attitude of man to wood is most apparent precisely in vernacular architecture. Vernacular architecture is not meant to be ornamental – it is entirely functional. Vernacular architecture thus achieves the very highest professional level, since it is bound to its definition: architecture is the design of space, whereby it harmoniously respects possibilities and demands, the circumstances of the surroundings, time and space and, of course, the capacities of the builder. It must be stressed here that the best high architecture builds onto styles that have already been developed. Builders could thus be in advance of others but they knew the bases, they had schools (such as there already were), they were at least theoretically familiar with the achievements of their time in the world. A simple builder of vernacular architecture, though, had guidelines that he had received as heritage; he could insert his ideas into the environment, which had its own tradition but he had only simple materials at his disposal and, above all, simple tools. He knew no theory and had no mathematical knowledge but, nevertheless, he erected relatively better objects than we are able to build today. Do we need proof? All the old architecture that has existed for centuries is proof. All the inadequate architecture: built with unsuitable materials, with an unstable construction, put up in the wrong place in nature or badly positioned in an architectural context – all such architecture is no more. There are some things we don't know, of course, others we don't understand, yet others are badly explained: a scientific approach to work

14

AS4_1del_rezerva.indd 14

27.10.2011 20:29:50


is essential in studying vernacular architecture (Rapoport 1990: 218). It is not important in this that wood has its own lifespan, its own rules. Man subordinates himself to them, or not. This attitude appears mainly in the durability of wood: it is longer if it is entirely submerged in water or completely dry. An alternation of moisture and heat essentially shortens its lifespan and thus its functioning in a construction. Let me give a few examples: the use of the root of two in a kozolec, the root of three over two in the corbelling of stone shelters, a self-supporting construction was invented in the car industry in the nineteen fifties – architecture has used it in granaries for centuries, reinforced concrete caused a real revolution in the construction industry and in statics – wattle and daub uses the same principle, pretensioning constructions is an excellent thing and has been used in kozolci for a very long time. To return to vernacular architecture. Its definition would be something like this: vernacular architecture is architecture, the fruit of unlearned, unschooled but not unskilled masters, who built their knowledge on tradition, on the heritage of their forebears and on their own experience. 'Vernacular' embraces a wide field, since its builders were masters who really hadn't been trained but had mastered their trade; they knew how to listen to their forebears and to adapt to the environment and the conditions that prevailed in the space and time. Vernacular architecture did not have rules in the wider space but it was not built by laymen: they only helped. A farmer – because of his circumstances – was never stupid: he did not leave architecture to unprofessionals, he did not build it himself. This is the difference with today: everybody builds and professions talk about architecture who know nothing about it. So there are barren experiments, which architects would call building. Only a less intelligant person understands architecture in such a narrow context. On the other hand, new directions of thinking are introduced, which define and interpret simple solutions: architectural anthropology, for example (Egenter 1992: 37), which Egenter sets as the foundations of architectural theory. I understand this as the theory of values, but Egenter explains it as »spiritual knowledge«, which can be »inductively and systematically recognised by anthropology« (Egenter 1992: 35).

tem se človeku podreja ali pa tudi ne. Ta odnos se kaže predvsem pri obstoju lesa: daljši je, če je les povsem v vodi ali povsem na suhem. Menjavanje vlage in toplote bistveno krajša njegovo življenjsko dobo in s tem delovanje v konstrukciji. Naj navedem le nekaj primerov: uporaba korena iz dve v kozolcu, koren iz tri polovic v korbelingu kamnitih zatočišč, samonosna konstrukcija je bila izumljena v avtomobilizmu v petdesetih letih prejšnjega stoletja - arhitektura jo pri kaščah uporablja stoletja, armiran beton je povzročil pred desetletji pravo revolucijo v gradbeništvu in v statiki - preplet uporablja ista načela, prednapetost konstrukcij je imenitna reč, a jo pozna kozolec mnogo dlje. Naj se vrnem na vernakularno arhitekturo. Njeno definicijo bi strnil takole: vernakularna arhitektura je arhitektura, plod neukih, nešolanih, a ne nespretnih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah. 'Vernakularna' obsega širše področje, saj so jo gradili mojstri, ki resda niso imeli šol, so pa obvladali stroko, znali so prisluhniti dedom in se prilagoditi okolju in razmeram, ki so vladale v prostoru in v času. Vernakularna arhitektura nima pravil v širšem prostoru, a je ne gradi laik, ta le pomaga. Kmet - zaradi okoliščin - ni bil nikoli neumen. Arhitekture ni prepustil nestrokovnjaku, ni je izvajal sam. V tem se danes razlikujemo. Gradimo vsi in o arhitekturi govorijo stroke, ki o njej ne vedo nič. Zato so jalovi poskusi, naj bi arhitekturi rekli stavbarstvo. Arhitekturo v tako ozkem okviru razume le manj umen človek. Po drugi strani pa uvajajo nove smeri razmišljanja, ki definirajo in tolmačijo preproste rešitve: arhitekturna antropologija na primer (Egenter 1992: 37), ki jo Egenter postavlja kot temelj arhitekturne teorije. To sam razumem kot teorijo vrednot, Egenter pa jo razlaga kot 'duhovne vede', ki bi lahko 'induktivno in sistematsko prepoznale antropologijo' (Egenter 1992: 35). Raziskave v vernakularni arhitekturi Raziskovanja vernakularne arhitekture so redka. Že zgodnji pisci, ki omenjajo arhitekturo, gledajo le velike arhitekture, predvsem spomenike. Raziskovanja malih arhitektur se zdijo premalo pomembna. Premalo je moč o njih razmišljati, premalo ljudi je, ki bi jih to zanimalo (tudi danes). Gre namreč za paradoks: največje spoznanje je razumevanje malih reči. In še en podatek je pomemben. Vernakularna arhitektura je grajena z domačimi materiali, ki so dosegljivi in jih je moč obdelovati. Zato je potrebno znanje za razmišljanje o tej problematiki mnogo večje od tistega pri znanih konstrukcijah. In tretji element: vernakularna arhitektura je mnogokrat grajena z materiali, ki imajo življenjsko dobo prilagojeno generaciji ali celo delu generacije. Zato po svojem izteku včasih tudi izginejo. Včasih so materiali, ki jih tisočletja pozneje v originalu ni več moč niti slutiti, na primer lesen tram, ovešen s tkanino kot strop. Na Sardiniji (Zupančič 2003: 26) obstajajo sledi takih konstrukcij v grobovih, vpraskane v mehak kamen. 'Domus de janas' so seveda grobovi in pokojniku

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 15

Research into vernacular architecture Research into vernacular architecture is rare: even early writers who mention architecture look only at great architecture, primarily monuments. Minor architecture seems too unimportant to study. There is too little urge to consider such architecture, too few people interested in it (even today). It is, in fact, a paradox: the greatest comprehension is understanding little things. One further thing is important. Vernacular architecture is built with local materials, which are available and which can be worked. So the knowledge required for considering these problems is much more than in relation to well-known constructions. A third element: vernacular architecture is very often built with materials with a lifespan of a generation or even part of a generation. So such constructions sometimes also disappear after its expiry. They are sometimes materials of which there is no trace of the original after

15

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


a thousand years: for example, wooden beams, hung with woven cloth as a ceiling. In Sardinia (Zupančič 2003: 26), traces exist of such constructions in graves, scratched into soft stone. Graves are, of course, 'domus de janas' and a deceased wanted to arrange such a home as he had had in life. Today, these invaluable traces of former cultures (culture of the Nuragi: from 2000 BC to the fourth century BC), which appreciated wood, used it suitably and, from the evidence, intended it for 'eternity'. Today, we no longer believe in eternity and we no longer give the dead a travel ration. We have other media through which our materials and techniques of construction will be known after several thousand years. Discovery: There is only a small chance of discoveries deriving from systematics; chance or the instincts of the researcher are more important for success. A result, of course, requires above all a lot of time. An important element in discovery is general knowledge and, in this connection, linking and comparing comparable discoveries. Origin: Egenter states models from nature as the origin of most architecture. Every shape has its model in nature or in human work (Egenter 1992: 161). The example of a man who carries a burden with his arms spread above his head is built on in caryatids, and the capital of a column has the same effect: enlarging the resting plate of the pillar and shortening the span. This is technically demonstrable and the ornamentation of a pillar in a capital also increases its importance externally. This is an example from classical architecture, though, in vernacular architecture it is even simpler and thus more difficult to understand. In vernacular architecture, it is even more the fruit of knowledge aimed at application and not explanation or demonstration of a phenomenon. Knowledge: Vernacular architecture uses available materials, which an intelligent person works in the simplest possible way and sets and composes it to be as functional as possible. A Koroška shingle, for example, is set at an angle in a roof, in two layers. It functions so that moisture expands and seals it, and because of the slope, the water is led downwards (the slope of the roof must be greater than the slope in the transverse direction). Because of the angle, only a small part of the corner of the shingle overhangs: the detail under threat is also small and so the lifespan of the shingle is essentially extended. The 'droplet', as the termination of a wooden covering (in high architecture from the Romanesque onwards: churches, ossuaries) appears extremely decorative. It certainly is but it is a matter of pure function: it is an overhang that reduces the area exposed to rotting and decay. Comparison of the two systems of extending the lifespan of wooden roof coverings shows the technical perfection and functioning of both but an essential simplification and more economic implementation in vernacular architecture. Experience, communicating knowledge and data: Experience provides the foundations in vernacular architecture, on which a simple builder sets heritage. The intelligance of our forebears is that they did not communicate recipes but order. A kosolec provides the most typical example: its composition derives from the experience of trimming a

so želeli urediti tak dom, kot ga je imel v življenju. Danes so to neprecenljive sledi nekdanjih kultur (kultura nuragijev: od 2000 pr. n. št. do četrtega stoletja pred štetjem), ki so les cenile, ga ustrezno uporabljale in mu s prikazom namenjale tudi 'večnost'. Danes v večnost ne verjamemo več in tudi mrličem ne dajemo popotnice. Imamo pa druge medije, s katerimi bodo čez nekaj tisoč let poznali naše materiale in tehnike gradnje. Odkrivanje: Na področju sistematike je za odkrivanje le malo možnosti, za uspeh sta bolj pomembna slučaj ali slutnja raziskovalca. Seveda zahteva rezultat predvsem veliko časa. Pomemben element pri odkrivanju je splošno znanje in s tem v zvezi povezovanje ter komparacija podatkov primerljivih odkritij. Izvor: Egenter kot izvor pretežnega dela arhitekture navaja vzore iz narave. Vsaka oblika ima svoj primer v prirodi ali v človekovem delu (Egenter 1992: 161). Primer človeka, ki nosi breme z razprtimi rokami nad glavo, ima nadgradnjo v kariatidah, a kapitel stebra ima enak učinek - razširjanje naležne ploskve stebra in krajšanje razpona. To je tehnično dokazljivo, dekoracija stebra prav v kapitelu pa veča njegov pomen tudi na zunaj. Ampak to je primer v klasični arhitekturi, v vernakularni je vse bolj preprosto in zato teže razumljivo. V vernakularni arhitekturi je to vse bolj plod znanja, s ciljem uporabe in ne razlage ali prikaza fenomena. Znanje: Vernakularna arhitektura uporablja dosegljive materiale, ki jih umen človek obdeluje na čim bolj preprost način in jih vdeluje in sestavlja tako, da so čim bolj funkcionalni. Koroška skodla je na primer sestavljena v streho pod kotom, v dveh plasteh. Deluje tako, da se ob vlagi napne in tesni, zaradi naklona odvaja vodo navzdol (naklon strešine mora biti večji od naklona v prečni smeri). Zaradi prostorskega naklona predstavlja odkap le majhen del vogala skodle. Majhen je tudi ogroženi detajl in s tem je življenjska doba skodle bistveno podaljšana. 'Kapljica' kot zaključek lesene kritine (pri visokih arhitekturah od romanike naprej: cerkve, kostnice) izgleda izjemno dekorativna. Taka tudi je, a gre za čisto funkcijo: predstavlja odkap, ki manjša površino, ki je izpostavljena gnitju in propadanju. Primerjava obeh sistemov daljšanja življenjske dobe lesene kritine dokazuje tehnično brezhibnost in delovanje obeh, a bistveno poenostavitev in bolj ekonomično izvedbo v vernakularni arhitekturi. Izkušnje, posredovanje znanja in podatkov: Izkušnje so v vernakularni arhitekturi temelj, na katerega preprost graditelj postavlja dediščino. Umnost dedov je v tem, da niso posredovali receptov, pač pa red. Najbolj značilen je primer kozolca. Njegova kompozicija izhaja iz izkušnje pri tesanju kvadratnega trama iz okroglega debla. Gre za detajl, ki je uporabljen v celoti (Juvanec 2007: 61,67). Do danes nismo odkrili pisnih ali risanih virov kot navodila za gradnjo kozolca. Šele leta 1822 je Pseiner tehnično dokazal prednosti kozolca in predlagal jekleno izvedbo (Pseiner 1822). Ne njegovo pisanje ne jeklena konstrukcija nista doživela odziva ne na Kranjskem ne v ostali Avstro-Ogrski. Potem je poskušal še dvakrat, leta 1846 je predlog izdal celo brez svojega imena, da bi se približal uporabniku.

16

AS4_1del_rezerva.indd 16

27.10.2011 20:29:50


square beam from a circular trunk. It is a matter of a detail that is used in entirety (Juvanec 2007: 61,67). We have not so far discovered any written or drawn sources as instructions for building a kozolec: only in 1822 did Pseiner demonstrate the advantage of a kosolec and proposed a steel execution (Pseiner 1822). There was no response to either his writing or the steel construction, in Carinthia or elsewhere in AustroHungary. He then tried twice more, in 1846 he even published a proposal anonymously, in order to get closer to the consumer. Experience and heritage had taught the Slovene farmer that the kozolec is above all a wooden device. The life of architecture: Lifespan is a crucial factor for vernacular architecture. Mainly, of course, the choice of available materials, then to work them so that they function as well and for as long as possible. A thatched roof uses straw including the ears: this is not carelessness or simplification. It has a longer lifespan (Juvanec 1999: 77), since a blade that, at least for some time, still draws food from the grain, lives longer and, at the same time, dries more slowly and thus more thoroughly. Today we use chemical preparations for protecting wood from external influences. These work but only for a limited time. They used to use the calendar for this. They only felled trees for a short period during winter and at the right phase of the moon, too (Fellner 2oo1: 87). Fellner offers a fairly reasonable explanation for apparently stupid behaviour: like all living beings, a tree has its cycle. Torelli, in a serious discussion on the influence of the moon, demonstrates the unprovable nature of this influence: he allows »that possible seasonal chemical changes could influence the seasonally variable quality of wood, especially its resistance« (Torelli 2005: 24). The point of saturation of the cell walls, namely, is one of the most important concepts of wood science but it depends on a number of factors, mainly anatomical and chemical construction but also on procedures after felling itself. Drying 'damp' or 'dry' wood can be completely different: it's not just people that are smart, so are insects. They live where there is food. A worm will not creep into wood without sap (Fellner 2001: 142). Procedures during and after felling are very important, above all selection. Torelli demonstrates the stupidity of some superstitions: the use of signs of the zodiac, selected calendar constants and even deciding the hour of felling (Torelli 2005: 4). He claims that, for various reasons, winter felling is most appropriate (Torelli 2005: 99). This is confirmed above all by the organisation and technique of felling. We fell when there is no field work and when there is least work on the house: i.e., winter. Technically, transporting wood to the valley (there are mainly steep forests here) is incomparably easier in winter. Even the forester's accessories confirm this: a 'train' (a kind of sleigh, which is also used on steep slopes in the dry) runs by itself along frozen slopes; when it is dry, only with the aid of a horse or man: with difficulty. In the end, it is a matter of economics: with intelligence, we raise the quality of construction, extend the lifespan and, macroeconomically (in the construction of the object), essentially reduce the cost of the final product. A four hundred year old stone house may thus have had the wooden roofing replaced only once or several times. Felled wood would

Izkušnje in dediščina so slovenskega kmeta učili, da je kozolec predvsem lesena naprava. Življenje arhitekture: Življenjska doba je za vernakularno arhitekturo zelo pomemben faktor. Najprej seveda izbira dosegljive materiale, potem jih obdela tako, da čim bolje in čim dlje delujejo. Slamnata streha uporablja žito s klasi vred. To ni nemarnost ali poenostavljanje. Je daljšanje življenjske dobe (Juvanec 1999: 77), saj bilka, ki vsaj nekaj časa še srka hrano iz zrna, živi dlje, istočasno pa se počasneje in zato bolj temeljito suši. Danes uporabljamo kemične preparate za zaščito lesa pred zunanjimi vplivi. Ti delujejo, a le v časovno omejenem obdobju. Nekdaj so uporabljali za to koledar. Podirali so le kratek čas v zimi, pa še to ob izbrani luni (Fellner 2001: 87). Za na videz neumno početje ponuja Fellner dokaj razumno razlago: kot vsa živa bitja naj bi imelo tudi drevo svoj ciklus. Torelli z resno razpravo o vplivanju lune dokazuje nedokazanost tega vpliva. Dopušča, 'da bi na sezonsko spremenljivo kvaliteto lesa, še posebej njegovo odpornost, utegnile vplivati morebitne sezonske kemične razlike' (Torelli 2005: 24). Točka nasičenja celičnih sten je namreč eden najpomembnejših pojmov lesarske znanosti, a je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od anatomske in od kemične zgradbe, pa tudi od postopkov po sečnji sami. Sušenje 'vlažnega' ali 'suhega' lesa je lahko povsem različno. Ni le človek pameten, tudi insekti so. Živijo tam, kjer imajo hrano. Črv v les brez sokov ne bo zlezel (Fellner 2001: 142). Pomembnejši pa so postopki ob sečnji in po njej, predvsem izbor. Torelli dokazuje in dokaže neumnost nekaterih vraž: uporabe zodiakalnih znamenj, izbranih koledarskih konstant in celo določanja ure podiranja (Torelli 2005: 4). Trdi, da je iz raznih razlogov najprimernejša zimska sečnja (Torelli 2005: 99). To potrjujeta predvsem organizacija in tehnika sečnje. Sekamo, ko ni dela na polju in ko je dela pri hiši čim manj. To je zimski čas. Tehnično je spravilo lesa v dolino (pri nas imamo predvsem strme gozdove, le izjemoma so ravninski) neprimerno lažje pozimi. In celo gozdarki pripomočki to potrjujejo: 'vlaka' (nekake sanke, ki jih v strmini uporabljamo tudi v suhem) teče po zmrznjeni strmini sama, po suhem le s pomočjo konja ali človeka - težko. V končni fazi gre za ekonomiko. Z umnostjo dvigamo kvaliteto konstrukcije, daljšamo življenjsko dobo, makroekonomsko (v gradnji objekta) pa bistveno pocenimo končni proizvod. Štiristo let stari kamniti hiši lahko tako zamenjamo leseno ostrešje le enkrat ali pa nekajkrat. Nekdaj podirani les bo zdržal dvesto let, današnji bo ob tekočem vzdrževanju po petdesetih letih že prav utrujen. Rezultat je drugje. Estetika takih rešitev je včasih prav presenetljiva. A ne v vernakularni arhitekturi. Tam je vse podrejeno uporabi in vsa dekoracija je v resnici konstrukcija. Zato je vernakularna arhitektura brezčasna. Z eno samo izjemo: končana je.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 17

17

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


Obnova, oživljanje, ozdravljenje: Iskanje vrednih rešitev, prenova, obnova, oživljanje, ozdravljanje in ozdravljenje so elementi, ki zahtevajo predvsem znanje, kulturo in zmožnosti iskanja novih rešitev. Ne gre samo za arhitekturo, ta je le okvir dejavnostim. Kašča je zanimiva od detajla do celote, od konstrukcije zgradbe do uporabe, od kvalitetnih konstrukcijskih detajlov do zasilnih rešitev (tesnjenje s cunjami). Poznavanje dela in obrti ter načini dela so tu bistvenega pomena, pa tudi znanje zgodovine in socialnih odnosov. Naj nadaljujem kar s kaščo. Notranja oprema je lahko uporaba konstrukcijskih delov (za nosilce), je premična (omare, skrinje, posode in lonci). Ti detajli imajo lahko svoje posebnosti, predvsem v individualni in v skupni uporabi. Posamična uporaba, primer: odpiranje in sprotno nasuvanje z loputami. Skupna uporaba je predvsem način kontrole: soseske zidanice in sistem zapisovanja porabe na 'rovaš' - z vrezninami na palico predstavlja neizbrisljive podatke. Ne nazadnje je lahko žito vsuto v zabojnike (skrinja pri kašči, predvsem na Gorenjskem) ali pa kar razprostrto po tleh (Prekmurje - Gančani). Največji problem so danes že mrtve dejavnosti, denimo mlačev na območjih, kjer ni ustrezne ravne, utrjene površine. Kozolec na Verdu ima na primer v zadnjem delu zgornjega nadstropja 'gumno' ali 'pod', prostor, kjer so mlatili žito, da so ločili zrno od plev. Kjer je to mogoče, uporabljajo za mlačev okrogle ploskve, da uporabijo veter in pa živino, ki hodi v krogu in mlati, mlati. Kozolec z gumnom ni taka redkost, večkrat ga srečamo, a navadno v skednju. Danes še najdemo lesene detajle, v katere so zatikali drogove, za katere so se držali ljudje z rokami in topotali (mlatili) z nogami. Kozolec z gumnom v zadnjem delu najdemo še okrog Polhovega Gradca. Prostor poda (stene brez stropa) lahko obnovimo, dejavnost lahko prikažemo, uporaba ni več smiselna. Problem je v avtentičnosti - ni težava v izbiri najustreznejšega materiala za obnovo. Današnji materiali so nedvomno tehnično ustrezni ali boljši od tistih včasih. Gre za prikaz stanja in za delovanje, v tem pa že nastopajo razlike. Drugi primer pa so skodle in ekonomski problemi. Skodla je kalan les in omogoča - ob pravilni vgradnji - izjemno dolgo življenjsko dobo (Juvanec 1987:106). Nastala je kot rezultat pameti človeka v naravi. Kmet je imel gozdove, čas in znanje za delo, ni pa imel denarja. Zato je kril streho s kritino, ki jo je izdelal z domačim materialom, doma in sam. Danes to ni več mogoče in šele zdaj prav razumem direktorja skansna pri Celovcu, ko je pred leti jokal nad dejstvom, da bi bilo treba prekriti šest značilnih hiš. Poštena koroška streha potrebuje šestdeset tisoč skodel. In vsaka je stala pol evra. Za kakih trideset tisoč evrov pa dobi kmet že dober avto ali dva. Kako naj ga torej prepričamo? Cena strehe z valovitim salonitom pri tem ni niti omembe vredna. Ekonomski faktor je hudičeva iznajdba. Oživitev stare arhitekture predstavlja tehnično obnovo z možnostjo oživitve vseh etnoloških značilnosti časa in prostora. Pri tem gre za nevarno past: dobra rešitev arhitekture omogoča tudi večjo

once have lasted two hundred years; today, with current maintenance, it will already be tired after fifty years. The result is elsewhere: the aesthetics of such a solution is sometimes really surprising. Not in vernacular architecture, though: there, everything is subordinate to function and all decoration is actually construction. Vernacular architecture is therefore timeless. With only one exception: it is complete. Renovation, revitalisation, recovering: Seeking worthwhile solutions, renovation, renewal, revitalisation and recovery are aspects that demand above all knowledge, culture and the capacity to seek new solutions. It is not just the architecture: this is only the framework of activities. A granary is interesting from its details to the whole, from the construction of the building to its use, from the quality of construction details to temporary solutions (sealing with rags). Knowledge of work and crafts and the method of work are of crucial importance, as well as knowledge of history and social relations. Let me continue with the granary: the internal fittings can be the use of the construction parts (pillars), can be moveable (cupboards, chests, dishes and pots). These details can have their particularities, above all in individual and common use. Individual use, for example: opening and simultaneously pushing with trapdoors. Common use is above all a method of control: a community vineyard cottage and the system of recording use on a piece of wood – cuts on a stick represent indelible data. Finally, grain can be stored in a chest ('skrinja' in a granary, mainly in Gorenjska) or simply spread on the floor (Prekmurje: Gančani). Dead activities are the major problem: threshing in areas where there is no suitable flat, reinforced area. A kozolec in Verd, for example, has a 'theshing floor' ('gumno' or 'pod') in the end part of the upper storey: a space where the wheat was threshed to separate the grain from the stalk. Where possible, they used circular surfaces for threshing: in order to use the wind and an animal, which threshes when walking in a circle. A kozolec with a threshing floor is not such a rarity, it is found often but normally in a barn. Today wooden details can still be found in which a pole was inserted, which people held onto with their hands while stamping (threshing) with their feet. A kozolec with a threshing floor in the end part can still be found around Polhov Gradec. The space of a threshing floor (walls without roof) can be renovated, the activity can be demonstrated, the function no longer makes sense. The problem is one of authenticity: there is no difficulty in the choice of the most suitable material for renovation. Today's materials are undoubtedly technically suitable or even better than those used formerly. It is a matter of demonstrating the state and function: and the differences appear in this. Wooden shingles and economic problems are another example. A shingle is split wood and it provides – with proper installation – an exceptionally long lifespan (Juvanec 1987:1o6). It was created as a result of the intelligence of man in nature: a farmer had forests, time and the knowledge for work, but he did not have money. So he covered the roof with a covering that he made himself from domestic materials, at home and alone. It is no longer possible today and only now do I really

18

AS4_1del_rezerva.indd 18

27.10.2011 20:29:50


understand the director of an open air museum near Celovec/Klagenfurt who, some years ago, bemoaned the fact that it would be necessary to cover six typical houses: an honest Koroškan roof needs sixty thousand shingles. And each cost half a euro. A farmer could get a good car or two for some thirty thousand euros. How can he thus be persuaded? The cost of a roof of corrugated salonit is hardly worth mentioning. The economic factor is the devil's invention. Revitalising old architecture represents technical renovation with the possibility of revitalising all the ethnological characteristics of the time and space. There is a dangerous trap here: a good solution to the architecture also enables greater functionality and thus the entry of other, unsuitable elements, from objects to methods or other contents. We are confronted here with a special problem: professionality. Professionality is the only possibility for expert work in vernacular architecture. I am not just thinking here of a housewife hanging a carriage wheel on the drying house or on the granary, or planting flowers in a wheelbarrow (how ingenious), I am thinking of architects, and others, without knowledge. Regulation of these conditions is a matter for architects and architecture as a profession and as a science. I am not alone in this field, though, and it is not just a matter of Slovenia (Fister 1994: 27). Nold Egenter also generalises the problem, deconstructs it and demonstrates »stupidities« as he calls them (Egenter, N 1992: 25-50). They really are. But about that later.

uporabnost, ta pa vnos drugih, neprimernih elementov, od objektov do načina ali drugih vsebin. Pri tem naletimo na poseben problem, na profesionalnost. Profesionalnost je edina možnost za strokovno delo na vernakularni arhitekturi. In pri tem ne mislim le na to, da gospodinja obesi kolo koleslja na sušilnico ali na kaščo, da posadi rože v samokolnico (kako duhovito), mislim na arhitekte brez znanja, pa tudi na druge. Ureditev teh razmer je stvar arhitektov in arhitekture kot stroke in kot znanosti. Ampak na tem področju nisem sam in ne gre le za Slovenijo (Fister 1994: 27). Tudi Nold Egenter posplošuje problematiko, jo razgrajuje in dokazuje 'neumnosti', kot jim pravi (Egenter,N 1992: 25–50). Res so. Ampak o tem pozneje. Znanstveno delo Razumevanje vernakularne arhitekture se ozko veže na tradicijo, na dediščino, na kulturo. Razumevanje preprostih stvari je mnogo težje od naučenih znanj. V tem tiči odgovor: za razlago enostavnega problema moramo mnogo več vedeti in znati. In če veš in znaš, pa z mnogo dela in predvsem brez časovnega okvira, je odkrivanje starih vedenj, znanj, dediščine in zaradi tega dobre arhitekture uspešno. Analiza kot razgradnja za preučevanje sestave in delovanja je pomemben del znanstvenega dela, tudi v arhitekturi. Jasno, med razmišljanjem ali je arhitektura tehnika ali umetnost, se poraja kar nekaj dilem. Ampak tudi če verjamemo v umetnost, je bistvo arhitekture vendarle sestav in delo. To pa sta povsem tehnična pojma. Lahko ju definiramo, razstavimo in sestavimo, postavimo v novo okolje ali arhitekturi določimo novo dejavnost. Torej gre najprej za tehnično kategorijo in šele potem za estetski efekt. Razlika med teorijo in prakso je včasih kar opazna. Vedeti pa je treba, in to venomer poudarjam, da v vernakularni arhitekturi teorija prekriva prakso, da je ponekod prav ta vrsta arhitekture praksa teorije, da torej izvedbe kažejo teoretske principe. Naj to podkrepim z lastno izkušnjo: kvadrat in rast ali padanje s korenom iz dve sem že leta predaval v šoli, a sem dokaz za pravilnost te teorije našel v kozolcu pri Celju, ki ima shemo dobesedno vrisano v svojem čelu. Ali pa, ko sem po svetu predaval o korenu iz tri polovic v kamnitih kompozicijah zatočišč v korbelingu, sem vedno govoril o dveh plasteh: o nosilni in o okvirni. Dokaz pa sem našel šele 2010 na Lanzarotu na Kanarskem otočju, kjer sem odkril tipiko na primerih konstrukcije, napol zgrajenega tara (taro pravijo tam kamnitemu zatočišču) in dokončanega objekta. Ko sem risbe posnetkov sestavil in jih postavil v vrsto, sem doumel, da sem imel prav. Tokrat dokazano prav. Ampak, seveda je razlika ali gradimo v lesu, v kamnu ali v glini. Medtem ko je v glini vseeno za kako višino stene gre, je v kamnu to prekleto pomembno. Les je nekje vmes, a s konstrukcijo kaže samo shemo. Pravijo, da je tesarska konstrukcija, na primer kozolec, eksaktna 'na konjski noht'. Razumljivo, zarezovanje, obsekovanje

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 19

Scientific work Understanding vernacular architecture is narrowly bound to tradition, heritage, culture. Understanding simple things is much more difficult than taught knowledge. The gist of the proverb is this: to explain a simple problem we must be aware of and know much more. If you have awareness and knowledge, with a lot of work and, above all, unlimited time, discovering old customs, knowledge, heritage and, because of this, good architecture, is successful. Analysis, as deconstruction for studying composition and functioning, is an important part of scientific work, also in architecture. Quite a few dilemmas clearly arise when considering whether architecture is technique or art. Even if we believe it to be art, the essence of architecture is composition and work: and these are entirely technical concepts. We can here define, display and compose, set in a new environment or determine a new activity for architecture. It thus continues to be a technical category and only subsequently for aesthetic effect. The difference between theory and practice is sometimes quite noticable. It needs to be recognised, and I constantly stress this, that theory in vernacular architecture covers practice, that in some places precisely this type of architecture is the practice of theory, that executions demonstrate theoretical principles. Let me underline this with my own experience: I had already for years lectured the square and increasing and reducing by the square root of two, and I found evidence for the correctness of this

19

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


theory in a kozolec near Celje, which had its plan drawn simply on its gable end. Equally, when I lectured all over the world about the square root of three over two in stone shelters in corbelling composition: about support and frame. I only found evidence of this in 2010, in Lanzarotte on the Canary Islands, where I discovered a typical case in examples of construction, a half constructed taro (taro is what stone shelters are called there) and final object. When I placed drawings and photographs in a line, I suspected that I was right. This time it was proved. However, it makes a difference, of course, whether we are building in wood, in stone or in clay. While it doesn't matter how the height of a wall runs in clay, in stone it is extremely important. Wood is somewhere in between but only the scheme appears with the construction. They say that a log construction, such as a kozolec, is exact 'to a horse's hoof'. Understandably, cutting and hewing cannot be precise to the last millimetre. The question is thus raised: why should there be exactness at all? It ensures solidity, and guaranteed solidity means less material is used and thus a more economical solution. Insofar as predimensioning is feasible – such as with a kozolec – a construction can be built less exactly but it will still stand. A farmer had enough forest, he had enough wood and enough workers. Actually, workers were the skills of a rough carpenter and never as careful in precision as a joiner. Predimensioned constructions also provide less exactly made joints that work. Other than that, it is essentially proportional systems that simplify construction and and negate mistakes. If the height is unimportant with clay, it is not so with wood: longitudinal elements which are planned in some order, ensure the avoidance of mistakes. Specific lengths are not interchangeable: for example, supports with cladding. The slope of a roof of one to one (45 degrees or 50 percent) is most suitable in Slovenia because of the materials, inclination to the sun, not it least it retains the characteristic type, it is the simplest construction: the base is the same length as the height. Every rough carpenter knows this and the educated know that the diagonal between the two is the square root of two. Simple builders in the past did not know this. So theory, precisely with wood, is the best teaching example. Let's start with basics: Arnheim distinguishes identification and classification (therefore analysis), which he defines as mental skills. He stresses the difference between differentiation and generalisation, which, in his opinion, are products of the process of recognition in a changing environment. Originality and making uniform are recognised simultaneously as antipodes. Moreover, he understands order as a necessary condition for the structural function (Arnheim, 1974: 3). He stresses the value of the 'uniformity of difference' (Arnheim 1974: 50), which we recognise from later ideologies but is also reflected in architecture. Order is technically a theoretical category but in practice it is aesthetic. The insertion of length ratios, which define planes and, in the end space, is aesthetic with a selected or defined guideline. This sometimes gives very peculiar solutions. When, many years ago, we planned the Futura system for the Triennale in Milan, Professor Kralj wanted to have a raster of openings at two centimetres. No, said

ne more biti na milimeter točno. In pri tem pridemo do vprašanja: zakaj sploh eksaktnost. Ta zagotavlja trdnost, zagotovljena trdnost pa pomeni manjšo uporabo materiala in tako bolj ekonomične rešitve. V kolikor pa si lahko privoščimo predimenzioniranje kot na primer pri kozolcu, je lahko konstrukcija grajena manj eksaktno, pa bo še vedno stala. Kmet je imel zadosti gozdov, zadosti lesa in zadosti delavcev. Prav delavci pa so bili sicer vešči tesarji, a nikakor tako skrbni pri točnosti kot mizarji. Predimenzionirane konstrukcije pa zagotavljajo tudi manj eksaktno izvedenim spojem, da delujejo. Razen tega je bistvo proporcijskih sistemov, da poenostavljajo konstruiranje in da izničujejo napake. Če je v glini vseeno kakšna je višina, v lesu ni tako. Dolžinski elementi, ki so oblikovani v nekem redu, zagotavljajo izogibanje napakam. Določenih dolžin ne smemo zamenjati, na primer nosilnih z obložnimi. Naklon strehe ena proti ena (45 stopinj ali 50 odstotkov) je pri nas najprimernejši zaradi materialov, nagnjenosti na sonce, ne nazadnje vzdržuje značilno tipiko, je najpreprostejša konstrukcija: osnovnica je enako dolga kot višina. To ve vsak tesar, šolani pa vemo, da je diagonala med obema enaka kvadratnemu korenu iz dve. Tega preprosti graditelji nekdaj niso poznali. Zato je teorija prav v lesu najbolj šolski primer. Naj začnem z osnovami. Arnheim loči identifikacijo in klasifikacijo (torej analizo), ki ju definira kot veščini duha. Poudarja razlike med diferenciacijo in posploševanjem, ki so po njegovem produkt procesa zaznavanja v spreminjajočem se okolju. Izvirnost in poenotenje kot antipoda pa zaznavamo istočasno. Več, red razume kot nujen pogoj za strukturno funkcijo (Arnheim, 1974: 3). Poudarja vrednost 'enotnosti različnosti' (Arnheim 1974: 50), ki jo poznamo iz poznejših ideologij, pa se odraža tudi v arhitekturi. Red je tehnično teoretska kategorija, praktično pa estetska. Vnos odnosov dolžin, ki definirajo ploskve in v končni fazi prostor, je estetika z izbranim ali z določenim vodilom. Pri tem dobimo včasih prav hecne rešitve. Ko smo pred mnogimi leti načrtovali sistem Futura za Trienale v Milanu, je profesor Kralj želel imeti raster lukenj na dva centimetra. ´Nak´, so rekli strojniki, ´raster naših strojev je 2.4 centimetra in nič drugače.´ Tako je nastal raster v palcih. Analiza lahko torej ugotovi raster avstro-ogrske cole, to pa lahko pomeni tudi napačno umeščanje v zgodovino. Meter je bil pri nas formalno uveden že v šestdesetih letih devetnajstega stoletja. Ampak rezultat, proporcijska mreža in s tem raster, nista plod tistega časa, le strojna oprema, uporabljena v omenjenem sistemu, je. Tudi veliki arhitekt Le Corbusier je skušal to tematiko. Kot osnovo je vzel zlati rez:

a : b = b : c

formula 1

pri čemer je a krajši del stranice, b je njen daljši krajec. Daljši krajec proti celoti je spet zlati rez. Toda le, če sta a plus b celota ali c: a + b = c f2

20

AS4_1del_rezerva.indd 20

27.10.2011 20:29:50


Iz tega sledi, da je v istem razmerju tudi celota c proti seštevku (c + b). Z realnimi števili je to razmerje v prostoru dokazano s pomočjo diagonale dveh kvadratov, ki je √5, v kolikor je seveda osnovnica 2 in višina 1. Dolžine v tem stalnem razmerju teoretično določimo, če diagonali odvzamemo razdaljo '1' in jo nanesemo na osnovnico. Tako dobimo √5 - 1 f3

the engineers, our machines do a raster of 2.4 centimetres and nothing else. The raster was thus created in inches. Analysis might thus identify a raster in the Austro-Hungarian inch but this would be a mistaken setting in history. The metre was only formally introduced here in the 1860s. The result, though: the proportional network and thus raster, are not the fruit of that time, it is only the machinery used in the mentioned system. The great architect Le Corbusier also attempted this theme. He took the golden ratio as a basis:

in od razdalje '2' to odštejemo. Dobimo

a : b = b : c

formula 1

2 - (√5 - 1)

f4

kar je

whereby a is the shorter part of the side, b is its longer section. The longer section to the whole is again the golden section; but only if a plus b are a whole, or c:

3 - √5

f5

razmerje dolžin na osnovnici '2' pa je tako: ( √5 -1 ) : (3 - √5 )

( √5 - 1 ) + (3 - √5 ) = 2

f6

f7

V prostoru uporabimo kvadrat, ki ga razpolovimo, diagonala pol kvadrata je √5/2, tako da je dolžina pravokotnika v zlatem rezu

(1 + √5 ) / 2

and when we take this from the base '2', we get

1 : (1 + √5 ) / 2

f4

3 - √5

f5

The ratio of the length to the base '2' is thus:

Zlati rez je neskončno razmerje, saj ga lahko večamo in manjšamo do neskončnosti. Človeku je to razmerje najbolj všeč, saj je grajeno po njem samem. Le Corbusier pa je prav v tem pretiraval. Določil je izbor mer, ki jih je uporabljal (Le Corbusier, 1963:84). Pri gradnji imamo dva sistema: modularne in produktivne mere. Omejevanje, ki ga je Corbusier zasnoval kot poenostavljanje (Le Corbusier, 1963:136), pa je gradnjo tako zakompliciralo, da je sistem padel.

( √5 -1 ) : (3 - √5 )

f6

and the sum is:

( √5 - 1 ) + (3 - √5 ) = 2

f7

In space, we use the square, which we halve, the diagonal of half a square is √5/2, so that the length of the rectangle in golden section is

Razumevanje, bistvo arhitekture je v njeni teoriji. Povedal bom heretično misel: umetnost v oblikovanju prostora je pravzaprav stranski produkt arhitekture same, je rezultat arhitekture kot tehnike v prostoru in v času. Arhitekturo razumem kot popolno, kot umetnost, ko je grajena preprosto, hitro, z dosegljivimi materiali, ko deluje učinkovito in ko jo ljudje, ki jim je namenjena, sprejmejo. Umetnost se kaže na zunaj in navznoter, je skladje vsebine z obliko.

AS4_1del_rezerva.indd 21

which is

f9

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

2 - (√5 - 1)

f8

in razmerje pravokotnika v zlatem rezu ima stranici:

f2

It follows from this that the entire c is in the same ratio to the sum (c + b). With real numbers this ratio is shown in space with the aid of the diagonal of two squares, which is √5, insofar, of course, as the base is 2 and the height 1. We determine the length in this constant ratio theoretically if we take the distance '1' from the diagonal and add it to the base. We thus obtain √5 - 1 f3

seštevek pa drži:

a + b = c

(1 + √5 ) / 2

f8

and the ratio of a rectangle in golden section has sides

21

1 : (1 + √5 ) / 2

f9

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


The golden section is an infinite ratio, since it can be extended or reduced to infinity. A person is most comfortable with this ratio since it is made to his measure. Le Corbusier exaggerated precisely in this: it defined the selection of measurements that he used (Le Corbusier, 1963:84). We have two systems in building: modular and productive measurements. The limitation that Corbusier designed as simplification (Le Corbusier, 1963:136) thus complicated construction, so that the system collapsed.

Ampak bistvo je, da arhitektura vedno deluje tudi na okolje, ga oplaja in dopolnjuje. Ta skladnost je najpomembnejša. In tukaj je popolnost vernakularne arhitekture razvita do vrhunca tudi ali predvsem v lesu. Estetika torej ni definirana, predstavlja skladen sestav delujočih elementov. Zato postavlja Fister arhitekturo kot živ organizem, prostor, v katerem človek živi, pa kot 'nikdar homogen, temveč specifičen, vedno v razvoju (Fister 1994:31). To potrjuje tudi Egenterjeva zaključna misel uvoda v Implosion: 'V kratkem: arhitekturna antropologija lahko v konstruktivnem in pozitivnem smislu menja paradigme naših pogledov na humano preteklost' (Egenter,N 2003:Outlines 2).

Understanding, the essence of architecture is in its theory. I will express a heretical thought: art in the design of space is actually a side product of architecture itself; it is a result of architecture as a technique in space and time. I understand architecture as complete, as art, when it is constructed simply, quickly, with available materials that function effectively and when the people for whom it is intended accept it. Art appears externally and internally, it is harmony of content with form. However, the essence is that architecture always also functions in the environment, it fertilises and fulfills it. This harmony is most important. The completeness of vernacular architecture here develops to the peak – also or above all in wood. The aesthetic is thus not defined, it is the harmony of the components of the functioning elements. Fister therefore places architecture as a living organism, and a space in which man lives as 'never homogenous but specific, always in development' (Fister 1994:31). Egenter's concluding thought in the introduction to Implosion also confirms this: 'Briefly: architectural anthropology can change the paradigm of our views of the human past in a constructive and positive sense ' (Egenter, N 2003: Outlines 2).

Primeri teorije v praksi (matematika) Razmerja, ki so na prvi pogled komplicirana, z matematičnimi izrazi težko izrazljiva in nasploh neukemu nerazumljiva, pa lahko izhajajo iz teorije, ki ima svoje potrjevanje v praksi. Naj pri tem prikažem le dva: kvadratni koren iz dve in iz tri polovic in njuno uporabo. Kvadratni koren iz dve Teorija: Koren iz dve in koren iz tri tvorita kompozicijo kozolca, izhodišče kvadratnega korena pa je prav preprosto: krog z vrisanim kvadratom. Kvadrat s stranico 'ena' ima po Pitagori 'ena' na kvadrat plus 'ena' na kvadrat, kar je enako 'dve' na kvadrat. Diagonala sama pa je 'ena' plus 'ena' (dve) pod korenom: 12 + 12 = 22 f 1o Diagonala je seštevek kvadratov nad katetama. To je: √2 f 11

Cases of theory in practice (mathematics) Ratios that are at first sight complicated, difficult to express with mathematical expressions and, in general, incomprehensible to the unlearned can derive from theories that have their confirmation in practice. I will demonstrate only two: the square root of two and of three over two and their use.

Izvedba: Vsak, še tako neuk tesar, je vedno znal iztesati največji kvadratni profil za tram iz okroglega debla. Izvor: Pri tem ima največji možni tram diagonalo enako premeru debla: če je osnovnica kvadrata enaka 'ena', je diagonala tega kvadrata 'kvadratni koren iz dve'. In obratno: če je debelina debla enaka 'ena', ima tram stranico 'koren iz dve polovic'. Kvadratni koren iz tri Po pravilu rasti s kvadratnim korenom je diagonala pravokotnika z višino '1' in z osnovo '√' - ena številka večja od izraza pod korenom. Primer: višina je '1', širina je '√2', diagonala je torej '√3':

Square root of two Theory: The square root of two and the root of three create the composition of a kozolec and the starting point of the square root is very simple: a circle in which a square is drawn. According to Pythagoras, a square with sides of 'one' has 'one' squared plus 'one' squared, which is equal to 'two' squared. The diagonal is the square of 'one' squared plus 'one' squared (two):

če je višina '1', je osnovnica '√x' in diagonala '√x + 1' f 12

12 + 12 = 22

f 10

The diagonal is the sum of the squares over the cathetus. That is: √2 f 11

22

AS4_1del_rezerva.indd 22

27.10.2011 20:29:50


Implementation: Any more or less unschooled carpenter knew how to hew the largest square profile of beam from a circular trunk. Origin: The diagonal of the largest beam is the same as the diameter of the trunk: if the base of the square equals 'one' the diagonal of this square is the 'square root of two'. And vice versa: if the diameter of the trunk equals 'one' the beam has sides of the 'square root of two halves'. Square root of three According to the rule of increase by square roots, the diagonal of a rectangle with a height of '1' and with base '√' – is one number larger than the term of the square root. Example: the height is '1', width is '√2', the diagonal is thus '√3':

in za prejšnji primer torej:

2 + 1 = 3

f 13

diagonala pravokotnika s stranicama 1 in √2 je tri, na primer diagonala višine ena in osnovnice koren iz dvajset je koren iz enaindvajset. Zahtevno? Ne, preprosto, le pazljivo je treba prebrati. V kozolcu nastopata dve meri: ena in kvadratni koren iz dve. Višina sloke izvedbe (nad Savo) predstavlja koren iz tri, kar pa je graditelj sestavil iz 'ena' plus 'kvadratni koren iz dve polovic' (Juvanec 1999:69). Razlika med korenom iz tri in tem izrazom je zanemarljiva. Simulacija postopka v praksi povsem potrjuje tudi teorijo. Bistvo je v poenostavljanju. Vernakularna arhitektura danes Danes je vernakularna arhitektura le še spomin. Gre za spremembe v družbenem sistemu, za specializiranost strok, za napredek tehnike in tehnologije. Včasih je bil kmet, ki je s kmetovanjem prideloval hrano skozi poletje in gradbeni material (les) čez zimo. Potujoči mojstri so z velikim občutkom zasnovali arhitekturo po naročilu in v okviru možnosti kmeta. Govorim za bivalno arhitekturo. Gospodarska je bila kmetu tako nepomembna, da jo je zgradil sam. Pri tem je jasno, da so 'mnogi kanoni, predpisi, modni predsodki in podobno vedno znova narekovali svoja lastna razmerja med človekom in arhitekturo' (Fister 1994:30). A prav tu je bistvo. Gradil je, kakor so ga učili predniki, s svojo dediščino in s svojimi izkušnjami. Je potem čudno, da imamo pri kozolcu le dva glavna tipa, med desettisočimi pa nista dva enaka? V tem je vrednost vernakularne arhitekture.

If, the height is '1', the base is '√x' then the diagonal is '√x + 1' f 12 And for the previous example therefore:

Vernacular architecture today Vernacular architecture today is only a memory. This is the result of changes in the social system, the specialisation of professions, progress in techniques and technologies. At one time it was the farmer who, in farming, produced food during the summer and building material (wood) through the winter. Travelling masters with great feeling designed architecture to order and within the framework of the possibilities of the farmer. I am talking about residential architecture: auxiliary architecture was so unimportant for the farmer that he built it himself. It is clear in this that 'many canons, regulations, fashion judgments and similar always freshly dictated their own relation between man and architecture' (Fister 1994:3o). Right here is the essence: he built as his forebears had taught him through his own heritage and his own experience. Is it not then strange that there are only two main types of kozolec but among the tens of thousands there are no two the same? This is the value of vernacular architecture.

Nekaj primerov Tako tehnika kot tehnologija sta spreminjali svet - kot rezultat človekove misli. Nekatere iznajdbe, tehnološki dosežki so posegli v naše življenje prav revolucionarno. Računalnik, avto, tehnika, gradnje nam lajšajo življenje in odpirajo nove možnosti. Nekateri izumi dobesedno spreminjajo življenje. Ampak: so to res izumi ali pa so le prirejena stara znanja?

AS4_1del_rezerva.indd 23

f 13

the diagonal of a rectangle with sides 1 and √2 is three; for example, for a diagonal of height one and base the root of twenty, the root is twenty-one. Demanding? No, simple, it is only necessary to read carefully. Two measurements appear in a kozolec: one and the square root of two. The height of a slender execution (above the Sava river) is the square root of three, which the builder composed from 'one' plus the 'square root of two halves' (Juvanec 1999:69). The difference between the root of three and this expression is negligable. Simulation of the procedure in practice also fully confirms the theory. The essence is in the simplification.

Nadaljnje življenje vernakularne arhitekture Nadaljevanje preproste arhitekture je le še v ljudeh samih. Vernakularna arhitektura je živela včeraj, danes so jo zamenjali visoko strokovni posegi, ki jih lahko podre le groba sila. Včasih je bilo upoštevanje tradicije samoumevno. Do razlik je prihajalo, a počasi, z evolucijo. Vernakularna arhitektura predstavlja le še spomin, spoštovanje kulture dedov in ponos človeka. Negovanje starih rešitev je pomembno za dokazovanje uma in spretnosti, je dokaz otrokom o vrednosti njihovih dedov. To je kultura - ne vrednost, je vrednota.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

2 + 1 = 3

23

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:50


Continuing the life of vernacular architecture A continuation of simple architecture is only still in people themselves. Vernacular architecture lived yesterday, today it has been replaced by highly professional interventions that can only be demolished by brute force. Respect for tradition was once natural. Change occurred but slowly, with evolution. Vernacular architecture is now only a memory, respect for the culture of our forebears and the pride of mankind. Caring for old solutions is important for showing intelligence and skill, it is evidence to a child of the values of its forebears. This is culture: it is not of value, it is value.

Če razumemo princip, delovanje ali obliko, smo razumeli tudi bistvo. Ampak tudi bistvo izumov lahko pogledamo z druge strani in odkrijemo, da so le na drug način uporabljena znanja naših dedov. Zapisovanje podatkov, konstrukcija, tesnjenje, armiranje ali učvrstitev, prednapetost, dekoriranje, daljšanje življenjske dobe, strojniški detajli, princip termosa, samonosna konstrukcija - to je le nekaj primerov, ki jih lahko razložimo na nekoliko nenavaden način. Zapis podatkov Nekaj let je šele od začetka resne uporabe CD-ROM-a, ki z laserskim žarkom vrezuje podatke v medij - spiralna linija z dokajšnjo dolžino vsebuje niz podatkov. Ne glede na to, da obstajajo dopisovalni mediji, ki jih lahko pozneje dopolnjujemo, so ta trenutek najbolj v uporabi taki z enkratnim zapisom. To zagotavlja originalnost podatka in njegovo nespremenljivost. Princip je znan že s klasične gramofonske plošče, ki je bila zaradi fizičnega zapisa po vsaki reprodukciji manj kvalitetna. Na koncu se je informacija preprosto izgubila. Kaj in kako bo s trajnostjo CD-ROM-a še ne vemo (ampak tega ne vprašujte računalničarjev), plastični material zagotovo ne zagotavlja enake kvalitete večno. Novejši zapis na čip je seveda nekaj drugega.

Some examples Both technique and technology have changed the world – as a result of man's thinking. Some inventions, technological achievements, have had a positively revolutionary impact on our lives. The computer, car, engineering, construction, make our lives easier and open new possibilities. Some inventions have simply changed life. However: are these really inventions or merely adapting old knowledge? If we understand the principle, functioning or form, we have also understood the essence. Even the essence of inventions can be viewed from the other side, though, and we discover that they are only using the knowledge of our forebears in a different way. Registering data, construction, sealing, reinforcing or strengthening, pretensioning, decorating, extending lifespan, engineering details, principles of a vacuum, self-supporting construction – these are only some examples that can be explained in an unusal way:

Recording data It is only a few years since the start of the serious use of CD Roms, which engrave data on media with a laser beam – spiral lines of considerable length contain a string of data. Although recording media exist that can be later supplemented, at the moment those with a single inscription are most used. This guarantees the originality of the data and its unalterability. The principle is already familiar from the classical gramophone record, which, because of the physical inscription, had a lower quality after each reproduction: in the end the information is simply lost. We do not yet know how durable a CD Rom will be (but don't ask the computer expert about this); plastic material certainly does not provide the same quality forever. The most recent inscription on a chip is, of course, something else. Less well-known but widely used was wood for recording data: 'rovaš', a small wooden board or stick. This is a universal aid to recording, mainly for noting debts or bills (Židov 2010:13). The oldest inscriptions on sticks are from the Congo, from the eighteenth or twentieth millennium BC (Židov 2010: 14). Each stick was different from another and was the property of only one owner, who was responsible for it and, in the end, settled its record. The innkeeper cut data on the stick about quantities consumed. Each cut signified a glass, a litre or a bottle of drink. At the time of settlement, the two partners broke the stick, which also meant erasure of the debt.

Slika 1 / Figure 1 Naši pradedje so v gostilni pili 'na rovaš'. To je lesena palica z neizbrisljivimi podatki. Our forebears used to drink in the pub 'na rovaš': a wooden stick on which indelible marks were cut.

Manj znan, a široko uporabljan les za zapisovanje podatkov je bil rovaš, lesena deščica ali palica. To je univerzalni pripomoček za zapisovanje, predvsem za zapisovanje dolga ali računa (Židov 2010:13). Najstarejši najdeni zapisi na palicah so iz Konga, iz osemnajstega ali dvajsetega tisočletja pred štetjem (Židov 2010: 14). Vsaka palica se je razlikovala od drugih in je bila last enega samega lastnika, ki je odgovarjal zanjo in na koncu njen zapis poravnal. V palico je gostilničar vrezoval podatke o porabljenih količinah. Vsaka zareza je pomenila kozarček, liter ali steklenko pijače. Ob poravnavi sta oba partnerja palico prelomila, kar je pomenilo tudi izbris dolga. Ampak uporaba rovaša ni bila znana le v pijanskih krogih. Iz

24

AS4_1del_rezerva.indd 24

27.10.2011 20:29:51


However, the use of a stick was not just known in drinking circles; such tax records in Great Britain are known from the fifteenth century (Židov 2010:33 in 52) and sticks were also used for confirming work performed (Židov 2010:53), they were also electoral (Židov 2010: 57) or for drawing lots (Židov 2010:73). The most complex sticks also had a kind of code: a marked board was broken in two according to a pattern. So one half remained with one partner and the other with the other partner, as a kind of confirmation. A more recent but essentially less durable system of recording on a tablet with chalk was similarly in use, mainly in inns, where our forebears drank 'na credo' (on the chalk), as 'on the slate' in English; when a glass was drunk, it was normally marked with a vertical line and each fifth with a horizontal one, for easier counting (Židov 2010: 27). Various systems of recording were in fact in use, although for the sake of simplicity, mostly using Roman numerals, which use only straight lines, which can be simply carved into wood. 'Records with confirmation' are distinguished from simple 'rovaš', a kind of double or two part 'rovaš', one of which was kept by one partner and the other bythe other (Židov 2010: 18), which was also used in so-called 'charti partidi', for proving the authenticity of records on paper. The most attractive 'rovaš' known come from the Swiss canton of Graubuenden (Židov 2010: 43), where a 'rovaš' was beautifully carved – similar to 'trnič' on Velika planina. The principle of carving on a stick has been known for centuries: data carved in front of the owner is objective and indelible – as long as the stick lasts. As long as the stick exists, so does the debt. Settlement or destruction of data takes place with the physical handing over of the stick to the owner, the final validity of the inscription ceases with the physical destruction of the stick – with it being broken. It is up to linguists to show whether the expression 'to break a contract' or 'break a promise' have their origin in physical inscription on wood. A promise cannot be literally broken, a piece of wood can. This can't be coincidence. The principle of a stick is essentially the same as a CD rom. It doesn't enable as much data as the latter but it is certainly safer and has a longer lifespan.

petnajstega stoletja so znani davčni zapisi v Veliki Britaniji (Židov 2010:33 in 52), rovaši so bili uporabljani za potrjevanje opravljenega dela (Židov 2010:53), bili so tudi volilni (Židov 2010: 57) ali žrebalni (Židov 2010:73). Zahtevnejši rovaši so imeli tudi neke vrste kodo: označeno deščico so po nekem vzorcu prepolovili. Tako je ostala ena polovica enemu in druga drugemu partnerju, kot neke vrste potrdilo. Mlajši, a bistveno manj obstojni sistem zapisovanja na tablo s kredo je bil prav tako v uporabi, predvsem v gostilnah, kjer so naši dedje pili 'na kredo', ko so kozarčke popitega navadno označevali z vertikalno črtico, vsak peti zapis pa je bil horizontalen, za lažji pregled (Židov 2010: 27). Sploh pa so bili v uporabi različni sistemi zapisovanja, čeprav gre zaradi enostavnosti največkrat za rimske številke, ki poznajo le ravne linije, ki jih lahko v les preprosto vsekamo. Od preprostih rovašev se ločijo še 'zapisi s potrdilom', nekaki dvojni ali dvodelni rovaš, katerega osnovo je hranil en partner, drugega drugi (Židov 2010: 18), kar so uporabili tudi v tako imenovani 'charti partidi', za dokazovanje istovetnosti, v zapisu na papirju. Najlepši znani rovaši izhajajo iz švicarskega prakantona Graubuendna (Židov 2010: 43), kjer so leseni rovaši imenitno izrezljani, nekako tako kot trnič na Veliki planini. Princip rezanja v rovaš je znan že stoletja. Podatek, vrezan pred lastnikom je objektiven in neizbrisljiv, dokler palica obstaja. Dokler obstaja palica, obstaja tudi dolg. Poravnava ali uničenje podatkov teče s fizično izročitvijo rovaša lastniku, dokončna veljavnost zapisa preneha ob fizičnem uničenju palice - s prelomom. Jezikoslovci bodo morali še dokazati, da gre pri slovenskem izrazu 'prelomiti pogodbo' ali 'prelomiti obljubo' za izvor fizičnega zapisa v lesu. Obljube ne moremo dobesedno 'prelomiti', les pa. To ne more biti naključje. Princip rovaša je v bistvu enak zapisu na CD-ROM. Ne omogoča toliko podatkov kot slednji, je pa zanesljivo bolj varen in daljše življenjske dobe. Zapis mikro lokacije Mikro lokacija je zelo pomembna reč. Vsi vemo kje je Ljubljana, a si pomagamo še z geografskimi pojmi, na primer vzhodni del Ljubljane, v mesto z juga ... Kadar pa gre za manjše elemente, pri lesu na primer tramove v konstrukciji strehe, ki so vnaprej prirezani ali obtesani ali morda pri vratih stavbnega pohištva, so že od nekdaj uporabljali sistem vsekovanja znakov z dletom. Ravno dleto omogoča vsek preprostega dolžinskega znaka. Ta znak lahko stoji pokonci (navpično), povprek (vodoravno) ali postrani (naprej ali nazaj). To so poznali klesarji kamna že od pamtiveka, ne nazadnje so rimske črke take. Okvir vrat ali oken je pripravljen v delavnici, enako je s krili. Toda vsako krilo se ne prilega na vsak okvir, je pač ročno delo. Zato je treba označiti tako okvir kot krilo, pa še položaj v okviru. Ni vseeno ali imamo vrata vgrajena levo ali desno. Vsebinsko so vrata 'leva' in 'desna', odvisno od odpiranja. Ampak to je dogovor. Nekdaj smo

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 25

Record of a micro location A micro location is a very important thing. We all know where Ljubljana is but we are still aided by a geographic concept: for example, the eastern part of Ljubljana, to the city from the south ... When smaller elements are concerned, with wood, for example beams in the construction of a roof, which are cut or trimmed in advance, or perhaps the doors of a building's fittings, a system of cutting marks with a chisel has long been used. A straight chisel enables a simple lengthwise mark to be cut. This mark can be upright (vertical) or at an angle (forwards or backwards). These marks were already familiar to stone masons from time immemorial: not least, Roman letters are such. The frame of a door or window is prepared in a workshop, as are casements. Not every casement fits each window frame, though; it is

25

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:51


hand work. It is therefore necessary to mark both the frame and the casement, as well as the position within the frame. It matters whether a door is installed to the left or right: doors are either 'left' and 'right', depending on how they open. This is by agreement, though. There used to be at least two systems in the world: DIN (German industrial standard) and in Yugoslavia JUS. It was understandable that the Yugoslav standard would be completely different from the European, so they added the mark 'right' to the left and vice versa. When it is a matter of a wood joint, each detail is important and neither hand nor factory made are completely identical. Marks are important. A mark with chalk is quickly erased, while resistant colours are permanent but too much in view. So casements are normally marked on the inside of opening, so that they are unnoticable, with Roman numerals that are cut into the wood. This is worth gold for dismantling and reassembly. Roman numbers, namely, use straight lines, which are entirely suitable for cutting with a chisel.

imeli na svetu vsaj dva sistema: DIN (Nemške industrijske norme), v Jugoslaviji pa JUS. Razumljivo je bilo, da bo jugoslovanski standard povsem drugačen od evropskega, zato so levemu dodelili oznako 'desni' in obratno. Ko pa gre za spoje lesa, je pomemben vsak detajl in tako ročna kot obrtniška izdelava nista povsem identični. Znaki so tako nujni. Oznake s kredo se hitro brišejo, z obstojno barvo so stalne, a odveč na pogled. Tako krila označujemo praviloma na notranji strani odpiranja, da se ne opazi, z rimskimi številkami, ki so vsekane v les. Po razstavljanju in ponovnem sestavljanju je to zlata vredno. Rimske številke namreč uporabljajo ravne linije, kar je za vsekovanje z dletom povsem primerno. Zapis oblike, vzorca Trnič je oblika sira z Velike planine, v obliki čebule (lahko tudi v obliki ženskih prsi, kajti vedno so izdelovali po dva enaka trniča v paru, Torkar, Z 2008: 21). Prekajene sire so uporabljali večinoma kot darila, podarjali so jih predvsem fantje dekletom. Kakšno zvezo ima sir z lesom?

A note on shape, pattern Trnič is the shape of a cheese from Velika planina, in the shape of an onion (it can also be the shape of a woman's breasts, since they are always made in pairs, Torkar, Z 2008: 21). Smoked cheeses were mainly given as presents, a boy normally gave them to a girl. What is the connection between cheese and wood? A 'pisava' is a wooden seal with carved symbols and decorations: the small rectangular board has a pattern, figure, symbol, decoration cut at one end. These figures are cut to a depth of about half a centimetre (as 'bas relief'), so that they can be impressed on the soft, still fresh cheese, as a negative. Since the result, thus the cheese, is important, on it is impressed the positive, the real picture of the pattern, while it is negative on the wooden 'pisava'. A 'pisava' is normally made from lime wood, because it is easiest to carve but other woods are also used, provided they are without pronounced annual rings. The 'pisava' for 'trnič' is a speciality of Velika planina (Kopač,V 2006: 75), it is our heritage, just as the use of wood is an original and unique culture of mankind in the Alpine world. Production of sound, music Stimulating sound can be constant, occasional, a warning, rapturous, pleasant or soothing. The constant sound of mill wheels confirms their functioning, the rhythmic sound of a 'boar scarer' is occasional, a clapper sound is uncontrolled, according to the wind, a person spins a rattle by his own decision and within the framework of physical capacities. In mines, support beams from soft wood are preferred. Are they better than those from hardwood? No, beams from soft wood buckle earlier and the tunnel, of course, collapses but they have a special characteristic – they make a sound in warning of pending collapse. Hard wood is harder, stronger and collapses later but does so without warning when the burden becomes too much. The natural alarm system of soft wood is

Slika 2 / Figure 2 Lesena 'pisava' za trnič z Velike planine. Wooden 'writing' for a trnič from Velika planina.

'Pisava' je lesen pečatnik z vrezanimi simboli in okraski. Podolgasta deščica ima na enem koncu izrezljan vzorec, lik, simbol, okrasek. Ti liki so oblikovani v globino do kakega pol centimetra (kot 'basrelief´), da jih lahko odtisnejo v mehak, še svež sir - kot negativ. Ker je pomemben rezultat, torej sir, je na njem odtisnjen pozitiv, prava slika vzorca, medtem ko je na leseni 'pisavi' negativ.

26

AS4_1del_rezerva.indd 26

27.10.2011 20:29:51


worth its weight in gold; it is of life-saving importance for miners. There is little possibility of such peak results in vernacular architecture: functionality and enabling construction are above all important. Music is culture: but in tough conditions, there is not much opportunity for even elementary forms of culture. There is something, though. A bell is such. A bell is primarily a device for calling, or warning. A tram had a bell which staunchly rang, mainly in fog. A bell must be from a material that 'chimes', though. Bronze does, for example, which is cast. A bell has a frame, a rim, on which the clapper strikes,which is normally from the same material. In Japan, bells are also bronze but the clapper is neither small nor within the bell but is a solid wooden log that hangs on two ropes, which enable it to be swung in a horizontal direction. Trained masters set it in motion and strike in rhythm. Why not wooden bells? They do exist, but they are rare. A cowbell is normally made of steel, so that it is lighter than bronze and less sensitive, since it is carried by a cow, or sometimes sheep or goats. Skilled herdsmen had a lot of time but the choice of material for work was modest. They certainly didn't have bronze, so they carved bells from wood. Such a bell is certainly is not the same as a steel one and the locals also clearly did not value it very highly. I found some on the lowest shelf of a shop (actually the floor) on the first occasion of skiing in the Italian Alps. So it has special value for me.

Pisava je običajno iz lipovega lesa, ker ga je najlaže dolbsti, uporabljali pa so tudi druge lesove, take brez izrazitih letnic. Pisava za trnič je posebnost Velike planine (Kopač,V 2006: 75), je naša dediščina, kot uporaba lesa pa je svojevrstna in edinstvena kultura našega človeka v alpskem svetu. Proizvodnja glasu, glasba Vzbujanje zvoka je lahko stalno, občasno, opozorilno, vzneseno, prijetno in pomirjajoče. Stalen zvok mlinskih koles potrjuje delovanje, ritmično oglašanje odganjalnika veprov je občasno, klopotec se oglaša nekontrolirano, po vetru, ragljo vrti človek po lastni odločitvi in v okviru fizičnih zmogljivosti. V rudnikih imajo najraje oporne tramove iz mehkega lesa. So boljši od tistih iz trdega? Ne, tramovi iz mehkega lesa popustijo prej in jama se seveda podre, a imajo posebno značilnost - z zvokom opozarjajo na bližajočo se porušitev. Trd les je trši, močnejši in se podre pozneje, a se ob prekoračenju obremenitve zruši brez opozorila. Naravni alarmni sistem mehkega lesa je zlata vreden in za rudarje življenjskega pomena. V vernakularni arhitekturi je malo možnosti za tako vrhunske rezultate. Nujna sta predvsem uporaba in omogočanje konstrukcije. Glasba je kultura, a v trdih razmerah je za elementarne oblike kulture bolj malo možnosti. Nekaj pa jih vseeno je. Zvon ali zvonec sta že taka. Zvon je predvsem naprava za klicanje, opozarjanje. Še tramvaj je imel zvonec, ki je neomajno zvonil predvsem v megli. Ampak zvon mora biti iz materiala, ki 'zveni'. Tak je na primer bron, ki ga vlivajo. Zvon ima okvir, obod, ob katerega udarja tolkalo, navadno iz enakega materiala. Na Japonskem so zvonovi tudi iz brona, tolkalo pa ni majhno in ne znotraj zvona, pač pa je to masivno leseno bruno, ki visi na dveh vrveh, ki omogočata nihanje v vodoravni smeri. Izurjeni mojstri ga zanihajo in v ritmu udarjajo. In zakaj ni zvon lesen? Tudi taki obstajajo, čeprav so redki. Kravji zvonec je navadno jeklen, da je lažji od bronastega in manj občutljiv, saj ga nosi krava, včasih ovca ali koza. Spretni pastirji so imeli mnogo časa, izbor materiala za delo pa je bil skromen. Brona zagotovo niso imeli, zato pa so izrezljali zvonec iz lesa. Zagotovo ta zvonec ni tako zveneč kot jeklen in očitno ga tudi domačini niso prav visoko cenili. Našel sem ga namreč prav na spodnji polici trgovine (beri: na tleh) ob svojem prvem smučanju v italijanskih Alpah. Zato ima zame še posebno vrednost. Raglja je lesena naprava za proizvajanje zvoka. Sestavljena je iz ohišja z elastično vpetimi stranicami ter vrtečim se jedrom, ki je istočasno tudi ročaj. Običajno se jedro vrti v ohišju. Pri raglji je drugače. Deluje ravno obratno - ročaj držimo v roki in z zamahi vrtimo ohišje, okvir, da s preskakovanjem zob zaniha, zavibrira ter oddaja značilen zvok. Jedro ima lahko en sam zob ali pa je teh zob več, vse do zobatega kolesa. Ohišje je sestavljeno iz vsaj dveh stranic, deščic, lahko pa jih ima več in lahko so različnih širin, debelin in dolžin. Od tega je odvisen zvok,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 27

Slika 3 / Figure 3 Lesen kravji zvonec, Passo Pordoi v Dolomitih. Wooden cow bell, Passo Pordoi in the Dolomites.

A rattle is a wooden device for making sound. It consists of a housing, with elastically attached sides and a revolving core, which is simultaneously also the handle.

27

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:51


The core normally revolves in the housing: with rattles it is different. It functions in the opposite way: the handle is held and waving it turns the housing, the frame, so that the teeth oscillate by jumping, vibrate and give out a characteristic sound. The core can have only one tooth or more – right up to a toothed wheel. The housing is made of at least two sides, small boards: it can have more and they can be of different widths, thicknesses and lengths. The sound depends on this; and the rythm from the toothed core, follows the revolving. A high tooth provides a stronger clap, a shorter one operates more quietly. Not everything depends on the height of the teeth, though, since a medium tooth can cause oscillation and an echo and sometimes a longer one stifles it. A melody appears at a specific speed of revolution, with a pre-determined rhythm. The material is primarily fresh, elastic, soft wood. Wind rattle: technically speaking, a wind rattle is for scaring birds, mainly in the wine-growing hills. Birds get used to a regular rattling, but a wind rattle is governed by the wind and is irregular, sometimes sudden and jerky (Juvanec 2010: 116).

od zobatega jedra pa ritem, ki sledi vrtenju. Visok zob zagotavlja močnejši pok, krajši deluje tiše. Ni pa vse odvisno od višine zoba, saj lahko srednji zob povzroči nihanje in odmev, daljši pa ga včasih zaduši. Melodija se pojavi ob določeni hitrosti vrtenja, z vnaprej določenim ritmom. Material je predvsem svež, elastičen, mehak les.

Slika 4 / Figure 4 Raglja, ročno delo vaškega rezbarja iz Obsotelja. Rattle, handwork of a village carver from Obsotelje.

Klopotec: tehnično vzeto je klopotec odganjalec ptic, predvsem v vinskih goricah. Enakomernega klopotanja se ptice navadijo, klopotec pa ropota po vetru, neenakomerno, včasih prav nenadoma in sunkovito (Juvanec 2010: 116). Klopotec je sestavljen iz vetrnice, okvirja, osi z bati, resonančne deske in iz repa. Vetrnica ima lahko štiri ali pa po šest krakov (2 ali 3 deske). Po nekaterih virih imajo slovenjegoriški štiri, bizeljski pa po šest krakov, a danes to ne drži vedno. Okvir združuje konstrukcijo, predvsem vrtečo se os, desko in rep. Os je nataknjena na vetrnico, leži v sredini okvirja in ima tolkala, ki so nameščena za gibanje 45 stopinj, da omogočajo udarec in sprostijo desko, da ta zavibrira. To daje zvok. Tolkala ali ponekod tudi 'kemblji' so masivni elementi iz izbranega lesa. Resonančna deska visi na dveh vrveh, da čim dalj časa vibrira. Od izbire materiala, od debeline, širine in debeline, pa tudi dolžine je odvisen zvok, ki ga proizvajajo tolkala, ki padajo nanjo. Rep je podaljšana resonančna deska, bolj običajno pa je to šop vejevja, v katerega se lovi veter, ki usmerja rep od vetra, vetrnico pa na veter.

Slika 5 / Figure 5 Klopotec predstavlja teorijo v praksi: vetrnica s štirimi mirujočimi letvami omejuje kvadrat, z vrtenjem krog. V kolikor označimo stranico kvadrata z ena, ima krog premer kvadratni koren iz dve, radij pa kvadratni kore iz dve polovic. A wind rattle is theory in practice: a windmill with four paddles bound to a square, with a turning circle. Insofar as the sides of the square are designated by two, the circle has a diameter of the square root of two and a radius of half the square root of two.

A wind rattle consists of a windmill, a frame, an axis with paddles, a resonance board and a tail. The windmill has four or six arms (2 or 3 boards). According to some sources, those in Slovenske gore had four and those around Bizelje six but this is no longer true today. The frame connects the construction, mainly the revolving axis, boards and tail. The axis is attached to the windmill, it lies in the centre of the frame and has clappers that are set to move through 45 degrees so that they enable the strike and release of the board so that it vibrates. This gives the sound. The clappers, know in some places as 'kemblji', are solid elements from chosen wood. The resonance board hangs on two ropes, so that it vibrates for as

28

AS4_1del_rezerva.indd 28

27.10.2011 20:29:52


long as possible. The sound produced by the clapper as it falls on the resonance board also depends on the chosen material, on its thickness as well as length. The tail can be an extension of the resonance board, more usually it is a bunch of branches, which catches the wind; this orients the tail away from the wind and the windmill to the wind. We long believed that a wind rattle was a characteristic of Slovenske gorice but the oldest depiction of a wind rattle here is from 1829 (Stara Kaiserjeva Suite), while there is an even older description: 1792 in Pohlin's Glossary (Korade 2009: 34). The designation is interesting: Popovič describes it as 'klopotz' (Korade 2009: 34) but the German expression is particularly interesting: surprisingly similar to the Slovene: 'klapotetz' (Kretzenbacher 1975). Wild boar scarer: Wild boar are a major problem in the fields in some places: they root up the fields and not just once. A device for scaring off wild boar operates on the principle of scales, operated and driven by water. The handle of the scales has the thicker (and heavier) part below, above is an empty trough, into which water runs. When the trough is filled with water, it becomes heavier and, because the weight increases on one side, the device tips and the part with the trough tilts to the ground. The thicker part thus strikes with the movement, elastically releases the boards and then leaps. The vibration causes the boards to return to the original position and they thus release a loud noise. Because the flow of water can be increased or decreased, the timing of the noise can also be regulated. Because the timing is not rhythmically uniform, there is even a possibility that the animals don't recognise the trick and are actually frightened. A whip is also a special kind of musical instrument, which can be cracked. Festivals are held of this kind of art in some German towns. I am not thinking of a cowhide whip but a wooden one, which consists of a wooden stick and a leather ribbon. The ribbon is normally woven and knotted to get suitable flexibility and weight. The most important element is the handle, which must be firm in the hand but flexible towards the end. Honeyberry (Celtis Australis) is used on the Karst, whereby the handle is made by hand and then the branch cut lengthwise into several parts, from the top to the handle, which are then braided. The entire wooden part is made of a single piece. When the wood dries, the braided part remains flexible and enables the leather part to curl and stretch as it is waved. A real master knows how to achieve a surprising sound with this: a crack. Musical instruments: wood is an essential material with some musical instruments: the most elementary is certainly the Alpine horn and the most elegant the violin. The shape is very important with the former, the quality of the wood with the latter.

Dolgo smo verjeli, da je klopotec značilnost Slovenskih goric, a najstarejša upodobitev klopotca pri nas sega v leto 1829 (Stara Kaiserjeva suita), medtem ko je opis še starejši, leta 1792 v Pohlinovem glosarju (Korade 2009: 34). Zanimivo je poimenovanje. Popovič ga piše kot 'klopotz' (Korade 2009: 34), posebej zanimiv pa je nemški izraz, ki je presenetljivo podoben slovenskemu: 'klapotetz' (Kretzenbacher 1975). Strašilo za divje svinje: Ponekod predstavljajo divje svinje na njivah velike težave. Polje razrijejo in to ne enkrat. Naprava za plašenje divjadi deluje na principu tehtnice, upravljana in gnana je z vodo. Ročica tehtnice ima debelejši (in težji) del spodaj, zgoraj je prazno korito, v katerega se nataka voda. Ko se korito napolni z vodo, postane težje in ker se na eni strani poveča masa, se naprava pretehta in del s koritom se nagne do tal. Debelejši del pri tem butne ob gibke, elastično vpete deske, jih oplazi in potem preskoči. Ob tem se deske z vibriranjem vračajo v prvotni položaj in ob tem sprožajo ropot.

Slika 6 / Figure 6 Naprava za plašenje divjih svinj pod Lubnikom, kot sem jo videl 1977: princip delovanja. Device for scaring wild boar below Lubnik, seen in 1977: principle of operation

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 29

29

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:52


Ker je dotok vode mogoče večati ali manjšati, se s tem regulira tudi čas ropota. Ker čas ni ritmično enakomeren, obstaja možnost, da živali prevare ne zaznajo in jih dejansko tudi prežene. Nekako posebno glasbilo je bič, s katerim se da pokati, da v nekaterih nemških krajih prirejajo festivale s tovrstno umetnostjo. Ne mislim na bikovko, pač pa na lesen bič, ki je sestavljen iz lesene palice in usnjenega traku. Trak je navadno pleten in vozlan, da dobi ustrezno gibčnost in maso. Najpomembnejši element pa je ročaj, ki mora biti v roki trden, v dolžini pa gibek. Na Krasu uporabljajo za to les koprivovca (Celtis Australis), kjer je ročaj oblikovan po roki, potem pa je veja po dolgem zarezana prav od vrha do ročaja na več delov, ki jih potem med sabo prepletajo. Ves leseni del je iz enega dela. Ko se les posuši, ostane pleteni del gibek in omogoča usnjenemu delu, da se v zamahu uvija in steguje. Pri tem zna mojster doseči prav presenetljiv zvok - pok. Slika 7 / Figure 7 Lesen bič na Krasu: v roki je trden, v nadaljevanju gibek (iz zbirke Pina Hrovatina, Trebče). Wooden whip on the Karst: it is firm in the hand but flexible towards the end (from the collection of Pino Hrovatin, Trebče).

Man draws sounds from violin strings: they are pleasant and have colour, duration, rhythm and melody. The wood of a violin enriches the sound and gives it nobility, a new breadth. It thus allows a musician to express artistic feelings, originality or co-creativity, and gives the listener pleasure, rapture. It expresses the high quality of culture. A violin is a musical instrument that consists of two parts, the body or hollow resonator and the strings – for creating resonance (Torelli 2006: 141). The sound is most important with an instrument: a pleasant sonorous combination of harmonic tones (Torelli 2006: 142). It is therefore the same principle as in the design of space – the harmony of elements is most important (Juvanec 2004a: 17). Moreover, Torelli claims that adaptation of the measurements and construction of the violin to the properties of the wood are most important (Torelli 2006: 141). What kind of wood, though? It is called 'resonance wood', which has a high accoustic functional effect (Torelli 2005: 233). It appears that spruce, mainly high mountain wood with narrow annual rings and a small share of late wood is such, with the most suitable age being 200 to 300 years (Torelli 2005: 235). Such wood can also be found in Slovenia, on Jelovica or Pokljuka. Maple is mainly used for harder parts of the instrument, for the neck and bridge (Torelli 2005: 236). The selection of the wood is followed by seasoning, even for as long as 50 years. A number of factors are needed for top music and a top instrument, not just wood. Above all, the manufacture is extremely demanding (Torelli 2005: 237) and then, of course, master musicians.

Glasbeni instrumenti: Les je nepogrešljiv material pri nekaterih glasbilih. Najelementarnejši je na vsak način alpski rog, klavir, najimenitnejša pa je violina. Pri prvem je pomembnejša oblika, pri slednji kvaliteta lesa. Na violinskih strunah zvoke izvablja človek. So prijetni in imajo barvo, trajanje, ritem, melodijo. Les violine zvok plemeniti in mu dodaja žlahtnost, nove razsežnosti. Tako omogoča glasbeniku izražanje umetniških čustev, avtorstvo ali poustvarjanje, pri poslušalcu pa ugodje, vznesenost. Izraža visoko kvaliteto kulture. Violina je glasbeni instrument, ki sestoji iz dveh delov, trupa ali votlega resonatorja in strun - vzbujevalnika nihanja (Torelli 2006: 141). Pri instrumentu je najpomembnejši zven, prijetno zveneča kombinacija harmoničnih tonov (Torelli 2006: 142). Gre torej za enak princip kot pri oblikovanju prostora - najpomembnejše je skladje elementov (Juvanec 2004a: 17). Več: Torelli zagotavlja, da sta najpomembnejši prilagoditev mer in konstrukcija violine lastnostim lesa (Torelli 2006: 141). Ampak kakšnemu lesu? Gre za tako imenovan 'resonančni les', ki ima visok akustični uporabnostni učinek (Torelli 2005: 233). Kaže, da je taka smrekovina, predvsem visokogorski les z ozkimi branikami in majhnim deležem kasnega lesa, a ob najprimernejši starosti 200 do 300 let (Torelli 2005: 235). Tak les bi lahko našli tudi pri nas na Jelovici ali na Pokljuki. Za trše dele instrumentov so primerni trši lesovi. Za dna godal in za mostiček pri violini se uporablja predvsem javor (Torelli 2005: 236). Izboru lesa sledi dozorevanje, tudi do 50 let. Seveda pa je za vrhunsko glasbo in za vrhunska glasbila potrebnih več faktorjev, ne le les. Predvsem je to izjemno zahtevna izdelava (Torelli 2005: 237), potem pa seveda vrhunski mojstri.

30

AS4_1del_rezerva.indd 30

27.10.2011 20:29:53


Računanje, udejanjanje teorije v praksi Pastirstvo je včasih dolgočasna reč. Pastirci so bili nekdaj imenitni graditelji kamnitih zatočišč, izdelovali so si orodje, orožje in igrala. Iz lesa so sestavljali celo izhodišča za konstruiranje teoretičnih, matematičnih izrazov. Spomnimo se le na tri enako dolge palice, na enakostranični trikotnik in na njegovo višino, ki določa dolžino osnovnice krat koren iz tri polovic (Juvanec 2009: 195 ). In zakaj je ta konstrukcija tako zelo pomembna? Zagotavlja namreč idealno višino kamnite konstrukcije v korbelingu, tehniki suhega kamna s previsevanjem. V kolikor je hiška višja od korena iz tri polovic, je vgrajenega preveč materiala in preveč dela za njen namen. V kolikor pa je nižja - takih konstrukcij preprosto ni, zakaj podrle so se same od sebe. Uspešna konstrukcija predstavlja prihranek na delu, času in na materialu, je najgospodarnejša rešitev. Tri enako dolge paličice so v rokah pastirca igrača, igralo in pripomoček za izračun matematične formule, ki je zagotovo nikoli ni poznal.

Calculating, realising theory in practice Herding is sometimes boring: herdsmen were formerly excellent builders of stone shelters, they made tools, weapons and games: they even made from wood the starting points for constructing theoretical, mathematical expressions: think of three sticks of equal length, an equilateral triangle and its height, which is defined by the length of the hypotenuse times the square root of three over two (Juvanec 2009: 195 ). Why is this construction so very important? It ensures the ideal height of a stone construction made with corbelling, a technique of dry stone with an overhang. Insofar as the structure is higher than the root of three over two, it uses too much material and too much work is invested in it. Insofar as it is lower – there are simply no such structures since they collapse of their own accord. A successful construction represents a saving in work, time and material; it is the most economical solution. Three sticks of equal length are a game in the hands of a herdsman, a game and aid to calculating mathematical formulas, with which he was certainly never familiar. Construction A contemporary construction of a shelter, a 'roof over the head', is a composition of supporting construction and covering material. The horizontal supports are purlins, at an angle are rafters. Transverse elements are battens and cross ties and braces at an angle. The inclination of a roof depends on the materials: the oldest coverings are thatch, wood and stone, which function best at an angle of 45 degrees or a slope of one to one. Later (mainly Roman tiles), this inclination was made gentler and a roof lost its specific property. Reducing the slope also essentially changes the typicality of an object.

Slika 8 / Figure 8 Konstrukcija enakostraničnega trikotnika iz treh enako dolgih palic. Construction of an equilateral triangle from three sticks of equal length.

Konstrukcija Sodobna konstrukcija zatočišča, 'strehe nad glavo', je sestav nosilne konstrukcije in krovnega materiala. Horizontalni nosilci so lege, pod kotom so špirovci. Prečni elementi so letve in škarje ter ročice pod kotom. Naklon strehe je odvisen od materiala. Najstarejše kritine so slama, les in kamen, ki delujejo najbolje pod kotom 45 stopinj ali v naklonu ena proti ena. Pozneje (predvsem latinski korci) ta naklon blažijo, streha pa izgublja svoje specifične lastnosti. Z nižanjem naklona se bistveno spreminja tudi tipika objekta.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 31

Slika 9 / Figure 9 Princip strehe z naravno kritino. Principle of a roof with a natural covering.

31

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:54


Protection with a roof derives from a composition of branches, which nature undoubtedly indicates with its own solutions. Branches, later battens, are bound in opposing directions so that a peak is obtained, a gentle inclination, or spherical (Egenter 1992: 93 and Lehner 1990: 32). The simplest known woodcutter's protection from outside influences are known here as 'kožarice'. These are wooden constructions covered by bark (example from Quebec). A wooden construction with a canvas wrapping is an advance, such as the tipis of North America or Siberia. The principle of construction of a roof which carries a covering is today technically the same as that used in prehistory – regardless of the material. Only the covering is innovative, which uses ever more composite parts and which enables a gentler inclination (easier construction, less weight, cheaper execution). It thus loses its typical character.

Zaščita s streho izhaja iz sestava vej, kar narava nedvomno kaže s svojimi rešitvami. Veje, pozneje letve, vežemo v nasprotnih smereh, da dobimo ostrico, blag naklon ali okroglino (Egenter 1992: 93 in Lehner 1990: 32). Pri nas poznamo najpreprostejša drvarska zatočišča pred zunanjimi vplivi kot 'kožarice'. To so lesene konstrukcije, krite z lubjem (primer Quebec), napredek je lesena konstrukcija s platnenim ovojem, tipi v Severni Ameriki in v Sibiriji. Princip konstrukcije strehe, ki nosi kritino, je danes tehnično enak tistemu iz pradavnine, ne glede na materiale. Novost je le kritina, ki uporablja vse večje sestavne dele in ki omogoča blažje naklone (lažja vgradnja, manjša masa, cenejše izvedbe). A s tem tipika izgublja svoje značilnosti. Tesnjenje Tesnjenje v arhitekturi pomeni nepropustnost za vodo, zrak ali za poglede, nekaterim tudi vstop. Tesnilni materiali so danes mehki, ki se prilagajajo, so pa tudi taki, ki delujejo po potrebi, z zunanjim vzgibom. Predvsem gre za večanje volumna, s čemer zapremo odprtine. Tesnila so plastična (kit, ki z mehkobo omogoča vdelovanje, v času pa zatrdi, enako je z glino), so elastična (guma, ki tesni pod pritiskom), lahko pa delujejo občasno (zaradi pritiska zraka, olj itn). Prvo deluje, a sčasoma zatrdi in razpoka, drugo deluje dalj časa, a tudi postane trdo, zadnje potrebuje za vzgib energijo in ko ta poide, neha delovati.

Sealing Sealing in architecture means being impervious to water, air or obstructing the view, sometimes also access. Sealing materials today are soft, adaptable, but there are also those that function according to need, with external movement. It is mainly a matter of increasing the volume, to seal an opening. Sealing materials are plastic (mastic, the softness of which enables working but which hardens over time, the same as clay), elastic (rubber, which seals under pressure) and they can also function occasionally (because of air or oil pressure etc.). The first works but gradually hardens and cracks, the second functions for longer but also becomes brittle in time and the last needs energy for movement and when this runs out, it stops working. Active sealing combines two apparently irreconcilable attributes: permeability and impermeability. Permeability is needed, for example, for leading off smoke (ceiling, roof, both gable ends) and impermeability for rainfall, for protection against water. A thatch cover lets out smoke but, when it fill outs with moisture, it seals and no longer allows water through. Straw – in cross-section – swells and thus seals the passage between the blades. The principle of a thatched roof combines both properties as necessary and over time. This is sealing of a higher order – active functioning, which is only found in modern materials if there is built-in energy. Straw is not, of course, quite wood in the original meaning of the word, it is blades and, technically, is the supporting construction for the ear that carries the grain of wheat. Straw is close to wood in terms of material and shape, though. Technological strengthening Artificial resins use the technology of natural resins: in their functioning and in the development phase they are soft and malleable, adaptable, but they harden in air to enviable hardness, even more than that of steel. Hardness is necessary in design and in architecture. However, resin becomes brittle over time and, as such, not good for construction. It must be reinforced: this is only possible with fibre. Technological mixing (compact mass with reinforcing material in the form of unbound fibres or bound such as textile, for example) brings essentially more possibilities of use.

Slika 10 / Figure 10 Prepustnost in neprepustnost. Permeability and impermeability.

Aktivno tesnjenje združuje dve, na videz nezdružljivi dejavnosti: prepustnost in neprepustnost. Prepustnost je potrebna na primer pri odvodu dima (strop, streha, oboj zatrepa), nepropustnost pa pri padavinah, pri zaščiti pred vodo. Slamnata kritina prepušča dim, ko pa se ob vlagi napne, tesni in

32

AS4_1del_rezerva.indd 32

27.10.2011 20:29:54


vode ne prepušča več. Slama se - v prerezu - napne in s tem zatesni prehode med bilkami. Princip slamnate strehe združuje obe lastnosti po potrebi in v času. To predstavlja tesnjenje višje kvalitete - aktivno delovanje, ki ga v sodobnih materialih najdemo le, če za to vgradimo energijo. Slama seveda ni ravno les v prvotnem pomenu besede, je bilka in je tehnično nosilna konstrukcija za klas, ki nosi zrnje žita. Je pa slama lesu blizu, po materialu in po obliki. Tehnološka čvrstitev Umetne smole uporabljajo tehnologijo naravne smole. V delovanju in v razvojni fazi so mehke in obvladljive, prilagodljive, na zraku pa v času zatrdijo do zavidljive trdnosti, tudi večje od tiste pri jeklu. Trdnost je potrebna v oblikovanju in v arhitekturi. Vendar smola postane s časom krhka in kot taka nekonstruktivna. Treba jo je učvrstiti. To je mogoče le z vlakni. Tehnološko mešanje (kompaktne mase z armirnim materialom v obliki nevezanih vlaken ali vezanih kot tkanina na primer) prinaša bistveno več možnosti v uporabi.

Clay is ideal as an in-fill building material because it is soft, easily shaped and gradually hardens. It then becomes brittle. Straw (cut straw) reinforces a construction and gives it the required solidity. A piece of clay reinforced by straw can also be broken but it will not fall apart. This is physical mixing and represents an apparently technological, apparently chemical process of filling and supporting material. Use of other fibres (for example, asbestos in concrete) has not brought suitable results, so even industry has (once again) returned to natural fibres – just as man used them in pre-history. Technological mixing has its origin in the technical mixture of clay and straw: the properties of artificial resins are thus essentially better. The origin in clay and straw is practically unknown but it is a fact, since we use artificial masses in daily life every day. Technical strengthening A more everyday expression for this is 'reinforcing', fortifying. Concrete is artificial stone. As such, it withstands pressure but not strain. For constructions in architecture it is necessary to strengthen, reinforce it.

Slika 11 / Figure 11

Slika 12 / Figure 12

Ilovica kot gradbeni material. Clay as a building material.

Ilovnata stena z leseno utrditvijo: je to preplet z ilo ali ila s prepletom? A clay wall with wooden reinforement: is this wattle and clay or clay and wattle?

Ila je idealna kot gradbeni material za vgrajevanje, ker je mehka in z lahkoto oblikovana ter sčasoma zatrdi. Njena lastnost je potem krhkost. Slama (rezana slama) armira konstrukcijo in ji da zahtevano trdnost. Kos gline bo z armaturo slame lahko tudi počen, a ne bo razpadel. Gre za fizično mešanje in predstavlja navidezni tehnološki, navidezni kemijski proces polnilnega in nosilnega materiala. Praksa z drugimi vlakni (na primer azbest v betonu) ni prinesla ustreznih rezultatov. Zato se je tudi industrija (spet) vrnila k naravnim vlaknom, kot jih je človek uporabljal že v prazgodovini. Tehnološko mešanje ima svoj izvor v tehnični zmesi ilovice in slame. Lastnosti umetnih smol so tako bistveno boljše. Izvor v ilovici in slami je praktično neprepoznan, a je dejstvo, saj umetne mase v današnjem življenju uporabljamo prav vsak dan.

Steel is the most suitable material for this, which withstands strain. With concrete, which protects steel from its worst enemy, moisture and, consequently, corrosion, an excellent bond is created. This has been known for several hundred years but has been used for major constructions for barely half a century. Steel rods take strain, but only in one direction. The revolutionary invention was mesh, which resists strain in several directions. The wattle is a composition of wooden branches, sticks or thin slats (sometimes flexible branches split in half), which are interwoven. The construction is transparent at some angles – for wind, reach, view. A multi-layer composition can be protected with clay, which the negative overhang of the wattle construction strengthens and resolves the problem by closing and thus creates a compact mass. This, on the outside a clay wall, is a composite of the construction (wattle, wooden net) and lining. The principle of a supporting mesh and filler lining is known as one of

Tehnična čvrstitev Bolj vsakdanji izraz za to je 'armiranje', utrjevanje.

AS4_1del_rezerva.indd 33

27.10.2011 20:29:54


the first building methods of prehistoric man (in archaeology, Črešnar 2007:15) but reinforced concrete radically changed architecture only in the middle of the nineteenth century.

Beton je umetni kamen. Kot tak prenaša tlake, ne pa nategov. Za konstrukcije v arhitekturi ga je treba učvrstiti, armirati. Za to je najprimernejši material jeklo, ki prenaša natege. Z betonom, ki jeklo ščiti pred njegovim največjim sovražnikom, vlago in posledično korozijo, tvorita imenitno navezo. To poznamo kakih sto let, pri večjih konstrukcijah pa se uporablja komaj kaj več od pol stoletja. Gre za jeklene palice, ki prenašajo natege, a le v eni smeri. Revolucionaren izum so mreže, ki kljubujejo nategom v več smereh. Preplet je sestav lesenih vej, palic ali tankih profilov (včasih na pol razrezanih gibkih vej), ki so med sabo prepleteni. Konstrukcija je pod nekaterimi koti prosojna - za veter, dosege, poglede. Večslojno kompozicijo je mogoče zaščititi z ilovico, ki negativni previs konstrukcije prepleta učvrščuje in rešuje probleme z zapiranjem ter tako tvori kompaktno maso. Tako je na zunaj ilovnata stena sestav konstrukcije (prepleta, lesene mreže) in obloge. Princip nosilne mreže in zapolnilne obloge je znan kot eden prvih gradbenih načinov pračloveka (v arheologiji, Črešnar 2007:15), armirani beton pa je korenito spremenil arhitekturo šele v sredini dvajsetega stoletja.

Pre-stressing Mankind discovered through experience that a beam is more effective insofar as the height is greater than the width (a plank shifts, a beam less so). Sag is therefore a fact in construction. Insofar as we invert the sag, the forces will be differently distributed – outwards: more goes into the side walls, which are normally predimensioned in smaller buildings. 'Negative' sag thus offers more effect for the same quantity of material or a greater span for the same profile of beam.

Prednapetost Človek je z izkušnjami dognal, da je nosilec bolj efekten, v kolikor ima večjo višino od širine (deska se podaja, nosilec manj). Poves je torej v konstrukciji dejstvo. V kolikor pa poves obrnemo, bodo sile razdeljene drugače – navzven. Več jih gre v stranske stene, ki so v manjših zgradbah normalno predimenzionirane. 'Negativni' poves tako nudi več efekta za isto količino materiala ali večje razpone za enak profil nosilca.

Slika 13 / Figure 13 'Vnaprej napet' nosilec pri kozolcu: napet prečni tram se povesu odlično upira (Juvanec 2007: 54). A 'pre-stressed' beam in a kozolec: the tension of the crossbeam excellently resists sag (Juvanec 2007: 54).

The purlin in the gable of a kozolec is strengthened with braces (the span is thus »shortened«), the pre-tensioned beam supports essentially more and puts the burden on the two pillars in a horizonal direction, which bear these better. So less wood can be used, its effect is thus greater. Pre-stressing, which is familiar mainly in large spans of reinforced concrete has its origin in the intelligent erection of wooden constructions: such a construction enables a larger span and is thus more rational. While I have never seen a kozolec that has collapsed because of poor construction, reinforced concrete constructions, which are the fruit of a lot of knowledge and calculations of statics (high science and computer capacities), not infrequently have to be repaired after only a few years. Elements of construction in wood A wedge seems the simplest of tools but it is not. The simple triangular cross-section functions in various ways. The simplest way is 'closing' a linking element, whereby it sits in an opening and ensures wedging with its mass. Not only wedging, the wedge shape prevents it from falling out.

Slika 14 / Figure 14 Slabo premišljena in slabo izvedena armiranobetonska konstrukcija. Je povesa krivo slabo znanje avtorjev ali slab računalnik? A poorly thought-out and poorly executed reinforced concrete construction. Is the sag the fault of the author's lack of knowledge or a bad computer?

34

AS4_1del_rezerva.indd 34

27.10.2011 20:29:55


When a wedge is used horizontally, it operates according to a simplified, longitudinal screw, which is a longer path for lifting. A wedge is most effective, though, when damp causes it to swell and increase its volume Wooden wedges have a limited lifespan, since they operate under high pressure, which deforms the wood.

Lega v čelu kozolca je ojačena z ročicami (računsko tako 'krajšajo' razpon), že napet nosilec pa nosi bistveno več in obremenjuje oba stebra v horizontalni smeri, ki jih ta bolje prenašata. Zato lahko uporabimo manj lesa, njegov efekt je tako večji. Prednapetost, ki jo poznamo predvsem v velikih razpetinah armiranega betona, ima svoj izvor v umni postavitvi lesenih konstrukcij. Taka konstrukcija omogoča večje razpone, pri tem pa je še racionalnejša. Medtem ko še nisem videl kozolca, ki bi se bil podrl zaradi slabotne konstrukcije, armiranobetonskih konstrukcij, ki so plod velikega znanja in izračunov statikov (visoke znanosti in zmogljivih računalnikov), pa je potrebno popravila že po nekaj letih kar nekaj. Elementi konstrukcije v lesu Zagozda izgleda najpreprostejše orodje. Pa ni. Enostavna oblika trikotnega prereza deluje na več načinov. Najpreprostejši način je 'zapiranje' poveznika, kjer sedi v odprtini in s svojo maso zagotavlja zategovanje. Ne le zategovanje, s klinasto obliko onemogoča izpadanje. Kadar uporabljamo zagozdo v horizontali, deluje po poenostavljenem, vzdolžnem principu vijaka, ki za dviganje daljša pot. Najučinkovitejša pa je zagozda, ko zaradi vlage z nabrekanjem veča svojo prostornino. Lesene zagozde imajo omejeno življenjsko dobo, saj delujejo pod visokimi pritiski, ki les deformirajo. Klin, klinc je izjemno pomemben element konstrukcije, ki za razliko od zagozde deluje trajno. Elementi klina so glava (1), telo (2) in ošiljeni zaključek (3). Širina glave zagotavlja položaj v spoju (a), konica (b) pa lajša iskanje odprtin v globini.

Slika 15 / Figure 15 Zagozdo vložimo v odgovarjajočo razpoko v kamen. Zaradi vlage, ko zagozdo namočimo, se poveča prostornina zagozde in z veliko silo razpira svoje okolje. Tako kamen razdelimo, ko se razpoka v njem zaradi velikih napetosti podaljša in se končno razpre. Tako velike skale delimo na manjše, da jih je možno odvažati do žag. A wedge in a suitable crack in a rock. When the wedge is wetted, the moisture increases the volume of the wedge, creating great force to open up the crack. The rock is therefore split as the crack in it extends because of the great tension and finally splits asunder. Such a large rock is split into smaller ones, which can then be carted to the saw.

Tenon, cotter, cotterpin is an extremely important element of construction, which, in contrast to a wedge, functions permanently. The elements of a cotterpin are head (1), body (2) and sharpened end (3). The width of the head ensures the position in the joint (a), the point (b) makes it easier to find depth. A cotterpin binds two elements of a contruction so that a joint does not open. Protection is more important, since two beams of a construction are normally joined by means of other details: with notching, overlapping, covering. Notching is most common: it an be partial, onesided or both elements are notched, which ensures a strong grip in a number of directions. A pin therefore actually only secures the joint itself, which thus works even with major inexactness of cutting.

Slika 16 / Figure 16 Klin spaja dva elementa. Glava ščiti pred izpadanjem, konica lajša delo pri montaži. A cotter pin joins two aspects. The head protects it against falling out, the point makes mounting work easier.

Klin veže dva elementa konstrukcije in varuje, da se sklop ne razpre. Varovanje je pomembnejše, saj se običajno dva tramova konstrukcijsko spajata z drugimi detajli: z zarezovanjem, naleganjem, prekrivanjem ... Zarezovanje je najobičajnejše. Lahko je delno, enostransko ali pa sta zarezana oba elementa, kar zagotavlja močan oprijem v več smereh. Klin pri tem pravzaprav le zagotavlja spoj sam, ki tako deluje tudi pri večjih neeksaktnostih zarezovanja.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 35

Slika 17 / Figure 17 Klin deluje na tehnični in na tehnološki način. Proti izpadanju ima glavo, ki je širša od odprtine (1), osrednji del je telo, ki fizično veže dva elementa (2), spodnji del pa moli iz spoja vzdolžno (3) in vpija vlago iz ozračja. A pin functions in a technical and technological manner: the head, which is wider than the opening prevents it falling out (1), the central part is the body, which physically binds the two elements (2) and the lower part stretches from the joint longitudinally (3) and absorbs moisture from the atmosphere.

35

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:55


Dobro delovanje, dober oprijem zagotavlja le napet, nabrekel klin. Spodnji del, ki je viden na konstrukciji, je zaradi tega dolg vsaj deset centimetrov. Le primer: ob premikanju kozolca z ene lokacije na drugo imajo najpomembnejšo nalogo gasilci. Ti leseno konstrukcijo prebrizgajo z vodo, da se napne in prenašanje tudi omogoča. Klinu pravijo ponekod tudi klinc: po nekem človeškem organu - ali pa je tudi obratno. Delovanje obeh pa je povsem identično.

Good functioning, good grip, is ensured only by a stressed, swollen pin. The lower part, which is visible in the construction, is at least ten centimetres long for this reason. An example: in moving a kozolec from one location to another, firefighters have the most important role. They spray the wooden construction with water so that it is stretched and transport is enabled. A 'klin' is called a 'klinc' in some place: after the male organ, or perhaps vice versa. The functioning of both is identical.

Dekoracija ali konstrukcija, dekoracija in konstrukcija, dekoracija konstrukcije Princip spoja na 'lastovičji rep' predstavlja vogalno zvezo brez preklopov. Tesarska konstrukcija vogalne zveze je lahko vidna ali pa tudi ne (notranji lastovičji rep pa je zahtevna mizarska operacija). Izvedba s peresom, ki je zunaj širši od notranjega dela, zagotavlja stabilnost vogala, saj ga ne moremo iztakniti. Lastovičji rep lahko teče po vsej širini deske ali ploha, tudi trama, lahko je le osrednji del. Ravninska izvedba je izvedena z žaganjem, prostorska je obdelana na roke, z dletom.

Decoration or construction, decoration and construction, decoration of a construction The principle of a 'swallowtail' joint represents a corner joint without a joining element. A carpentry construction of a corner joint can be visible or not (an internal swallowtail is a demanding carpentry operation). Execution with a swallowtail, which is wider at the outside than inside, ensures the solidity of the corner, since it cannot be pulled out. A swallowtail can run the entire width of a plank or board, even a beam, or can simply be the central part. A flat execution is done with sawing, a three-dimensional one is done by hand, with a chisel. A zigzag outlines a flat swallowtail joint and special figures a flat one with stresses or with rounded planes. In Germany, swallowtails are made that appear on the outside as a mass of shapes, from tails, to human figures (hammer, tongs, hands, feet: Werner 1988: 81). The most important are corner joints with three-dimensional planes, which draw patterns, flowers (tulip) or secure the construction with a three-dimensional mounting (insertion), which ensures firmness in several directions. When construction is also decoration – this is complete architecture.

Slika 18 / Figure 18 Dekoracija vogala ni dekoracija, je konstrukcija. The decoration of a corner is not decoration, it is construction.

Longer lifespan The lower part of wooden parts – especially roofs and claddings – is most burdened because of the flow off of water, which collects and drips off. This part is most problematic – because of drying and soaking it rots. The lifespan of each element thus depends on this, the most burdened part.

Ravninske zveze lastovičjega repa rišejo cik-cak, ravninske z napetimi ali z zaokroženimi ravninami pa posebne like. V Nemčiji poznajo lastovičji rep, ki se na zunaj kaže kot množica likov, od orodja do človeških podob (kladiva, klešče, roke, noge: Werner 1988: 81). Najbolj pomembne so vogalne zveze s prostorsko oblikovanimi ravninami, ki rišejo vzorce, cvetove (tulipan) ali pa zagotavljajo konstrukcijo s prostorsko vdelavo (vtikanjem), kar zagotavlja trdnost v več smereh. Ko je konstrukcija tudi dekoracija, takrat je arhitektura popolna. Daljšanje življenjske dobe Spodnji del lesenih delov, posebej pri strehi in pri oblogah, je najbolj obremenjen zaradi iztekanja vode, ki se nabira in od tam odteka, kaplja. Ta del je najbolj problematičen - zaradi sušenja in namakanja gnije. Življenjska doba vsega elementa je torej odvisna od tega, najbolj obremenjenega dela. Najpreprostejši in najefektnejši način, kako zmanjšati problem gnitja najbolj namočenih delov, je odstranitev. Izgleda nemogoče. Lahko pa problem zmanjšamo na najmanjšo mogočo mero.

Slika 19 / Figure 19 Odprava problematike. Rectifying the problem.

36

AS4_1del_rezerva.indd 36

27.10.2011 20:29:55


The simplest and most effective way of reducing the problem of rotting of the dampest parts is to get rid of it. It appears impossible but the problem can be reduced to the smallest possible extent. Positioning of elements: Koroškan shingles, seen from the front, are placed like fish scales (prince de Galles), in transverse view at an inclination of 45 degrees. Run-off is thus reduced to the minimum surface of the corner. Cutting: Gorenjska shingles are cut longitudinally so that the water only runs off from the tip. This is the least possible surface although, because of the flat erection, the water runs along at least four shingles or boards. Design: The 'kapljica' (droplet) is apparently a decorative element but it originates from pointing the covering slats. When it is cut twice, at an angle downwards, the effect is the same and an aesthetic element is obtained. The problem is best solved by getting rid of it. Insofar as this is not possible – a problem cannot normally be solved by its removal – the only possible solution is to reduce the problem to the minimum.

Postavitev elementa: Koroške skodle so v pogledu od spredaj postavljene kot ribja kost (prince de Galles), v prečnem pogledu v naklonu 45 stopinj. Odtekanje je tako zreducirano na minimalno površino vogala. Zarezovanje: Gorenjske skodle so v vzdolžnem pogledu prirezane tako, da odteka voda le s konice. To je najmanjša možna površina, čeprav teče voda zaradi ploske postavitve po vsej širini skodle ali deske. Oblikovanje: 'Kapljica' je na videz dekorativni element, a izvira iz koničenja prekrivne letve. Ko je zarezana dvakrat in pod kotom navzdol, je njen efekt enak, pridobi pa na estetski komponenti. Problem najbolje rešimo na tak način, da ga odpravimo. V kolikor to ni mogoče - problema navadno ne moremo rešiti z njegovo odpravo - je edina možna rešitev zmanjšanje ali zreduciranje problema na minimum. Strojniški detajli v lesu Konec osemnajstega stoletja je zaznamovan z industrijsko revolucijo, ko so novi materiali, nove tehnologije in novi izumi vnesli revolucionarne rešitve, ki prej niso bile mogoče. Lonec pod pritiskom (Papin), parni stroj (Watt) in mnogi drugi so vnesli potrebe po prenosu gibanja iz ravnine v kroženje ali obratno. Skoraj šest tisoč let po izumu kolesa je tehnika prinesla prvi novi izum. Angleška beseda za vrtenje je 'revolution', obrat, kar najbolj plastično predstavlja napredek v strojništvu te dobe. Ekscenter, zobato kolo in zobata letev so elementi te dobe. Zobata letev je izumljena zadnja - ne izumljena, razvita (iz zobatega kolesa, saj je to nekako 'razvito kolo v ravnino'). Nepogrešljiva pa je postala šele sredi prejšnjega stoletja pri sistemu usmerjanja avtomobila.

Machined details in wood The end of the eighteenth century was marked by the industrial revolution, when new materials, new technologies and new inventions brought revolutionary solutions that had not previously been possible. The pressure cooker (Papin), steam engine (Watt) and many others introduced the need for the transfer of movement from flat to circular and vice versa. Almost six thousand years after the invention of the wheel, technology brought the first new invention. The English term for turning is 'revolution', which most vividly represents progress in engineering in this period. An eccentric, toothed wheel and toothed track are elements of this period. The toothed track was invented last – not invented, developed (from the toothed wheel, since it is an 'unfurled wheel on the flat'). It became indispensable only in the middle of the last century, in the steering system of a car. A wooden toothed wheel has been used for centuries for water driven mills and sawmills. These are extremely demanding engineering constructions. The simplest is the use in a kozolec: a 'dera' is a raised drying platform. It is functional but heavy and awkward to manipulate. It must be dragged, for which great force is needed. A horizontal 'track' (a practical expression) or toothed track (theoretical expression), which is dragged with the aid of a stick (a handle increases the force in proportion to the length) and is quickly cleared away in the event of rain, is a solution of almost genius. Millet, namely, rots very quickly in the damp and immediate action is required. So a 'dera' can be moved with the aid of a toothed track by one man (technical drawing: Dr. Miha Brojan) While a toothed track hasn't been used in engineering for as long as a century, it has been known in a wooden kozolec for at least five hundred years. A toothed wheel is a wheel fitted with pins or wedges, which gradually move another part of a mechanical device, tooth by tooth, forward or backward. In a steel execution, the teeth are extremely exact, so that

Slika 20 / Figure 20 Zobata letev ali stegnjeno zobato kolo. Toothed track or stretched toothed wheel.

Zobata kolesa v lesu so v uporabi že stoletja, ko so gnala mline in žage na vodo. To so izjemno zahtevne inženirske konstrukcije.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 37

37

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:55


they fit into the opposing teeth. This is simpler in wood and much less exact but equally effective. More demanding constructions are always made in hardwood, especially those that operate dynamically, normally by turning. A svora is a system of extending a track: a spiral or screw, a spiral twisting track operating on a circular core. It functions by a physical principle: power is in providing the force of a short path. A longer path, which a spiral provides, achieves the same effect with less force. This means that we arrive at the goal after a strenuous, short and steep path in the same time as going around, because we can go less steeply quicker and with less effort.

Najpreprostejša pa je uporaba v kozolcu. Dera je sušilna ploščad v višini. Je uporabna, a težka in nerodna za manipuliranje. Izvleči jo je treba, za kar je potrebna velika sila. Horizontalna 'lestev' (praktičen izraz) ali zobata letev (teoretski izraz), ki jo s pomočjo palice (ročica veča silo v sorazmerju z dolžino) izvlečemo, v primeru dežja pa hitro pospravimo, je malone genialna rešitev. Proso namreč na vlagi zelo hitro zgnije in takojšnja akcija je nujna. Tako lahko dero s pomočjo zobate letve premika en sam človek. (tehniška risba: dr. Miha Brojan) Medtem ko ni v strojništvu zobata letev v uporabi niti stoletje, jo v lesu kozolec pozna vsaj pol tisočletja. Zobato kolo je kolo, opremljeno z zatiči ali s klini, ki postopoma premikajo drugi del mehanske naprave, zob za zobom, naprej ali nazaj. V jekleni izvedbi so zobje izjemno eksaktni, da nalegajo z drugimi zobmi. V lesu je to preprosteje in mnogo manj natančno, a enako učinkovito. Na vsak način so zahtevnejše konstrukcije izvedene v trdem lesu, posebej tiste, ki delujejo dinamično, navadno z vrtenjem.

Slika 22 / Figure 22 Vijačnica v lesu omogoča, da z vztrajnim, a dolgotrajnejšim delom, a z manj napora, dosežemo v stiskalnici pritisk, ki ga direktno nikakor ne bi mogli doseči. Stiskalnica za grozdje, Slovenske gorice. A screw mechanism in wood enables us, with persistant and lengthy work, to achieve a pressure in a press that we could never achieve directly. Wine press, Slovenjske gorice.

The architectural master, Plečnik, also used a screw in a wooden pillar in a church on the Barje, Črna vas, as an excellent decorative element that derives from Slovene culture.

Slika 21 / Figure 21 Zobata kolesa onemogočajo zdrs, zato so najpogosteje uporabljana pri vodnjakih v Slovenskih goricah. Primer na sliki je iz mlina na veter okrog Blatnega jezera na Madžarskem, 1988. The teeth of a wheel prevent slippage: so they are very often used with wells in Slovenske gorice. The example in the picture is a windmill near Blatno jezero in Hungary, 1988).

Movement Wood can be used for movement as an active or passive means of transport. A passive transport device is a drča or 'riža' as it is called on Pohorje. This is a wooden chute on pillars which, with a slope, allows logs to be transported to the valley. Transport is made easier with a flow of water, which drove the logs to the Drava, where they were collected and bound into rafts for the voyage downstream. The simplest active movement is dragging cargo on sledges: these have sliding details formed only as a rounded front part, so they don't catch.

Svora je sistem podaljševanja poti. Viba ali vijačnica, spirala ovija pot delovanja na okroglo jedro. Deluje po fizikalnem principu: moč je sila krat pot. Z daljšo potjo, ki jo vodi spirala, lahko z manjšo močjo dosežemo enak učinek. To pomeni, da po naporni, kratki in strmi poti pridemo na cilj v istem času kot naokrog, kjer gre hitreje, a po manjši strmini in z manj napora. Vijačnico v lesenem stebru je uporabil tudi mojster Plečnik v cerkvi

38

AS4_1del_rezerva.indd 38

27.10.2011 20:29:56


na Barju, Črna vas, kot imeniten dekorativni element, ki izhaja iz slovenske kulture. Premikanje Les za premikanje je lahko uporabljan kot aktivno prevozno sredstvo ali kot pasivno. Pasivna prevozna naprava je drča ali kot so ji rekli na Pohorju, 'riža'. To je lesen jarek na stebričih, ki s klančino omogoča spuščanje hlodov v dolino. Spust je lajšal tok vode, ki je gnal hlodovino do Drave, kjer so jih izbrali in zvezali v splave za plovbo. Najpreprostejše aktivno premikanje je vlečenje tovora na nekakih saneh. Te imajo drsni detajl oblikovan le kot zaobljen začetni del, da se ne zatika. Tako so gradili tudi velike arhitekture, z 'megaliti' (grško: velikimi kamni) so gradili zidove z neverjetno eksaktnostjo. Kamni, ki so jih vlekli na lesenih saneh, merijo tudi nekaj metrov v kub in tehtajo nekaj deset ton vsak. Pri nas poznamo tako imenovane lesene 'vlake' (ednina: 'vlaka'), s katerimi so vlekli krmo s strmin. Te so že povsem podobne velikim sanem. Smuči so leseno, plosko orodje za drsenje po snegu. Teoretično je to lesena deska z zavihnjenim, priostrenim sprednjim delom. Najstarejše so bile verjetno v enem kosu, danes smučamo na dveh smučkah. Nekdaj so si pomagali z eno samo, dolgo palico, danes mahamo z dvema krajšima. Danes so smuči sendvič različnih materialov, ki oblikujejo drsno ploskev, robnike, konico, zgornjo ploskev in seveda vezi. Kljub novim materialom je tudi za sodobne smuči vsaj kot sredica navadno še vedno les. Naslednji princip je podlaganje okroglih debel. Ta način je uporaben le za velike konstrukcijske elemente, kjer so deblo z zadnjega dela prenesli naprej in ga spet podstavili. Princip so spet uporabili strojniki: kot pogonski sistem tanka, buldožerja ali bagra, ne nazadnje tudi za snežni 'ratrak'. Kolo pa je najnaprednejša lesena konstrukcija za premikanje. Kremenčkovi sicer uporabljajo kamnita kolesa, a je malo verjetno, da so res obstajala - zaradi velike mase, okornosti in vztrajnosti. Najstarejše leseno kolo so našli pred leti na Ljubljanskem barju in datira v četrto tisočletje pred štetjem. Princip kolesa uporabljamo še danes, čeprav je v detajlih nekoliko drugačno od tistega z Barja. Mlinsko kolo je še najbliže principu, kjer vzdolžno gibanje spreminjamo v zaokroženo, okroglo, v krožno. Kolo lahko poganja tudi veter, temu pravimo vetrnica. Tudi mline na veter poznamo pri nas, nekdaj so stali na severovzhodu Slovenije (Juvanec 2010: 95). Danes je tam le ne najboljši posnetek. Pri kolesu gre za izrabo naravne energije, za vodotoke. To so potočki, pa tudi reke. Tako so mlini ob potoku, ko žene voda mlinsko kolo zgoraj ali pa na vodi, ko počasnejši tok goni kolesa spodaj (Juvanec 2010: 89). Princip je seveda tok. Tok vode je lahko ozek curek ali široka reka,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 39

Slika 23 / Figure 23 Drča ali riža je sestav treh plohov, ki tvorijo jarek. Stebri zagotavljajo enakomeren in stalen padec. Prek globeli je tekla riža tudi nekaj metrov nad tlemi. Do druge vojne je bila riža pri Šumiku na Pohorju edino prevozno sredstvo. A 'drča' or 'riža' is a composition of three planks, which create a chute. The pillars ensure an even, constant drop. Such a chute also ran across glens several metres above the ground. The 'riža' at Šumik on Pohorje was the only means of transport until the Second World War.

Slika 24 / Figure 24 Prednike današnjih smuči si lasti kar nekaj narodov: Rusi, Norvežani, pa tudi Slovenci. Bloške smuči je poznal že Valvasor, bile so dolge in pomagali so si z eno samo palico. Vsem smučkam, tudi Elanovim na sliki pa je enoten material: les. Včasih je bila vsa lesena, danes je tako le jedro. The core of modern ski is wood.

39

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:57


Great architecture could thus be built, walls were built with extraordinary precision with 'megaliths' (Greek: large stones). The rocks that were dragged on wooden sledges measure up to several cubic metres and each weighs several tens of tons. Here, so-called wooden 'sledges' by which grain was dragged up slopes. They are exactly like large sledges. Skis are wooden, flat means of sliding over the snow. Theoretically, a ski is a wooden board with a curved, pointed front end. The oldest were probably a single piece, today two skis are used. Formerly, one long pole was used for assistance, now we brandish two shorter ones. Skis today are a sandwich of various materials, which form a sliding surface, edges, tips, upper plates and, of course, bindings. Despite new materials, wood is still normally used as the centre for modern skis. The next principle is based on circular trunks. This method is only used for large construction elements, in which trunks from the back are moved to the front and reinserted. The principle has again been used by engineers: as the drive system of tanks, bulldozers or excavators, and finally also for snow levellers.

načelo je enako. Gre za premikanje, ko tok poriva pred sabo ali vleče s seboj. V kolikor deščica ni privezana na vrvi, pač pa je z desko trdno pritrjena na os, na center - in je takih deščic več, ki si sledijo v čim bolj enakih razdaljah, dobimo mlinsko kolo.

Slika 25 / Figure 25 Tok poriva pred sabo (a) ali vleče s seboj (b) vse, kar ni pritrjeno. V kolikor je element (lopatica) pritrjen na fiksno os, bo tok lopatico zavrtel okrog te osi za dolžino pritrditve, ko se bo lopatica postavila v položaj, ki nudi toku najmanjšo oviro (z najkrajšo stranico proti toku). The current pushes before itself (a) or drags with it (b) everything that is not attached. Insofar as an element (paddle) is attached to a fixed axis, the current will spin the paddle around the axis to the point at which the paddle offers the current the least obstacle (with the shortest side against the current). Slika 26 / Figure 26 Mlinsko kolo poganja tok tako, da odriva vsako lopatico od sebe. Na ta način riše kot 90 stopinj ali četrt kroga. Če pa je lopatic mnogo in so nameščene čim bolj enakomerno, dobimo princip mlinskega kolesa, vrtenje. The current drives the millwheel so that it pushes each paddle away from itself. It thus goes through an angle of 90 degrees or a quarter of a circle. If there are many paddles and they are spaced as equally as possible, the principle of a millwheel is achieved: revolution.

The wheel is the most advanced wooden construction for movement: the Flintstones use stone wheels but it is highly unlikely that such really existed – because of the large weight, awkwardness and durability. The oldest wooden wheel was found a few years ago on Ljubljansko barje and was dated to the fourth millennium BC. The principle of the wheel is still used today, although somewhat different in details from that found on the Barje. A mill wheel is closest to the principle, whereby longitudinal movement is transformed into circular. A wheel can also be driven by the wind: it is then called a windmill. There are also windmills in Slovenia: they used to stand in northeast Slovenia (Juvanec 2010: 95). Today, there is only a rather poor copy there. A millwheel uses natural energy: a watercourse. It can be a steam or a river. Mills are therefore located by a stream, when the water drives the millwheel from above, or on the water, when a slower current drives the wheel from below (Juvanec 2010: 89).

Slika 27 / Figure 27 Mlin na Muri: ne ob reki in ne pod potokom. Mlini na Muri so plavajoči in imajo široke lopatice. Tok žene kolesa počasi in tako ne potrebujejo prenosov (Juvanec 2010: 92). Mill on the Mura: not by a river and not below a stream. Mills on the Mura are floating and have wide paddles. The current drives the wheel slowly, so doesn't need transmission (Juvanec 2010: 92).

40

AS4_1del_rezerva.indd 40

27.10.2011 20:29:57


The principle, of course, is the current. The current of water can be a narrow jet or a broad river, the principle is the same. It is a matter of movement, when the current pushes things ahead or drags them with it. Insofar as a small board is not attached to a rope but is firmly attached to the axis with a board, in the centre – and there are more such small boards, which follow as equidistantly as possible, we get a mill wheel. Mills went out of operation because of new technologies: freshly ground flour is undoubtedly better than that from a warehouse but that is precisely the problem. At one time, both grain and flour were stored in the granary, where meat and smoked products were also kept. Refridgeration techniques introduced a controlled atmosphere to the technology, even in climatically less favourable places. The organisation of selling and baking bread is today developed to its peak. Although nothing can beat homemade bread from a bread oven, we simply don't bake bread at home any more. A boat is a vessel for transport by water. The simplest is a raft: bound logs. A raft can be permanent or made as a vessel that serves for transporting itself – when it is unbound at the end of the voyage and the logs sold. At one time, logs were transported in that way from below Pohorje and Kozjak down the Drava and Danube, all the way to Belgrade.

Mlini so prenehali z delovanjem zaradi novih tehnologij. Sveže mleta moka je nedvomno boljša od take iz zaloge, a prav v tem je problem. Včasih so spravljali tako zrnje kot moko v kaščah, kjer so hranili tudi meso in prekajene izdelke. Hladilna tehnika je vnesla v tehnologijo kontrolirano ozračje tudi v klimatsko manj ugodne kraje. Organizacija prodaje in peka kruha sta danes razviti do vrhunca. Čeprav ga ni čez domači kruh iz krušne peči, doma kruha preprosto ne pečemo več. Čoln je plovilo za prevažanje po vodi. Najpreprostejši je sicer splav: zvezana debla. Pa še splav je lahko stalen ali pa je sestavljen kot plovilo, služi pa za prevažanje samega sebe - ko ga na koncu plovbe razvežejo in uporabijo kot debla za prodajo. Tako so včasih prevažali hlodovino izpod Pohorja in Kozjaka po Dravi in Donavi vse do Beograda. Najstarejši znani čolni so drevaki, izdelani iz enega samega kosa lesa, debla ali drevesa. Je tesarsko delo, predvsem pa je pomemben izbor lesa. Največji problem drevaka je, da njegove konstrukcije po izdelavi ni mogoče popravljati in prilagajati. Toplotna osamitev Toplotna izolacija je osamitev pred vročino in pred mrazom. So materiali, ki prevajajo toploto in mraz in taki, ki to počno manj efektno. Najboljši izolator je material, ki ne prevaja ničesar. Teoretično je torej ta material 'nič'. Temu je najbližji vakuum, brezzračni prostor. Princip termos steklenice, ki ima dve steni, med katerima je le zrak ali še bolje 'nič', udejanja to pravilo pasivne osamitve.

Slika 29 / Figure 29 Izolacija. Insulation.

Vsaka zgradba ima temelj, telo in streho. Tudi kašča. Ta je za delovanje ločila te tri elemente: med temelji se spodaj zbira hladen zrak, pod streho (ki jo sonce greje) ustvarja toploto, ki vleče zrak navzgor, osrednje telo pa potrebuje (za svoje delovanje: vzdrževanje čim daljše življenjske dobe živil) čim bolj enakomerno toploto in majhne razlike v času. Pri tem gre za nov element: aktivno izolacijo (danes bi temu rekli klimatizacijska naprava), ki združuje pasivno izolacijo z aktivno. Prostor med streho in telesom kašče predstavlja 'nič' - pasivnost -, obenem pa s pomočjo sončne toplote ustvarja vzgon, ki aktivno hladi s tokom hladnega zraka, ki ga ob telesu dviga. Aktivna izolacija s pomočjo naravne (sončne) energije predstavlja rezultat najvišje ravni človekove misli. Za to niso potrebne roke, ampak pamet.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 41

Slika 28 / Figure 28 Drevak (muzej na prostem, Bukarešta, 2011). Dugout canoe (National Museum Ljubljana).

The oldest known boats were dugouts, made from a single piece of wood, a tree trunk or tree. It was rough carpentry and the choice of wood was primarily important. The major problem of a dugout is that it cannot be repaired or its construction adapted after it has been made.

41

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:58


Poenostavitev konstrukcije Konstrukcija vsakega objekta je nosilni del, ki ga dopolnjujejo polnila, da lahko objekt deluje. Le narava si lahko privošči, da tvega: drevo ima tako tanke veje, da ob preobilici (kar je izjemen pojav) snega klonejo. Preživijo le najboljše. Konstrukcija v arhitekturi pa mora prenesti najbolj neugodne obremenitve (meter snega, neenakomerna obtežba), zato je običajno vedno predimenzionirana. Večja (in boljša) konstrukcija je bolj obilna, masivnejša, manj ekonomska in manj okretna. Po drugi strani pa je zanimiv razvoj avtomobila. Ta je imel najprej fiksno, togo konstrukcijo - šasijo, prek katere je bilo poveznjeno ogrodje - karoserija. Pri avtomobilu je bilo to varno, a okorno in tak avto je potreboval več energije za premikanje, tudi boljše cestišče. Sredi prejšnjega stoletja so izumili samonosno konstrukcijo, ko je Fiat postavil na tržišče model 600. To je bila prelomnica v razvoju, saj je postal lažji, prej narejen, z manj materiala, okretnejši, hitrejši in tudi varčnejši. Je to res izum in nekaj novega? Vernakularna arhitektura pozna princip samonosnosti že stoletja. Običajna hiša ima temelje in konstrukcijske zidove, ki nosijo streho. Tako temelji kot zidovi so predimenzionirani. Uporabljajo več materiala za manjši učinek kot bi bilo nujno, a statiki računajo na nenadne (in redke) primere (potres na primer): hiša zagotavlja človeku življenje. Kašča (primer: Logarska dolina) ima leseno telo iz masivnih brun (ki predstavljajo pasivno izolacijo), ki nosi streho direktno, brez strešne konstrukcije. Zrak med kritino in telesom deluje kot aktivna osamitev, strešna konstrukcija pa nima nosilnih delov (primarnih nosilcev, leg, stojk, poveznikov, ročic). Tako deluje kot obod in konstrukcija obenem in je v celoti bistveno lažje od klasičnih rešitev - drugje v arhitekturi vedno nastopa konstrukcija strehe, ki predstavlja večji del mase zaradi masivnih profilov. Rezultat je tako manjša masa celote (zato tudi manj temeljev in manjša potrebna nosilnost telesa), večja povezanost (manj možnosti za razpad v primeru potresa na primer), večja gospodarnost (bistveno manj dragih, masivnih profilov zahtevnejših, trših in obstojnejših vrst lesa) in večja eksaktnost kompozicije, ker streha organsko nadaljuje obliko telesa. Osebna izkušnja je sicer najdražja, najbolj boleča, a najbolj poučna. Včasih pa 'se posreči', kot rečemo. Tega izraza včasih niso poznali. Znanje, izkušnje, avtoriteta so bili elementi, ki so preprečevali neizkušenim, da bi eksperimentirali in da bi se učili na lastnih napakah, a na tujih hrbtih, na tuj račun. Ded ve pač več od vnuka. Danes smo, predvsem v praksi, vse prevečkrat priča kako se strokovnjaki učijo na eksperimentih. Ki jih plačujemo vsi. So pa tudi izjeme. Naj povem svoj najljubši primer. Pred leti smo pripravili raziskavo za britanski ICEA iz Coventryja, v kateri sem razvil idejo in princip vodnjaka od jame, izvira, dviganja vode do konstrukcij vodnjaka v višini človeka, torej do arhitekture

Heat insulation Heat insulation is isolation from heat and cold. There are materials that transmit heat and cold and those that do so less effectively. The best insulator is a material that transmits nothing. Theoretically, therefore, this material is 'nothing'. A vacuum most approaches this, a space without air. The principle of a thermos flask, which has two walls between which is only air, or even better 'nothing', realises this rule of passive insulation. Every building has foundations, a body and a roof. Even a granary. This is divided into three elements for functioning: cold air collects below among the foundations, heat is created under the roof (which the sun heats), which draws the air upwards and the central body needs uniform warmth and small differences over time (for performing its function: giving foodstuffs the longest possible lifespan). Here is a new element: active insulation - today we would call it airconditioning equipment – which combines passive insulation with active. The space between the roof and the body of the granary represents 'nothing' – passivity – and, at the same time, with the aid of solar heat creates updraft, which actively cools with a current of cold air that rises beside the body. Active insulation with the help of natural (solar) energy is the result of the highest level of man's thought. It doesn't need hands but brain. Simplification of construction The construction of any object is the bearing part, which is supplemented by filler so that the object can function. Only nature can afford to take risks: a tree has such thin branches that that they give way when there is too much snow (which is an exceptional phenomenon). Only the best survive.

Slika 30 / Figure 30 Najpreprostejša konstrukcija je plod uma, rezultat pa je delovanje, predvsem pa gospodarnost. The simplest construction is the fruit of intellect and the result is function and, above all, thrift.

42

AS4_1del_rezerva.indd 42

27.10.2011 20:29:58


A construction in architecture cannot withstand the most unfavourable burdens (a metre of snow, uneven load) so it is normally always overdimensioned. A larger (and better) construction is more abundant, more massive, less economical and less agile. On the other hand, the development of the car is interesting. This initially had a fixed, rigid construction – chassis, across which was connected the frame, the bodywork. This was safe with a car, but clumsy and such a car needed more energy for moving, and better roads. In the middle of the last century, a self-supporting construction was invented, when Fiat put the model 600 on the market. This was a turning point in development, since it became lighter, pre-fabricated, used less material, was more agile, faster and also more economical. Is this really an invention and something new? Vernacular architecture has recognised the self-supporting principle for centuries. A normal house has foundations and construction walls, which support the roof. Both foundations and walls are predimensioned: they use more material for a smaller effect than is actally needed – but are calculated on sudden (and rare) events (such as an earthquake): a house provides life for man. A granary (example: Logarska dolina) has a wooden body from solid logs (which provide passive insulation), which carries the roof directly, without a roof construction. The air between the covering and the body functions as active insulation, and the roof construction does not have bearing parts (primary beams, purlins, standards, tie beams, braces). It thus functions as circumference and construction simultaneously and it is essentially easier than the classical solution – elsewhere in architecture there is always a roof construction, which is the major part of the weight because of the solid profiles. The result is thus a smaller weight of the whole (so also smaller foundations and less need for bearing capacity of the body), greater linkage (less possibility of collapse in the event of an earthquake, for example), greater thrift (essentially fewer expensive, solid profiles of more demanding, harder and more durable wood species) and greater precision of the composition because the roof organically follows the shape of the body. Personal experience is most costly, most painful but most instructive. Sometimes, too, it 'is felicitous', as the saying goes. At one time, that expression was unknown. Knowledge, experience, authority were the elements that prevented the inexperienced from experimenting and from learning from their own mistakes but on the backs of others, on account of others. Grandpa knows more than grandson. Today – mainly in practice – we are all too often witness to experts learning by experiments. For which we all pay. There are also exceptions: let me tell you my favourite example. Some years ago, we prepared research for the British ICEA from Coventry, in which I developed the idea and principle of a well from a cave, a spring, raising the water to the level of the body of the well at a man's height– thus the architecture of a well. After inspection of the selected region, I elaborated the plans of some wells and documented them; by means of analysis, I set out the rule by which they were constructed

vodnjaka. Po pregledu izbranega področja sem obdelal kar nekaj vodnjakov in jih dokumentiral. Z analizo sem postavil pravila, po katerih so bili grajeni in postavil izhodišča za njegovo konstrukcijo: za telo, nadgradnjo in za streho.

Slika 31 / Figure 31 Vodnjak pri Benediktu (Slovenske gorice). Nekaj takih smo v okviru občine Benedikt rekonstruirali v celoti, s slamnato streho seveda. Presenečenje me je čakalo leta pozneje. Našel sem kar nekaj obnovljenih lesenih vodnjakov. Vsi so bili prenovljeni, kot sem postavil načela jaz sam, a izdelali so jih domačini, ne da bi mi to povedali ali me sploh kaj vprašali. Očitno sem jim povedal zadosti. Well at Benedikt (Slovenske gorice). We reconstructed some such wells in entirety, within the framework of the municipality of Benedikt, with thatched roof, of course. A surprise awaited me a year later: I found quite a few renovated wooden wells. All had been reconstructed as I myself had set the principles but they had been done by locals, without telling me or asking me about anything.

Postavil sem red in načela in to je bilo dovolj, spretni in razumevajoči domači mojstri so to udejanjili. S tem je princip dela vernakularne arhitekture potrjen, teorija je izkazana v praksi. Naj le ponovim kar vselej poudarjam, da je vernakularna arhitektura na najpreprostejši možni način udejanjanje teorije v praksi. Najtežje je izluščiti njeno bistvo, ko pa ga razumemo, je tako enostavno, da drugače sploh ne bi moglo biti. Najbolj zapletene rešitve imajo svoj izvor v preprostem delovanju, v izvedbi in v poenostavljanju izdelave. Estetika, oblikovna podoba arhitekture je tako samoumevna, ker izhaja iz delovanja. V vernakularni arhitekturi najdemo potrditev definicije arhitekture same, ko je konstrukcija istočasno dekoracija, kompozicija pa sklop tehnike, tehnologije, želja in možnosti, zmožnosti, hotenj in kreativnosti iskrenega človeka, ki jemlje arhitekturo kot del narave. Naredil jo je človek, človek je naravno bitje in njegovo delo je prav tako naravno kot vse drugo. Pri tem ima les posebno vlogo. Je naravni material, ki ga lahko človek goji, ga vzgaja, vzpodbuja in prilagaja že v rasti. Pri obdelavi lahko, v kolikor pozna njegove lastnosti, te izkoristi v največji možni meri

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 43

43

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:59


and established the starting points for their construction: for the body, superstructure and for the roof. I established order and principle and this was enough for skilful and understanding local masters to realise it. The principle of vernacular architecture was thus confirmed, theory is demonstrated in practice. Let me repeat what I always stress: vernacular architecture is the simplest possible way of realising theory in practice. The most difficult thing is to unravel its core but, when we understand it, it is so simple that it couldn't be any other way. The most complicated solutions have their origin in a simple effect, in realisation and in simplifying execution. Aesthetics, creating the appearance of architecture, is thus self-evident because it derives from function. We find affirmation of architecture itself in vernacular architecture, when construction is simultaneously decoration and composition the complex of technique, technology, desire and possibilities, capacities, volition and the creativity of a sincere man who understands architecture as part of nature: man made it, man is a natural being and his work is similarly as natural as everything else. Wood has a special role in this. It is a natural material, which man can already cultivate, nurture, stimulate and adapt during growth. During processing, insofar as he knows its properties, he can exploit these to the maximum possible extent and insert wood in a composition in which its shapes come to fullest expression. Man understands wood as a material that is closest to him – he understands it as part of nature, to which man actively belongs. Shaping wood is not possible 'just like that': a designer must adapt to it and exploit the properties that the final result requires. Wood is therefore a special challenge for man. Essentially, it is a matter of harmony. Not 'moderation', in active harmony of the procedures, work, construction, the composition itself. I am thinking of architecture in space and in time. Man has long since understood selection, installation and technique: he coordinated materials, execution and processing, so that a composition worked. Using healthy peasant wisdom, he simplified procedures and established order, which provided construction, functioning and form. The simpler the order – the more successful. Today, we understand and explain things with knowledge of mathematics, in the past they merely used simple tools and consistency in order. Wood inexorably retains its properties and its order and has a consistent characteristic in functioning: it is beautiful. Not even an architect can spoil that. It undoubtedly starts with wood; but it also ends with wood since, with all the best solutions, close to man, wood appears as a key, final material: in contact with man (Egenter 1995:9). Wood remains wood, as an old Slovene saying goes. Wood is distinguishable from wood, though, just as man is distinguishable from man. I would like to tell a simple story as I understand it as an architect. Not that I want to upset experts of a particular field, who know more about wood than I do but I'd like to say a few things about wood that surprised me, and surprise me anew every day.

in les vgradi v sestave, kjer pridejo njegove odlike najbolj do izraza. Človek les razume kot material, ki mu je blizu, ki ga razume kot del narave, ki ji človek aktivno pripada. Oblikovanje lesa ni mogoče 'kar tako'. Oblikovalec se mu mora prilagajati in izkorišča lastnosti, ki jih končni rezultat zahteva. Zato je za človeka les poseben izziv. Bistvo je v skladnosti. Ne v 'vzdržnosti', v aktivnem skladju postopkov, dela, konstrukcije, kompozicije same. Mislim na arhitekturo v prostoru in v času. Izbor, vgradnjo in tehniko je človek že od nekdaj razumel. Uskladil je materiale, izvedbe in obdelave, da so sklopi delovali. Po zdravi kmečki pameti je poenostavil postopke in postavil red, ki je zagotavljal gradnjo, delovanje in obliko. Bolj preprost je ta red, več uspeha ima. Danes ga razumemo in si ga razlagamo z znanjem matematike, včasih so si pomagali s preprostimi orodji in z doslednostjo v redu. Les se neizprosno drži svojih lastnosti in svojega reda in v delovanju ima dosledno značilnost: lep je. Tega ne more pokvariti niti arhitekt. Začne se nedvomno z lesom. A z lesom se tudi konča, kajti pri vseh najboljših rešitvah, človeku blizu, nastopa les kot ključni, končni material: v stiku s človekom (Egenter 1995:9). Les ostane les, pravi stari slovenski pregovor. Ampak les se od lesa loči, kot se loči človek od človeka. Želim povedati poenostavljeno zgodbo, kot jo razumem kot arhitekt. Ne da bi razburjal strokovnjake posamičnih področij, ki vedo o lesu več od mene, ampak da bi povedal tistih nekaj stvari, ki so me pri lesu presenetile in me presenečajo vsak dan znova. Predstavitev lesenih konstrukcij Les je tako vsakdanji, da njegove predstavitve in razlag prav zares ne potrebujemo. Imamo pa kar nekaj lesenih predmetov, objektov, sistemov, ki nastopajo v grafičnih upodobitvah kot simbol. Rovaš je po svetu znan (predvsem) lesen medij za vrezovanje podatkov. Danes uporabljamo predvsem svinčnik na papir, a tega lahko zbrišemo. Zaznamkov obstojnejših barv ne moremo obnavljati in ne uničiti (če so na primer označeni na tramu, na tabli). Tudi računalniški zapisi so ranljivi in uničljivi. Les pa je za to izjemno primeren. Zato imajo v Prlekiji rovaš tudi v grbu.

Slika 32 / Figure 32 Grb z rovašem: Podgradje pri Ljutomeru. Rovaš je bil uporabljan kot zapisovalnik števila nabranih in prinesenih brent ob trgatvi. Coat-of-arms with tally stick: Podgradje by Ljutomer. A tally stick was used as a record of the number of collected and delivered tubs of grapes during harvest.

44

AS4_1del_rezerva.indd 44

27.10.2011 20:29:59


Presentation of wooden constructions Wood is such an everyday thing that it doesn't actually need a presentation and explanation. Quite a few wooden objects, systems that appear in graphic depictions as a symbol. A tally stick is (primarily) a wooden medium familiar throughout the world for engraving data. Today, we mainly use a pen and pencil, but this can be erased. Notes in permanent colours cannot be corrected or destroyed (if, for example, they are marked on a beam, on a plaque). Computer notes are also vulnerable and destructable: in this, wood is extremely suitable. A tally stick thus also appears on a coat-of-arms in Prlekija. When Dr. Berislav Horvatič wrote a review of one of my books a few years ago, he thought about Triglav, which I had mentioned as a symbol of the Slovenes. There is only one Triglav, he said, you have thousands of kozolci. These should be the symbol, they are the symbol of the Slovenes. He was right; and a kozolec – or at least an object very similar to a kozolec - also appears on a coat-of-arms. A 'chischner' is a temporary device for drying (so not a kozolec and, as I wrote somewhere else, it is an improper relative of the kozolec, Juvanec 2006: 320), but in the canton of Graubuenden they know how to appreciate it, so it has been placed on the municipal coat-of-arms. A 'chischner' is an old construction in wood, which is still found as an architectural particularity in Switzerland. The oldest wooden construction found, though, stands not far from the canton of Graubuenden, in Italy.

Ko je dr. Berislav Horvatič pred leti pisal recenzijo neke moje knjige, je razmišljal o Triglavu, ki sem ga omenjal kot simbol slovenstva. Triglav je samo eden, je rekel, kozolcev imate na tisoče. Ti bi morali biti simbol, ti so simbol slovenstva. Prav je imel. In kozolec, ali vsaj objekt, zelo podoben kozolcu, nastopa tudi v grbu. Chischner je občasna naprava za sušenje (torej ni kozolec in je - kakor sem napisal nekje - nepravi sorodnik kozolca, Juvanec 2006: 320), a ga v prakantonu Graubuenden znajo ceniti, da so ga postavili v občinski grb.

Slika 33 / Figure 33 Grb s chischnerjem, Švica (Juvanec 2006: 320). Coat-of-arms with 'chischner', Switzerland (Juvanec 2006: 320).

Chischner je sicer stara konstrukcija v lesu, ki pa jo kot arhitekturno posebnost v Švici še vedno srečamo. Najstarejši najdeni prikaz lesene konstrukcije pa stoji nedaleč od kantona Graubuenden, v Italiji. To je risba nekake ptičje hišice v skalah Valcamonice. Gradiva v arhitekturi To so predvsem tehnično, včasih tudi tehnološko prirejeni naravni materiali: les, kamen in glina. 'Novejši' materiali so enako naravni, le da so pretežno tehnološko obdelani, na primer umetni kamen (beton), ki z jeklenim armiranjem bistveno pridobi na statični trdnosti. Novejši so tudi pripravljeni sendviči - sestavi več različnih materialov z različnimi lastnostmi, a tudi to že poznamo iz vernakularne arhitekture. Lesena stena, zapolnjena s koruznico, je že taka.

Materials in architecture These are mainly technical, sometimes also technologically arranged natural materials: wood, stone and clay. 'Newer' materials are equally natural, except that they are for the most part technologically processed: for example, artificial stone (concrete), which essentially gains in static rigidity with steel reinforcing. Prepared sandwiches are also more recent – a composition of various materials with various properties but also already known in vernacular architecture. A wooden wall filled with corn stalks is such. Slika 34 / Figure 34 Valcamonica, verjetno najstarejša risba človekovega bivališča, stara nekaj tisoč let, vpraskana v kamen (Juvanec 2006). Težko bi si predstavljali, da je hiška kamnita. Očitno gre za leseno konstrukcijo. Valcamonica, probably the oldest drawing of a human dwelling, several thousand years old, scratched in stone (Juvanec 2oo6). It is hard to imagine that it is a stone house: it is clearly a wooden construction.

Wood is undoubtedly first, since it was an available material for an independent house of primitive man in its elementary form. This is obviously an assumption, since we do not have evidence of it. At least, evidence is rare. Wooden architecture from three or four thousand years ago would be very difficult to preserve in recognisable form. Nevertheless, we have some details: it is hard to imagine that the drawing from Valcamonica is a stone house (according to some sources

Les je nedvomno prvi, saj je dosegljiv material samostojne hiše pračloveku v svoji elementarni obliki. Jasno je, da je to predpostavka, saj nimamo dokazov za to. Ali vsaj redki so, dokazi. Lesena arhitektura izpred tri ali štiri tisoč let bi se zelo težko ohranila v prepoznavni obliki. Pa vendar imamo nekaj detajlov. Težko, da bi bila risba iz Valcamonice (po nekaterih virih šesto, celo deseto tisočletje pred štetjem (Juvanec 2002b: 4)) kamnita hiša; domus de janas na Sardiniji kaže tkanino,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 45

45

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:29:59


six or even ten thousand years BC (Juvanec 2002b: 4)); 'domus de janas' in Sardinia shows material hung over a slender beam, which is clearly wooden. Second millennium BC (Zupančič 03: 26): today this can be seen as a carved detail in soft rock. More traces exist in stone, but they are clearly simple solutions for bridging a span, copying: a bridge of granite in England; in classical architecture a single piece construction: ceiling, roof and lintel in Theoderic's mausoleum in Ravenna – all in a single piece. There are several problems in this: it is hard to find such a large stone, hard to extract it from a cliff, hard to transport it, lift it and place it high enough to be a roof, and it is an exceptional weight for the construction of architecture. Today, stone is known as a building material with binding but it started without it. Drystone walling is the oldest construction, in which stone is used in its elementary form, without binding. Mankind invented the principle of composition with lintels, corbelling, which was already known five or six thousand years ago (Juvanec 2005a: 19). The bestknown is the Treasury of Atrius in Myceana, and today we have several hundred year old shelters that are the product of simple builders (Juvanec 2002a). The 'trullo' in Puglia are familiar to almost everybody; on the Karst this is a 'hiška' (Juvanec 2005a). The Greeks thus mainly used a lintel, they developed corbelling, which the Etruscans further developed and the Romans used later as an arch. The Pantheon in Rome is two thousand years old, the first modern architecture of our time: a cupola. This is open architecture, a public space of circular form. Moreover, a circle can be drawn within the space. It ends with a circular opening in the horizontal – since the concluded arch allows this and lets light into the space, as the Romans had done until then in the typical Roman house with an internal courtyard. While the megalithic method of building demanding exceptional exactness (even today the precision in cutting and sanding stones several tens of tons in weight is inexplicable), the system itself was only composing with a lintel: each vertical joint was covered. This principle still remains today, including in brick. The method of building in Malta is interesting, where the soft aggregate allows the rock first to be cut from the terrain. They thus obtain an »excavation« for a cellar and then build the walls with the stone blocks that they have obtained. Originally, these were solid walls but today there is almost always only a circumference with gravel filler between. The stones can be fully shaped, also as a lintel or decoration. Stone is only still used today more or less as cladding, while the bearing structure is concrete or steel. Clay is a natural material that is dug from the ground, worked, processed and used in building in various ways (Zbašnik S. M 2005). Clay, dried in the sun, is brittle, though, and has to be strengthened, »reinforced«. The mass is originally strengthened with pieces of straw but branches of shrubs or trees can also be used. This is generally done with resiny branches of juniper (Goričko: 'blatnjača'. Juvanec 2010: 28). The simplest method of building with clay is to add the kneaded mass to

obešeno čez vitko preklado, ki je očitno les. Drugo tisočletje pred štetjem (Zupančič 03: 26): danes lahko to vidimo kot vklesan detajl v mehki kamnini.

Slika 35 / Figure 35 Domus de janas (grobnica velikanov), Sardinija. Grobnica iz drugega tisočletja pred štetjem je vpraskana v mehak kamen. Strop je upodobljen kot strop v domači hiši: lesena konstrukcija in tkanina, napeta čez njo. To je edina možnost prikazovanj obstojnega materiala (les, tkanina), ki se v času obdrži štiri tisočletja (Zupančič 2003: 25). Domus de janas (house of fairies), Sardinia. A tomb from the second millennium BC in soft stone. The ceiling is depicted as the ceiling of a local house: wooden construction and material stretched in front of it. This is the only possibility of showing the existing material (wood, textile), which has survived four thousand years (Zupančič 2003: 25).

Več sledov obstaja v kamnu. A očitno so preproste rešitve premoščanja razpetine najprej ponavljanje lesa: most iz granita v Angliji; v klasični arhitekturi en sam kos konstrukcije: strop, streha in preklada v Teoderikovem mavzoleju v Ravenni - vse v enem samem kosu. Problemov je pri tem več. Tako velik kamen je težko najti, ga težko izločiti iz skale, težko ga je prevažati, dvigati in namestiti visoko na streho, pa še za konstrukcijo arhitekture je izjemnih mas. Danes poznamo kamen kot gradbeni material z vezivom, a začel se je brez njega. Suhi zid je najstarejša konstrukcija, kjer je kamen uporabljen v svoji elementarni obliki, brez veziva. Človek je iznašel načelo sestavljanja s preklopom, korbeling, ki ga poznamo že iz megalitov izpred pet ali šest tisoč let (Juvanec 2005a: 19). Najbolj znana je konstrukcija Atrejeve zakladnice v Mikenah, danes pa imamo nekaj sto let stara kamnita zatočišča, ki so plod preprostega graditelja (Juvanec 2002a). Vsaj trullo v Pugliji pozna skorajda vsak; na Krasu je to hiška (Juvanec 2005a).

46

AS4_1del_rezerva.indd 46

27.10.2011 20:30:00


a roughly shaped wall: after a day of drying, the wall is trimmed to the desired thickness with a 'butcher's axe' (with a wide blade). Rammed construction needs wood for cladding: when the clay is rammed into the cladding with the feet or a wooden rammer, so that the clay is compressed and the wall is bound together.

Grki torej uporabljajo predvsem preklado, razvijejo korbeling, ki ga Etruščani razvijejo in pozneje Rimljani uporabljajo kot obok. Pantheon v Rimu je dva tisoč let stara, prva moderna arhitektura našega časa, kupola. Gre za odprto arhitekturo, za javni prostor okrogle oblike. Več, okrogla je v prostoru, saj bi lahko vanjo vrisali kroglo. Končuje se z okroglo odprtino v horizontali, kakor pač zaključen obok to omogoča, pa še svetlobo spušča v prostor, kot so to delali Rimljani dotlej, v značilni rimski hiši z notranjim dvoriščem. Medtem ko je megalitski način gradnje zahteval izjemno eksaktnost (še danes je nerazumljiva točnost pri rezanju in brušenju nekaj deset ton težkih kamnov), je bil sam sistem le sestavljanje s preklopom. Vsak vertikalni spoj je bil prekrit. Ta princip je ostal še danes, tudi v opeki. Zanimiv je način gradnje na Malti, kjer kamnina dopušča, da najprej kamen izžagajo iz terena. Tako dobijo »izkop« za klet, potem pa s kamnitimi bloki, ki so jih dobili, gradijo zidove. Prvotno so bili to masivni zidovi, danes je skoraj povsod le še obod, vmes pa kot polnilo polnijo drobir. Kamni so lahko povsem oblikovani, tudi kot preklade ali dekoracija. Danes uporabljamo kamen le še bolj ali manj kot oblogo, medtem ko je nosilna konstrukcija betonska ali jeklena. Glina je naravni material, ki ga kopljemo iz tal, obdelamo, predelamo in vgradimo na najrazličnejše načine (Zbašnik S. M 2005). Dejstvo pa je, da je glina, sušena na soncu, krhka in jo je treba učvrstiti, 'armirati'. Masa je prvotno učvrščevana s kosmi slame, lahko pa tudi z vejami grmov ali dreves. Praviloma to počnejo s smolnatimi vejami brina (Goričko: 'blatnjača'. Juvanec 2010: 28). Najpreprostejši način gradnje z glino je gneteno maso dodajati v grobo omejen zid. Po dnevu sušenja ta zid z mesarico (vrsta sekire s širokim krajcem) obtešemo v želeno debelino. Butana gradnja zahteva les kot opaž. Ko v opaž naphano glino, potem butamo z nogami ali z lesenim nabijalom, da ilovico stisnemo in zid zbijemo. Ni res, da bi ne bilo mogoče zidati z ilovico tudi v višino. V Sloveniji imamo res le pritlične zgradbe. Shibam v Jemnu, ki mu pravijo tudi 'Jemenski Manhattan', ima mestne hiše, ki imajo praviloma vsaj sedem etaž: za živino, vhodno, kaščo, za moške, za ženske, dnevne prostore in teraso, mafraj. Vse so grajene v butani glini ali z zidaki, sušenimi na soncu (Juvanec 2005). Zidovi so nekoliko konični, ne le zato, ker so taki bolj stabilni, trdni, pač pa zaradi vode, ki ob redkem dežju polzi po površini navzdol in zamazuje morebitne razpoke. Blizu Valencije, kjer je sicer v navadi arhitektura gipsa, stoji stolp (včasih jih je bilo kar nekaj) iz butane gline, visok skoraj trideset metrov. Pravzaprav nič posebnega, a izvira iz enajstega stoletja. Pri starosti devetsto let ali še nekaj, ga je profesor Vegas s svojo ekipo prenovil šele nedavno (Vegas 2006). Čerpič ali adobe je način, ko oblikovane zidake sušimo na zraku, na soncu in jih potem, tudi z glino kot vezivom, zidamo v zidove (Juvanec, Zupančič 2005b: 29). V maso gline, z dodatkom peska in

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 47

Slika 36 / Figure 36 Gradnja s kamnom na Malti: žaganje kamna. Mehak kamen izžagajo v bloke, ki jih nato vzidavajo v objekte. Ponekod je kamen tudi povsem nezaščiten in oblikovan kot rob, friz, preklada, konzola, dekor. V tem primeru je to povsem čista montažna gradnja, uporabljana v arhitekturi zadnjih nekaj deset let, brez oblog in skrivanja ter ščitenja konstrukcije. Ne toliko konstrukcija, priprava materiala je kakor pri lesu: žaganje (Malta, otok Gozo 2007). Building with stone on Malta: cutting stone. The soft stone is cut into blocks, which are then build into the object. In some places the stone is completely unprotected and shaped as edges, freizes, lintels, consols, decoration. In such a case, it is pure montage building – used in architecture in recent decades – without cladding or concealing and protecting the construction. Not so much the construction but the preparation of the material is similar to wood: cutting (Malta, island of Gozo 2007).

It is not true that it is not possible to build high with clay. Although there are only groundfloor buildings in Slovenia, Shibam in the Yemen, which is also called the 'Yemen Manhattan' has town houses that generally have at least seven stories: for livestock, entrance, granary, for men, for women, dayrooms and terrace, mafraj. All are built with rammed clay or sun-dried bricks (Juvanec 2005). The walls lean slightly inwards, not just so that they are more stable, solid but so that water slides down over the surface during the rare rains and coats possible cracks. Close to Valencia, where architecture using gypsum is traditional, there is a tower (at one time there were several) made from rammed clay, almost thirty metres high. It is looks nothing special but it dates from the 11th century. Only recently, Professor Vegas and his team renovated it, at the age of nine hundred years or a bit more (Vegas 2006).

47

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:00


Adobe is a method in which shaped bricks are air-dried and then, also with clay as binding, built into walls (Juvanec, Zupančič 2005b: 29). Straw, cut into pieces no longer than 5 cm, is also added to the mass of clay, together with sand and water. A brick is shaped clay fired at high temperature: it is thus technologically changed and becomes hard, although its brittleness remains. Fired clay can also be bound with lime or cement mortar. It can also of course be visible, on the outside, when it is harder and more resistant to external influences. This is achieved with a special additive in the technological process and with double firing, sometimes with enamel (Kresal J, Zbašnik S. M 2002: 23). Cast iron is rarely used in architecture today but, at one time, a construction of cast components was the only way of bridging a large span or great height.

vode, dodajajo tudi slamo, zrezano na največ pet centimetrov dolge kose. Opeka je glinast oblikovnik, ki ga žgemo na visoki temperaturi. Pri tem se tehnološko spremeni in pridobi na trdnosti, čeprav njena krhkost ostaja. Žgano glino vedno vežemo z apneno ali s cementno malto. Seveda je lahko žgana glina tudi vidna, na zunanji strani, potem je trša in odpornejša na zunanje vplive. To dosežemo s posebnimi dodatki v tehnološkem procesu in pa z dvojnim žganjem, včasih z emajlom (Kresal J, Zbašnik S. M 2002: 23).

Slika 37 / Figure 37 Adobe ali čerpič, mešanje mase in vnos slamnatih iveri. Ilovnata masa je učvrščena, oblikovana in na soncu posušena. Yemen (Zupančič, Juvanec 2005). Les (slamnata vlakna) nastopa kot učvrščevalec, kot armiranje sicer krhkega materiala, v konstrukciji pa uporabljamo močnejše profile, veje. Adobe or 'čerpič', a mixture of mass and inserted slivers of straw. The clay mass is reinforced, shaped and dried in the sun. Yemen (Zupančič, Juvanec 2005). Wood (straw fibres) appears as a strengthener, as reinforcement of an otherwise brittle material. A stronger profile, branches, is used in a construction.

Lito železo se danes v arhitekturi redko uporablja, včasih pa je bila konstrukcija sestavov iz litine edina, ki je premagovala velike razpone in velike višine. Kristalna palača iz polovice devetnajstega stoletja, Eifflov stolp, prve stolpnice v Združenih državah Amerike so prve velike arhitekture. Jeklo je v arhitekturi pomemben element, saj omogoča vezane konstrukcije (kamen ali glina sta le sestava, v konstrukcijo jih moramo vezati z vezivi). Slika 38 / Figure 38 Jeklena konstrukcija v kamnu - New York, Flatiron Building. Na videz kamnita zgradba ima kovinsko jedro, kamen je le obloga. Steel construction in stone - New York, Flatiron Building. The apparently stone building has a metal core and the stone is only a cladding.

48

AS4_1del_rezerva.indd 48

27.10.2011 20:30:01


Nastopa kot samostojen element (jeklene konstrukcije) ali kot ojačitev betona. V tem primeru jekla ne vidimo in prenaša jeklo natege, medtem ko krije beton tlake. Umetni kamen je beton, ki je sestav cementa, agregata in vode, ki v masi zatrdi. Prenaša pa le tlake, nategov ne in je kot elementarni beton uporaben le pogojno. Bolj pogosto je uporabljen kot železobeton, umetni kamen z armaturo iz jekla. Pri tem si delo razdelita. Beton prenaša tlake, jeklo natege, beton pa še ščiti jeklo pred zunanjimi vplivi (vlaga). Steklo ni konstruktivni material, je le obložni, ki omogoča prosojnost in vidnost. Včasih je bil za okna uporabljan kamen, oniks, ki je delno prepuščal svetlobo. Včasih je bilo steklo drago in nedosegljivo, zato so bila okna majhna ali vsaj razdeljena na male enote. Že ime 'kristalna palača' v Londonu pove vse. Da je bila prva velika konstrukcija, kjer je bilo steklo uporabljeno kot opna in kot navidezna odprtina. Danes poznamo vrste stekel, ki jih uporabljamo za oblogo vse fasade, pri čemer je lahko okno zakrito, vidno, poudarjeno, spremenljivo, osvetljevano, prozorno, prosojno itn. Drugi materiali nastopajo bolj ali manj v sestavih, v konstrukcijskih ali v obodnih, pa v sendvičih, kjer opravlja vsak sloj svojo nalogo: nosi, odpira, zapira, izolira, ščiti, kaže, skriva, dekorira ... Arhitektura je kot veda široka, še več je materialov, iz katerih so konstrukcije sestavljene. Noben material ni najboljši, kot ni najboljše arhitekture ali najlepšega človeka. A les je pri tem vendarle na prvih mestih izbire, razen seveda pri posebnih objektih s posebnimi zahtevami. Arhitektura je prvenstveno namenjena človeku, zato je human material nedvomno na prvem mestu.

The Crystal Palace from the mid-nineteenth century, the Eiffle Tower, the first skyscrapers in the United States, are the first large-scale architecture. Steel is an important element in architecture since it enables a bound construction (stone or clay are only elements: they must be bound into the construction with binding). It appears as an independent element (steel construction) or as reinforcement of concrete. In such a case, the steel is not seen and the steel takes the strain while the concrete withstands pressure.

Les, material za gradnjo Les ima niz segmentov, ki jih ne moremo prezreti. Pravzaprav jih lahko, a so posledice take, da so ogrožene temeljne lastnosti in naloge konstrukcije ali obloge. Spomnim se, ko se mi je na pohištvenem sejmu v Ljubljani masivni steber 20x20 cm, dolžine meter in pol, čez noč torzijsko zvil za šest centimetrov. Šlo je za neznanje, tudi moje. Čeprav je seveda res, da je izvajalec zatrjeval, da je uporabil dober, suh les, dodatno sušen. Rast drevesa je pomembnejša kot si mislimo. Ne le kot rast sama. Katera vrsta raste, iz česa raste, kje raste, kako raste, koliko časa raste, kdaj raste so le osnovni elementi, ki definirajo končni produkt, njegovo kvaliteto in njegovo kulturo. Ni vseeno, na čem drevo raste, kajti hrana seveda vpliva na rast samo, na hitrost rasti, na kvaliteto lesa, na njegove značilnosti. Ne glede na to, da nekatere vrste nekje rastejo in drugje ne, lahko ista vrsta drevesa zrase na povsem različnih lokacijah, s povsem različnimi danostmi, s povsem različnimi lastnostmi. Naš pregovor pravi: preveč dobrega še s kruhom ni dobro, kar govori o skromnosti slovenskega človeka. In prav skromnost je lastnost, ki jo potrebuje les v rasti. Bo na boljši zemlji les boljši? Paradoksalna se zdi ugotovitev, da je les na slabši zemlji bolj kvaliteten: tam bo rasel počasneje (Torelli 2005:

Slika 39 / Figure 39 Kamnita konstrukcija v jeklu, konstrukcija Guggenheimovega muzeja v Bilbau, ima oblogo iz jeklene pločevine, nosilna konstrukcija sta armirani beton (umetni kamen) in jeklo: Frank Ghery. Pravi kamen je avtor uporabil le za reklamo. Dobesedno. Je pričvrščen na jekleno konstrukcijo, ki stoji pred zgradbo le za opozarjanje na muzej. Vitki jekleni konstrukciji daje kamen videz masivnega, mogočnega stolpa. A stone construction in steel – the Guggenheim Museum in Bilbau has a cladding of steel plates, the bearing construction is reinforced concrete (artificial stone) and steel: Frank Ghery. The author only used real stone for the advertisement: literally. It is attached to a steel construction that stands in front of the building only to draw attention to the museum. The slender steel construction gives the stone the appearance of a massive, mighty tower.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 49

Artificial stone is concrete consisting of cement, aggregate and water, which hardens into a solid mass. It only withstands pressure, not strain and is used only temporarily as elementary concrete. It is more often used as reinforced concrete, artificial stone with a steel armature. The work is thus divided: the concrete withstands the pressure, the steel strain and the concrete protects the steel from external influences (damp). Glass is not a construction material, it is only a cladding, which enables exposure to the sun and visibility. Stone, onyx, was once used for windows, which partially allows the light through. Glass was at one time expensive and unavailable and windows were small, or at least divided

49

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:02


into small units. Even the name 'Crystal Palace' in London tells all: that it was the first large construction in which glass was used as a membrane and as apparent openings. We are familiar today with a range of glass used as claddings for all facades, whereby a window can be concealed, visible, stressed, changeable, illuminated, transparent, translucent etc. Other materials appear more or less in compositions, in constructions or frames, or as a sandwich, whereby each layer performs its own task: supports, opens, closes, insulates, protects, shows, conceals, decorates and so on. Architecture is broad as a science, and materials from which constructions are composed even more so. No material is the best, just as there is no best architecture or best person. Wood, though, is nevertheless in first place in terms of choice, except of course in special objects with specific needs. Architecture is above all intended for man, so a human material undoubtedly has primacy.

98). Hitrost v rasti predstavlja kvantiteto, za gradnjo pa potrebujemo kvaliteto. Najkvalitetnejši les je nedvomno skrbno izbiran (ter leta in leta sleden ter vzdrževan, predvsem mislim na njegovo okolje) les za glasbila. Torelli navaja izbor za violine: 'do 400 let stare resonančne smreke s počasno enakomerno rastjo z izrazito ozkimi branikami, z malo notranjimi napetostmi zaradi počasne rasti v mladosti, z zelo malo juvenilnega lesa, z uravnovešenimi tankovejnatimi krošnjami brez kompresijskega lesa' (Torelli 2005: 98). Dolg izbor podatkov, ki zahteva znanje, potrpljenje, čas. Po zdravi kmečki pameti je to enostavno. Kvaliteta lesa v drevesu je večja, če je raslo na ustrezni zemlji, na odprtem in brez sosedov, ki bi posegali na njegovo območje, prosto in zadosti časa, odvisno od drevesne vrste in okolja. Izbor je strokovna reč. Strokovnjak že na pogled vidi značilne karakteristike drevesa. Res je, da je to neke vrste vizualna presoja, a strokovnjak je včasih svoj gozd poznal in je sestavljal podatke, v prostoru in v času. Nekatere je lahko tudi popravljal, s sekanjem vsiljivcev, z obrezovanjem. Zdrava kmečka pamet ve, da uporabljamo trdolesko, ko potrebujemo trd les, že Krpan pa je uporabil lipovino za to, da se je Brdavsova sekira globoko zajedla v les. Čeprav gre pri tem za bolj načelno vprašanje, ki ga je Levstik podtaknil. Cesarica je bila huda, ker je Krpan podrl lipo, nekdaj statusni simbol nemštva. Pri tem gredo vse čestitke Levstiku, ki je pisno dobesedno predstavil tehnični vidik, mislil pa na političnega (kdor ga razume). Izbor ni omejen le na trdi in na mehki les. Tako prvi kot drugi sta lahko mehka, žilava, trda, smolnata, krhka (Fellner 2001:7). Izbor elementarnega lesa ločimo tudi po uporabi delov ali po obliki in po značilnostih, tudi po obdelavi (tesanje in žaganje, mletje, rezanje, stiskanje): delci lesa, deli drevesa, veja, korenina, deblo, tram, skorja, deska, letev, skodla, iver, žaganje. Gre za izbor in za obliko, izbor tehnično in tudi tehnološko predelanega lesa pa na furnir in na kompaktne plošče. Pa še furnir lahko uporabimo sam, kot oblogo, lahko pa je lepljen v sklope in tvori pravzaprav nov material z novimi značilnostmi, prav kakor iveri in žaganje. Danes si seveda pri lesu kot materialu lahko pomagamo s tehničnimi ekspertizami laboratorijev, te izsledke lahko prilagajamo posamičnim vrstam, a vse to so dragi in predvsem dolgi postopki, ko jih potrebujemo. Praktičen primer: za njivo, ki je namenjena setvi, lahko vzamemo vzorec prsti, ga laboratorijsko obdelamo in rezultate preberemo ter uskladimo z možnostmi in z željami kmeta. Drag postopek, saj mora prvi strokovnjak vzeti vzorec, drugi z instrumenti preveriti značilnosti, tretji strokovnjak jih mora prebrati in tolmačiti ter uskladiti z željami in s potrebami kmeta, da lahko ta na njivi seje tisto, kar bo uspešno raslo. Včasih pa je mamka rekla: če raste na njivi ta in ta rožca tako in tako, pa ona in ona, potem bo na tej njivi raslo to ali to. Prevedeno v razumen jezik: nekatere rastline potrebujejo več enega

Wood, material for building Wood has a series of aspects that cannot be disregarded. Actually, they can be but the consequences are such that the basic characteristics and tasks of a construction or cladding are threatened. I remember an occasion when, at a furniture fair in Ljubljana, a solid pillar, 20 x 20 cm, a metre and a half long, torsion twisted by six centimetres overnight. There was a lack of knowledge, mine too. Although the contractor of course claimed that he had used good, dry wood, additionally dried. The growth of a tree is more important than we think. Not just as growth itself: the type of growth, from what and how it grows, and for how long, when it grows, are merely basic elements that define the final product, its quality and its culture. It is not unimportant on what a tree grows, since its food of course influences the growth itself, the speed of growth, the quality of the wood, its characteristics. There's a Slovene saying: even with bread, too much goodness is not good – which speaks of the modesty of Slovene man. Precisely modesty is a property that wood uses in growth. Will wood be better on better land? Paradoxically, it seems that wood on poorer land is of higher quality: it grows more slowly there (Torelli 2005: 98). Speed in growth gives quantity but for building we need quality. The highest quality wood is undoubtedly carefully chosen (and year on year followed and maintained, I am thinking primarily in its environment): wood for musical instruments. Torelli mentions selection for a violin: 'up to four hundred year old resonance spruce, with slow even growth, with explicitly narrow growth rings, with little internal tension because of slow growth in youth, with very little sapwood, with a balanced thin branched crown, without compression wood' (Torelli 2005: 98). A long selection of data, which requires knowledge, patience and time. According to peasant wisdom, it is simple: the quality of wood in a tree is greater if it grows on suitable land, in the open and without neighbours encroaching on its territory, free and with sufficient time, depending on the tree species and environment.

50

AS4_1del_rezerva.indd 50

27.10.2011 20:30:02


Selection is a professional matter: an expert sees at first sight the typical characteristics of a tree. It is true that this is merely visual judgement but an expert used to know his own forest and composed data, in space and in time. Some things could also be fixed: by cutting invaders, by pruning. Peasant wisdom knows that hardwood is used when hard wood is needed, and the Slovene folk hero Martin Krpan used lime wood, so that Brdavs' axe bit deep into the wood. Although it was more a matter of principle here, which Levstik (the author) touched on: the Empress was angry because Krpan felled a lime tree, a former status symbol of the Germans. Levstik deserves to be congratulated; in written form, he presented the technical aspect literally but thought about the political (for those that understood). The choice is not limited only to hard or soft wood: each can be soft, sinewy, hard, resinous, brittle (Fellner 2001:7).. The choice of elementary wood is also distinguished by use of the parts or by shape or characteristics, also by processing (hewing and sawing, grinding, cutting, compressing): wood particles, parts of a tree, branches, roots, trunk, beam, bark, board, strut, shingle, chip, sawing. It is a matter of choice and shape. A choice of technique and also the technological processing of wood into veneer or into compact boards. Veneer can be used on its own, as cladding, or it can be glued together so that a new material is created, with new characteristics, just like wood chips and sawdust. Today, of course, the technical expertise of laboratories assists in the use of wood as a material, and these results can be adapted to individual species. They are expensive, though and, above all, lengthy processes when we need them. A practical example: for a field that is earmarked for sowing, we can take a soil sample, process it in the laboratory, interpret the results and adjust to the farmer's possibilities and wishes. An expensive procedure, since a first expert must take the sample, a second with instruments check the characteristics and a third expert must read and interpret the results and adjust to the farmer's desires and needs so that he can sow in the field what will successfully grow. Formerly, grandma said: if this or that flower grows in this or that way, and that and that, then this or that will grow in the field. Translated into simple language: some plants need more of one thing, others more of another. Laboratory results really can be more exactly set in space but those »with flowers« can be explained by the fact that some flowers need more of one thing, others more of another component: their presence and abundance testify to the level of required food in the soil and forecast the possibility of the success of sowing. Very simple and inexpensive. Today, though, there is almost no more of this. Peasant wisdom has no place in the computer age. Time is today an almost ridiculous thing when it is a matter of a tree and wood. I won't forget that torsion twisting; without making any excuse, I really did ask the experts how they would dry the wood. At one time it was dried for seven years, moving it from time to time, of course. Long, they said, they'll dry it for four hours. Just for me, otherwise they dry it in two hours. I've described the result and I'm not proud of it.

in ostale več drugega. Laboratorijske rezultate lahko resda bolj eksaktno umestimo v prostor, a tisto 'z rožcami' razložimo tako, da nekatere rožice potrebujejo več ene, druge več drugačne sestavine. Njihova prisotnost in bujnost pričata o stopnji potrebne hrane v zemlji in napovedujeta možnost uspeha pri setvi. Prav preprosto in ceneno. Ampak tega danes skorajda ni več. Kje je zdrava kmečka pamet, se v dobi računalnikov ne sprašujemo več. Čas je danes skoraj smešna reč, ko gre za drevo in za les. Ne bom pozabil tistega torzijskega zvijanja. Brez opravičevanja, ampak res sem strokovnjake vprašal kako bodo les posušili. Včasih so ga sušili sedem let, s prekladanjem seveda. Dolgo, so rekli, štiri ure ga bodo sušili. Ampak samo zame, drugače ga posušijo v dveh. Rezultat sem opisal in nisem ponosen nanj. Včasih so bili pomembni ljudski izreki, tudi luna, že ko so podirali. Ampak to izgleda neumnost, saj so podirali takrat, ko ni bilo drugega dela in ko je zaradi snega in ledu vleka hlodov najlažja. Resne knjige o drvarjenju in o lesu se izogibajo luni, lunarnim ciklom in izboru časa za podiranje dreves (Torelli 2005). Po pameti podiran les in dobra priprava sta izjemno pomembna. Življenjska doba v konstrukciji bo tako bistveno daljša. Pri tem je pomembna 'zdrava' raba lesa, tako po pameti (Torelli 2004) kot v uporabi (Zbašnik S. M 2004: 240). Kvaliteta sama ni odvisna le od ustrezne vrste lesa, od njegove uporabe na ustreznih mestih, za ustrezne naloge, pač pa predvsem od obdelave. Ta je najprej groba in potem fina: kalanje (ločevanje, plastenje), tesanje in pozneje žaganje. Ni boljše obdelave, je le drugačna. Tesanje je površinska obdelava s sekiro. Žil vzdolžno ne odpira in ne rani, zato je tak les bolj vzdržljiv, trdnejši, bolj elastičen in nima povsem gladkih površin. Žaganje je mehanski postopek razreza, pri čemer sledimo izbrani debelini in ne žilam lesa. Zunanja površina je gladka, a so žile (tudi) ranjene, kar pomeni, da je življenjska doba takega lesa krajša, nosilnost pa omejena na cele žile - v končni fazi manjši uporabni prerez od dejanskega. Enako je z deskami in s skodlami. Deska je ranjena in na načeti površini hitreje razpada od skodle. Njena uporabna trdnost, računska nosilnost, je manjša od dejanske. Skodla nima ravnih, gladkih površin, na otip je rebrasta. Računska uporabnost - pri deski gre lahko za nosilnost in trajanje, pri skodli le za čas trajanja - in ta je bistveno daljši od deskine. Pa še skodel imamo več vrst. Prvobitna skodla je nedvomno plod drvarja in preprostega orodja (sekire), medtem ko je poznejša, večja skodla obdelovana s sekiro in s kladivom. Prva je manjša (po vseh dimenzijah: tanjša, ožja in krajša), druga večja. Prvih potrebujemo za streho več, druge številčno manj. Prva potrebuje izurjenega krovca, druga je plod bolj mehanskega dela: preklapljanje. Za koroško skodlo mora biti izbran les z enakomernimi letnicami in brez grč, za gorenjsko so te zahteve milejše. Gre za tehniko kalanja.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 51

51

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:02


Folk adages were once important, even the phase of the moon for felling. This appears to be stupidity, since felling was done when there was no other work and when it was easier to haul the logs because of the snow and ice. Serious books about woodcutting and wood avoid the moon, the lunar cycle and the choice of time for felling trees (Torelli 2005). The felling of wood and good preparation are obviously extremely important: the lifespan in a construction will thus be essentially longer. The 'healthy' use of wood, both intelligence (Torelli 2004) and use (Zbašnik S. M 2004: 240) are important.

Slika 41 / Figure 41 Koroških skodel potrebujemo za povprečno veliko streho šestdeset tisoč: in če stane vsaka pol evra... Gorenjski način uporablja pamet v načelu: preklop. V izvedbi je bistveno manj zahteven, poenostavljen. Na sliki je skodlasta streha na Strojni (Koroška) 1980. Sixty thousand Koroškan shingles are needed for a roof of average size: and if each costs half a euro ... The Gorenjskan method uses intelligence in the principle: an overlap. It is essentially less demanding, simplified in execution. The illustration shows a shingle roof in Strojna (Koroška) 1980.

Medtem ko koroško skodlo kalamo v enem zamahu, je rezultat krajša in tanjša skodla kot tista na Gorenjskem. Če je koroška skodla dolga kakih šestdeset centimetrov, je gorenjska dober meter in čez. Kalati je ne moremo v enem, pač pa postopoma z udarci kladiva. Tudi debelina mora biti zato močnejša. In kar je najpomembnejše: rezultat ali streha iz skodel je na gorenjski način povsem drugačna kot koroška. Ne lepša, ne boljša ali slabša, drugačna je. Kvaliteta ni odvisna le od izbora ali od priprave lesa, tudi od izvedbe detajla je. 'Kapljica' je značilni detajl baročne arhitekture in izgleda kot čista dekoracija. Pa ni. Bistvo kapljice je manjšanje spodnje površine krovnega elementa. Na skrajni spodnji površini se najdlje zadržuje vlaga, a to predstavlja tudi problematično točko za gnitje in za propadanje lesa. Problem je viden že pri gorenjski in pri koroški skodli. Medtem ko je gorenjska (mnogokrat, predvsem pozneje, zamenjana z navadno desko - ekonomsko prav upravičeno) spodaj ravna in ostaja vlažna vsa spodnja površina po vsej širini, je koroška skodla sestavljena pod kotom, v prerezu in po dolžini. Spodnja, problematična točka je teoretično le pika. Možnosti za zastajanje vlage in s tem za gnitje je bistveno manj. Življenjska doba je bistveno daljša. Kapljica je dekorativni element, a ima vsebinsko osnovo - manjša površino spodnje ploskve, kjer voda odteka. Gnije bistveno manjša površina kot če bi bil krovni material ravno odrezan.

Slika 40 / Figure 40 Koroška in gorenjska skodla. Razlika med desko in skodlo je v tem, da je deska žagana (ima ranjene žile, ki prej gnijejo), skodla pa kalana (in ima cele žile, ki nedvomno dalj živijo). Sestav desk in gorenjskih skodel je zaradi velikosti urejen: druga zraven druge s preklopom po višini. Koroške skodle so tanjše in jih sestavljajo v dveh vrstah kakor 'ribja kost'. Ker so skodle vgrajene postrani, je odkap zmanjšan na minimum, tako je tudi bistveno podaljšana življenjska doba. Spodaj: pogled na skodlasti strehi domačije in kašče na Strojni. Shingles from Koroška and Gorenjska. The difference between a board and a shingle is that a board is sawn (it has injured cell walls, which rot sooner) and a shingle is split (and has whole cell walls, that certainly survive longer). A composition of boards and Gorenjskan shingles, because of the size, is tidy: one beside another, with alternation in terms of height. Koroškan shingles are thinner and are composed in a 'herring-bone' pattern. Because the shingles are set askew, the run-off is reduced to the minimum, so the lifespan is also essentially extended. Below: view of a shingle roof of a farmstead and granary in Strojna.

Quality itself does not depend only on the suitable species of wood, on its use in appropriate places, suitable tasks, but above all on the processing. This is at first rough and then fine: splitting (separating, layering), hewing and later sawing. No one processing is better, it is only different.

52

AS4_1del_rezerva.indd 52

27.10.2011 20:30:03


Les, konstrukcija Les je za konstrukcijo resda skoraj idealen material, ki pa ima svoje omejitve. Problem je predvsem voda in posredni rezultat je bodisi propad ali sprememba. Odsotnost kisika pod velikim tlakom spremeni les v mnogih tisočih letih v premog, voda ga utrdi, da postane trd kot kamen, s tem pa dobi nove lastnosti in druge uporabe. Občasna voda, v konstrukciji izmenično vlaga in sušenje, ustvarjata pogoje za glive, ki povzročajo trohnenje in s tem njegov propad. Če poenostavim - les se na vlago odziva. Mlad se napenja, star ne reagira več - kot človek.

Slika 42 / Figure 42 Kapljica: ne glede na obliko manjša spodnjo površino elementa. Izgleda dekoracija, a je značilna konstrukcijska rešitev gospodarnosti in daljša življenjsko dobo. V najbolj preprostih rešitvah je zarezan trikotnik, potem res 'kapljica', z novimi tehničnimi rešitvami so oblike različne, bliže dekoraciji, a še vedno povsem konstruktivnega izvora in delovanja. Water drop: irrespective of the shape, it reduces the lower area of the element. It appears to be decoration but it is a characteristic economical construction solution, giving a longer lifespan. In the simplest solutions, a triangle is cut, then a real »kapljica«, with new technical solutions the shapes are various, closer to decoration but still entirely functional in origin and operation.

Hewing is processing the surface with an axe. The longitudinal cell walls are not opened and not wounded, so such wood is more durable, harder, more elastic and does not have a completely smooth surface. Sawing is a mechanical procedure of cutting, whereby a selected thickness of the wood is followed rather than the grain. The external surface is smooth but the cell walls are (also) wounded, which means that the lifespan of such wood is shorter, the bearing capacity is limited to whole cell walls: in the end a smaller useful cross-section than the actual. The same with boards and shingles. A board is wounded and more quickly disintegrates on the broached surface than a shingle. Its useful hardness, the calculated bearing capacity, is less than the actual. A shingle does not have a flat, smooth surface, it is ridged to the touch. The calculated usefulness (with boards this can be bearing capacity and/ or durability, with a shingle only the lifespan) is essentially longer than with a board. There are several types of shingle, though. The original shingle was undoubtedly the fruit of a forester and a simple tool (axe), while later, larger shingles were made with an axe and hammer. The first is smaller (in all dimensions: thinner, narrower and shorter), the second larger. More of the first are needed on a roof, numerically fewer of the second.

Slika 43 / Figure 43 Jemen, planota Tihama ob Rdečem morju. Streha občasnega bivališča (leta 2005 sem našel v takem zatočišču delavce s polja) ni konstruirana, konstruirano je le preprosto ogrodje, prek katerega namečejo slamo, čeznjo pa zategnejo mrežo iz vlaken. Delo je tako poenostavljeno do skrajnosti (slika a celota, b detajl). Yemen, Tihama mountain plateau by the Red Sea. The roof of an occasional dwelling (in 2005 I found field workers in such a shelter) is not constructed: only a simple frame is constructed, over which straw is piled and a net from fibre rope stretched across it. The work is simplified to the utmost (figure a overall, b detail).

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 53

53

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:04


The first needs a trained roofer, the second is the fruit of more mechanical work: alternation. Wood with even annual rings and without knots must be chosen for Koroškan shingles, this requirement is less strict for Gorenjskan shingles. It is a matter of the technique of splitting: while a Koroškan shingle is split with a single blow, the result is a shorter and thinner shingle than those in Gorenjska. The Koroškan shingle is some sixty centimetres long, while the Gorenjskan is a good metre or more: it can't be split in one but gradually, with blows of a hammer. The thickness, too, must thus be greater; and, what is most important, the result or the roof of shingles is completely different in Gorenjska than in Koroška. Not more attractive, not better or worse: just different. Quality does not just depend on the choice of wood or the preparation of the wood, it also depends on the execution of details. A »kapljica« is a characteristic detail of baroque architecture and appears to be pure decoration. It is not, though. Essentially a »kapljica« is a reduction of the lower surface of a roof element. Moisture tends to be retained longer on the extreme lower surface but this also represents a problem point of rotting and disintegration of the wood. The problem is clear with Gorenjskan and Koroškan shingles: while a Gorenjskan shingle (often, above all later, replaced with ordinary boards – economically certainly justified) is flat below and the entire lower surface over the entire width remains damp, the Koroškan shingle is set at an angle, in cross-section and in length. The lower, problematic point is theoretically only a point. There is essentially less possibility for the retention of moisture and thus rotting. The lifespan is significantly longer. The »kapljica« is a decorative element but it has a functional basis – a smaller surface of the lower plane, where the water runs off. An essentially smaller area rots than would be the case if the roofing material was cut straight.

To vgradnja lesa izrablja na različne načine. Naj omenim le vgradnjo svežega lesa v zatrepu hiše, ki je sestavljen tesno, po osušitvi pa konstrukcijo razpre, ravno prav za sušenje krme. Ali pa slama, ki sicer ni les, a ima niz podobnih lastnosti, ne nazadnje tudi obliko. Manca Komanova je (še po vojni) zastavljala otrokom uganko: kaj je to - luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži? I, slamnata streha vendar! Les nastopa v konstrukcijah samostojno ali kot polnilo, trdilo, nosilec, kot obloga. Oblike uporabljenega lesa so različne, od iveri do debla, uspeh je skorajda zagotovljen. Pri tem je zanimivo, da ima les vedno urejen in stalen sestav, slama pa lahko deluje tudi kot nehomogena, neoblikovana in neobdelana. Le dva primera skrajnosti: Polnilo, slama brez reda nastopa kot krovni material, na primer v Jemnu. Gre pravzaprav za polnilo med leseno nosilno konstrukcijo in zunanjo konstrukcijo, ki učvrščuje. Na prepletene veje, ki tvorijo prostorsko konstrukcijo hiše, namečejo kopico slame. Prek tega poveznejo mrežo, spleteno iz naravnih vrvi, ki jo zategnejo (Zupančič, Juvanec 2005). Slamnata streha, kot jo poznamo v Evropi, je urejena slama, ki jo v otepih vežemo na strešno konstrukcijo špirovcev in letev.

Wood, construction Wood is really almost the ideal material for construction but it has its limitations. The problem is above all water and the indirect result is either disintegration or change. In the absence of oxygen, great pressure changes wood over many thousands of years into coal, water strengthens it so that it becomes as hard as rock and it thus obtains new properties and other uses. Occasional water, in a construction alternating wetting and drying, creates the conditions for mould, which causes rotting and thus disintegration. To simplify – wood responds to water: young wood expands, old no longer reacts – like a person. Construction in wood exploits this in various ways. To mention only the use of fresh wood in the gable of a house, which is tightly put together but, after drying, the construction opens out, just right for drying hay. Or straw, which although it is not wood has a range of similar properties, not least also the shape. Manca Komanova (just after the war) posed a children's riddle: what is a small hole with a small hole but nevertheless retains water? A thatched roof!

Slika 44 / Figure 44 Slamnata streha 2005, Filovci. Thatched roof 2005, Filovci.

Princip slamnate strehe je sestav bilk v debelini vse do petdesetih centimetrov. Debelina je pomembna zaradi dejstva, ker slama na strehi počasi propada. Tako se debelina s časom tanjša. Načelo tesnjenja je v napenjanju bilke v prerezu. Suhe bilke ležijo druga ob drugi ohlapno, v tem položaju le toplotno izolirajo. Ko se pripravlja na dež, se tudi vlaga v zraku spremeni. Bilke se napno in

54

AS4_1del_rezerva.indd 54

27.10.2011 20:30:04


Wood appears in constructions independently or as a filler, strengthener, support, or as cladding. The forms of use of wood are various, from slivers to trunks, success is almost guaranteed. It is noteworthy that wood always has a regular and permanent composition, but straw can also function unhomogeous, unformed and unworked. Two examples of extremes.

se stisnejo druga k drugi in s tem zaprejo prehod vlagi. Ne glede na to pa je prehodnost še vedno zagotovljena, tako za dim kot za zrak. Na podstrešju so včasih sušili meso, ki se je na zraku sušilo, v dimu pa prekajevalo. Zunanji, vplivom najbolj izpostavljen del, je sleme, potem pa rob zatrepa. Zaradi slednjega je ostal tudi v drugih materialih čop sestavni del dediščine v arhitekturi. Ni vseeno kakšen material uporabimo za slamnato streho. Daljša pšenica je nedvomno boljša, ta pa je tudi bolj občutljiva za zunanje vplive, predvsem mislim na nalive, na veter. Slama v strehi mora biti čim bolj enakomerna, seveda očiščena, a še vedno s klasjem in z zrni, saj ti vzdržujejo daljšo dobo sušenja, ko slama v sušenju jemlje hrano še iz klasov. Tako se suši počasneje, daljša pa je tudi njena življenjska doba v strehi. Slama na strehi je zelo pogosta na Nizozemskem, pa v Angliji, na Irskem … Tam je kultura oblikovanja problematičnih detajlov (obrob, slemena, zatrepa, strešnih oken) razvita do skrajnosti. Ne le kultura, tudi izvedba sama, saj uporabljajo niz vnaprej pripravljenih elementov, katerih zahtevnost je zato lahko višja. Uporaba trsja je doma predvsem tam, kjer trsje raste. Polna ga je na primer okolica Blatnega jezera. Kultura oblikovanja streh je tam še vedno živa, a detajli so zaradi večje debeline bilk in večje trdnosti nekoliko drugačni od naše slame.

Filler, straw without order appears as a roofing material, for example in the Yemen: it is actually a filler between the wooden bearing construction and the external construction, which it strengthens. Straw is piled onto interwoven branches, which create the spatial construction of a house. A net woven from natural rope is tied over this, which is then stretched tight (Zupančič, Juvanec 2005). A thatched roof, as is familiar in Europe, is straw bound in sheaves arranged on a roof construction of rafters and struts. The principle of a thatched roof is a composition of straws up to fifty centimetres thick. The thickness is important because straw on a roof slowly disintegrates. So it becomes thinner over time. The principle of sealing is based on expansion of the stem of straw in cross-section: dry stalks lie one by another loosely – in that position there is heat insulation. When it is about to rain, the humidity in the air also changes: the stalks fill and are pressed hard against each other and thus prevent water from entering. Passage is always assured for both smoke and air, though. Meat was sometimes dried in the attic, which dried in the air and was simultaneously smoked. The ridge is the part most exposed to external influences, then the edges of the gable. Because of the latter, a hip in other materials also became in integral part of the architectural heritage. It is not unimportant what materials are used for a thatched roof: longer wheat straw is undoubtedly better but this is also more sensitive to external influences, above all heavy showers and wind. The straw on a roof must be as even as possible; cleaned, of course, but still with ears and with grains, since these extend the period of drying, when the straw eats the food from the ears while it dries. It thus dries slowly and its lifespan on the roof is also extended. Thatched roofs are very common in the Netherlands, in England and in Ireland – there the culture of designing problematic details (edges, ridge, gable, skylights) is developed to the extreme. Not just the culture but also the execution itself, since they use a range of previously prepared elements, the requirements of which can thus be higher. Reeds are used where reeds grow: for example, in the vicinity of Blatno jezero. The culture of roof design is still very much alive there but the details, because of the greater thickness of the stalks and greater rigidity, are slightly different from thatch here. Wickerwork or wattle is actually the oldest building principle: weaving branches or twigs, later also longitudinally split branches (which are more flexible). Wattle encloses and provides a surface composed of longitudinal elements. It does not in itself enclose completely: it lets in the wind, view, moisture (Juvanec 1987). It normally has two layers: a supporting one from stronger branches or sticks, the weave itself is

Slika 45 / Figure 45 Preplet je lahko tesnjen z ilovico, ki je včasih pomešana s kravjim blatom (za boljše sprijemanje), za zunanje potrebe je preplet sam (slika a preplet tesni, pri sliki b le ločuje). Wattle can be sealed with clay, which is sometimes mixed with cow dung (for a better grip), for outside needs it is the wattle itself (in figure a the wattle is sealed, in figure b it merely separates).

Preplet je pravzaprav najstarejši gradbeni princip: prepletanje vej in vejic, pozneje tudi vzdolžno cepljenih vej (da se raje upogibajo). Preplet zapira in predstavlja ploskev, sestavljeno iz vzdolžnih elementov. Sam po sebi ne zapira popolno, prepušča veter, poglede,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 55

55

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:05


thinner and is interwoven between the supporting props. The props are normally vertical and the weave runs horizontally. Insofar as a wall needs to be completely closed, the wattle as a construction must be sealed. Clay is normally used for this, which adheres to the wattle and thus provides a compact, solid wall that is only reinforced, strengthened by the wattle. A palisade is a construction of vertical logs that are rammed into the earth. It enables a circular or unshaped groundplan, which is almost impossible with other construction principles. The problem is sealing and linking. Palisade is undoubtedly one of the oldest construction forms in wood. Today, palisade is found as a building principle in Africa; in Europe, it was used mainly in crannogs, circular houses on artificial islands in Ireland. Overlapping logs give a rectangular groundplan with longitudinal elements (Juvanec 1987). They enable a multi-space groundplan and interwoven contents. The problem is at the corner, which at the same time provides strengthening. The logs can have a circular profile or – more usefully – rectangular or square, which enables better sealing and higher quality corner joints. These can be open, closed, overhanging or hewn. Hewn or cut can be straight or in the shape of a swallowtail, which strengthens the joint in another direction. The most demanding are three-dimensionally designed constructions, which strengthen the elements in several directions. The strengthening can be simply by shaping or using other elements. With a two-dimensional design, a joint in the shape of a swallowtail is most usual but in three-dimensional, the planes do not actually need to be flatflat. A joint element is often designed like a human joint, which functions internally and on the outside displays an extremely decorative form. Hence the permanent argument between art historians and ethnologists, who understand architecture as 'decorative'. It is true, but shape is a reflection of content. Exactly this is architecture at its best: when a construction is at the same time decoration, that is peak architecture. The corner is most problematic. This connects on two levels, walls are burdened each in its own direction. A corner therefore joins and grips. The junction can be with visible external elements (overhanging) or the joining elements can be concealed. They can be concealed or appear individually. The simplest and also among the most effective external element is a wedge, nail or pin, and this can be classical, in which the shape of external part (head and point) assists in the mounting and, during functioning, captures atmospheric moisture so that the centre is always swollen for better functioning. Logs can be unworked, circular, or they can be dressed beams. The problem with circular profiles is sealing and with long elements: in Siberia 'banje' (baths) are also made from trunks twenty and more metres long (which are thinner at the top than at the base) alternately; the log is built in once from the left and the next from the right. Semi-circular cutting of the underneath, so that it rests on the lower and thus seals, is also a Russian method.

vlago (Juvanec 1987). Navadno ima dve plasti, nosilno iz močnejših vej ali palic, sam preplet pa je tanjši in se izmenično prepleta med nosilnimi stojkami. Praviloma so stojke vertikalne, preplet pa teče v horizontalni smeri. V kolikor zahtevamo, da stena popolnoma zapira, je treba preplet kot konstrukcijo zatesniti. Najbolj običajno je to ilovica, ki se prek prepleta sprijema in tako predstavlja kompaktno, masivno steno, ki je s prepletom le armirana, učvrščena.

Slika 46 / Figure 46 Preplet prepušča veter, poglede. Zaprt preplet z ilovico propustnost odpravi. Dobimo armirano kompaktno steno, ki je teoretično povsem enaka armiranemu betonu (kjer jeklena mreža učvrščuje beton in prenaša natege, medtem ko beton nosi le tlačne sile). Ograja ali hlev glinaste obloge ne potrebujeta. Prepustnost vetra je celo zaželena, da se v ograjo veter ne lovi, v hlevu pa, da je vedno svež zrak. Wattle lets in the wind, the gaze. Closing wattle with clay makes it impermeable. We get a reinforced compact wall that, in terms of theory, is exactly like reinforced concrete (in which a steel net reinforces the concrete and takes the strain, while the concrete supports only pressure forces). A fence or stable does not need a clay lining: letting the wind through is even desirable – so that the wind is not trapped in the fence and so that there is always fresh air in the stable.

Palisada je konstrukcija vertikalnih brun, ki so zabita v zemljo. Omogoča okrogle in neoblikovane tlorise, ki jih drugi konstrukcijski principi skorajda ne omogočajo. Problem je v tesnjenju in v povezavah. Palisada je nedvomno eden najstarejših konstrukcij v lesu. Danes najdemo palisado kot gradbeni princip v Afriki, v Evropi pa so ga uporabljali predvsem v crannogu, v okroglih hiškah na umetnih otokih Irske.

Slika 47 / Figure 47 Kladne zveze okroglih profilov so lahko s preklopi ali brez njih. Polovično zarezovanje zagotavlja stabilnost vogala, nujno oblikovanje okrogline v zasekan vogal pa vnaša v kompozicijo izjemne estetske učinke (krivulje med okroglim in oglatim prerezom tridimenzionalne kompozicije). Overlapping logs of circular profile can have an overhang or not. The half-cut ensures the stability of the corner, the necessary shaping of a round in the cut corner gives the composition an extremely aesthetic appearance (curve between the circular and angular cross-section of the three-dimensional composition).

56

AS4_1del_rezerva.indd 56

27.10.2011 20:30:05


Kladne zveze sestavljajo pravokotne tlorise z vzdolžnimi elementi (Juvanec 1987). Omogočajo večprostorne tlorise in prepletanje vsebin. Problem je v vogalu, ki pa istočasno tudi utrjuje. Kladne zveze so lahko z okroglimi profili ali - bolj uporabno - s pravokotnimi ali s kvadratnimi, kar omogoča boljše tesnjenje in bolj kvalitetno vogalno vez. Kladne zveze so lahko odprte, zaprte, previsevajoče ali tesane. Tesane ali rezane so lahko ravne ali pa v obliki lastovičjega repa, ki utrjuje spoj še v dodatni smeri. Najbolj zahtevne so tiste prostorsko oblikovane konstrukcije, ki utrjujejo sestav v več smereh. Utrjevanje je lahko z obliko ali z drugimi elementi. Pri dvodimenzionalnem oblikovanju je najobičajnejši spoj v obliki lastovičjega repa, v prostoru pa ni nujno, da so ravnine res ravne. Mnogokrat je spojni element oblikovan kot sklep pri človeku, ki v notranjosti deluje, na zunaj pa kaže izjemne dekorativne oblike. Od tod tudi stalni spor med umetnostnimi zgodovinarji in etnologi, ki razumejo arhitekturo kot 'dekorativno'. Res je, a oblika je odraz vsebine. Prav to je višek arhitekture. Ko je konstrukcija istočasno dekoracija, takrat je arhitektura vrhunska. Najbolj problematičen je vogal. Ta veže dve ravnini, steni pa sta obremenjeni vsaka v svoji smeri. Vogal torej druži in drži. Združevanje je lahko z vidnimi zunanjimi elementi (s preklopi), lahko pa so spojni elementi skriti. Ti so lahko skriti ali pa nastopajo posebej. Najpreprostejši, a tudi med najučinkovitejšimi zunanjimi elementi, je klin, klinc ali zatič, pa še ta je lahko klasičen, kjer zunanja dela (glava in konica) služita z obliko pri montaži, med delovanjem pa lovita vlago v zraku, da je sredica vedno napeta za delovanje. Klade so lahko neobdelana, okrogla bruna, lahko so obtesani tramovi. Pri okroglih profilih je problem v tesnjenju in pri dolgih elementih. V Sibiriji postavljajo 'banje' (kopališča) tudi iz dvajset in več metrov dolgih debel (ki so zgoraj tanjša kot spodaj) izmenično, tako da je vgrajen hlod enkrat z leve in drugič z desne strani. Ruski način je tudi polkrožno zarezovanje okroglice spodaj, da naleže na spodnjo in s tem tesni. Naslednji način je delno tesanje, ko imamo notranjo površino ravno, enako spodnjo in zgornjo naležno ploskev, zunaj pa je polkrožne oblike. S tem je na sredini zunanje strani (kjer imamo dež, sneg, sonce, mraz, insekte) najdebelejša stena, ki tudi najbolj ščiti. Pa še manj dela je, če je deblo obdelano le na treh stranicah. Zarezovanje klad vnaša v sistem izmenično višino, kar pa predstavlja tudi boljšo izvedbo vogala. Zarezovanje je lahko s preklopom ali brez njega. V kolikor ga ni, moramo varovati vogal z vertikalnim klinom, ki teče po vsej višini v obliki palice. Temu se lahko izognemo z lastovičjim repom, ki varuje vsak element pred izpadanjem, saj ima zunaj večjo višino kot znotraj. Lastovičji rep je vedno brez preklopov. Omenil sem ravninske reze. Vse to je možno izvesti z ročno žago. Zarezovanje in delo z dletom v prostoru, torej z napetimi površinami in z okroglinami, je izjemno zahtevna operacija. Zagotavlja pa bolj kvaliteten spoj, saj ga lahko razdremo le z vnaprej določenimi gibi, enako, kot je bil sestavljan.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 57

The next method is partial sealing, when the inner surface, lower and upper planes flat and laid evenly and with a semicircular shape on the outside. The middle of the external side (where there is rain, snow, cold, insects) is thus thickest, which also provides best protection. There is less work, too, if the trunk is only dressed on three sides. Cutting logs introduces an alternation of height into the system, which also allows better execution of a corner. Cutting can be with or without an overhang. Insofar as there is not one, the corner must be protected with a vertical pin, which runs the entire height in the form of a rod.

Slika 48 / Figure 48 Lastovičji rep, tesan v treh smereh. Tega ni mogoče izvesti z žago, le z dletom in z izkušnjami. Sestav je izjemno zakompliciran: zgornji element vstavljamo po točno določeni proceduri, eksaktni na stopinjo (v prostoru, tridimenzionalno!). Zahteven detajl zagotavlja konstruktivnost vogala do konca. Veter konstrukcije ne more razdreti, saj jo lahko razstavimo le po natančno ponovljenem postopku. Konstrukcijo lahko uniči le še kemijski proces, gnitje in trohnenje. Fotografija je posneta kot vogal v vertikali. Če sliko obrnemo, bomo videli rastlinski vzorec, poenostavljen ali stiliziran cvet tulipana. Swallowtail, cut in three directions. This cannot be done with a saw, only with a chisel and with experience. The composition is extremely complicated: the upper element is put together by a precisely defined procedure, exact to a degree (three-dimensionally!). The required detail ensures the complete construction solidity of the corner. The wind cannot push the construction apart since it can only be done by exactly repeating (reversing) the procedure. The construction can only be destroyed by a chemical process – rotting and decomposition. The photograph is taken at an angle to the corner in the vertical: if the picture is inverted, the plant pattern can be seen – a simplified or stylised tulip flower.

57

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:06


This can be avoided with a swallowtail, which protects each element from falling out, since the outside has more height than the inside. A swallowtail is also without overhangs. I mentioned a flat cut: all this can be done with a handsaw. Cutting and work with a chisel three-dimensionally, thus with taut surfaces and rounds – is an exceptional demanding operation. It ensures a higher quality joint since it can only demolished with a predetermined movement – in the same way as it was composed. Three-dimensional corner joints are always without overhangs, since these would prevent turning and thus composition. They are extremely decorative: on the same principle as a swallowtail, the higher sides are always outside, while the rounded link outlines an extraordinarily decorative figure. They are primarily 'tulips' here but in Germany, for instance, there are crosses, triangles and even human bodies. Frame constructions are where the wood creates a frame and links several walls and several heights into a totality. The most important thing is bracing, normally in the form of crossed beams, sometimes only with struts. A frame construction requires a filling: this can also be wood, which can be logs, set horizontally or vertically. The principle of a frame is ideal for openings, which cannot be uniform or large but, because they are smaller, there can be more of them. The filling can also be from other materials: clay, brick, stone or wattle. The most characteristic is the frame construction of a kozolec: 'brana' (a special form of foundation). The frame is a composition of vertical and horizontal crosspieces (the verticals support, the horizontals connect), between them are crosspieces that provide bracing. It is these crosspieces that are most essential: they connect the elements (column with foundations and on into the connecting beam – let's say on the Barje), they provide bracing (transverse direction, crossing, the connection with notches in itself provides bracing) and create characteristic patterns that function as decoration, but only in a tertiary role – primarily they function in the construction itself. Predimensioning the beams in a kozolec has a number of functions: first it ensures the proper construction (predimensioning excludes carpentry mistakes, inexactness can be relatively large), it prevents the disintegration of the material and, on the outside resists the climate: with a large mass (large profiles) and with different angles towards the sun, it creates shade, which evens off temperature differences. The same system functions in Dolenjska barns, with an additional cladding of boards on the inside. It closes the interior, the outside functions in the same way as the beams in a kozolec on a number of levels. The functioning is complete. The vertical support, the pillar can be wooden, but rarely is. These are original constructions and those where more space is needed. In such a case there are more wooden pillars (because of the smaller bearing capacity). Insofar as there is a need for greater bearing capacity, the pillars are composite: a group of individual cross-sections, a lamellate composite, glued or connected with braces.

Trodimezionalni kotni spoji so vedno brez preklopov, saj bi ti onemogočali vrtenje in s tem sestavo. So pa izjemno dekorativni. Po principu lastovičjega repa so višje stranice vedno zunaj, medtem ko zaokrožene povezave rišejo neverjetno dekorativne like. Pri nas so to predvsem 'tulipani', v Nemčiji na primer najdemo križe, trikotnike in celo človeška telesa. Okvirne konstrukcije so tiste, kjer tvori les okvir in povezuje več sten in več višin v zaključeno celoto. Pri tem je najpomembnejše zavetrovanje, navadno v obliki križajočih se tramov, včasih le z ročicami. Okvirna konstrukcija zahteva polnilo. To je lahko tudi les, so lahko tudi bruna, postavljena horizontalno ali vertikalno. Princip okvirja je idealen za odprtine, ki ne morejo biti enotne in velike, pač pa so manjše, zato jih je lahko več. Polnila so lahko tudi iz drugih materialov: ilovica, opeka, kamen, preplet. Najbolj značilna je okvirna konstrukcija pri kozolcu: brana. Okvir je sestav vertikalnih in horizontalnih prečk (vertikalne nosijo, horizontalne povezujejo), med njimi so prečke, ki zavetrujejo. Prav te prečke so najbolj bistvene: povezujejo elemente (steber z brano in naprej v poveznik - recimo na Barju), zavetrujejo (prečna smer, križanje, spojne zveze z zarezovanjem same po sebi zavetrujejo) in tvorijo značilne vzorce, ki delujejo kot dekoracija, a je to le njihova terciarna vloga - najprej delujejo v konstrukciji sami. Predimenzioniranje brane v kozolcu ima več funkcij. Najprej zagotavlja konstrukcijo (predimenzioniranje izključuje napake pri tesarskem delu, neeksaktnost je lahko razmeroma velika), preprečuje izpadanje materiala in na zunanji strani vzdržuje klimo. Z veliko maso (veliki profili) in z raznimi koti proti soncu ustvarja senco, ki izravnava temperaturne razlike. Enak sistem pri dolenjskem skednju deluje z dodatno steno iz plohov na notranji strani. Navznoter zapira, zunanja stran deluje kot brana v kozolcu na več ravneh. Delovanje je popolno. Navpični nosilec, steber je lahko lesen, čeprav redko. To so predvsem prvinske konstrukcije in tiste, kjer je potreben večji prostor. Tam je lesenih stebrov (zaradi manjše nosilnosti) več. V kolikor gre za potrebo po večji nosilnosti, so stebri sestavljeni: sklopi posamičnih prerezov, sestavi lamel, lepljeni ali speti s sponami. Lesen steber je redek element v arhitekturi, zato pa tem bolj cenjen. Mnogokrat je oblikovan, bodisi v celoti ali v detajlu. Jasno pa je, da je vsak detajl, ki posega v meso stebra, njegova oslabitev v konstrukcijskem smislu. Horizontalni nosilec, preklada je najbolj običajni element konstrukcije, kjer nastopa les. Je razmeroma dolg, od oblike profila pa je odvisna tudi njegova nosilnost. Prerez je nosilnejši, če ima večjo višino od širine. Kušar poroča (Kušar 2006:61), da je najbolj nosilen les v prerezu zlatega reza. Tako je najbolj efekten profil

1 : (1 + √5) / 2

f 14

kar v decimalnem sistemu pomeni, da mora biti osnovnica množena z 1,618.....

58

AS4_1del_rezerva.indd 58

27.10.2011 20:30:06


Preklada je zahteven element in je mnogokrat sestav dveh ali več tramov. Ti so lahko drug na drugega le položeni, so vezani s klinci, danes so lepljeni. Obnašanje teh treh vrst spajanja je povsem različno. Izjemno je množenje tramov v kladni zvezi vogala, ki nosi strešno kapno lego. Zaradi obtežbe in zaradi onemogočanja prehoda so spodnji elementi spodrezani in tvorijo nekako negativno stopničenje. Enak princip najdemo tudi pri velikih profilih, ki so vidni s čela. So dekorativno prirezani, da zmanjšajo izpostavljeno površino in s tem daljšajo življenjsko dobo. Horizontalni nosilci so primarni in sekundarni, lahko pa so istočasno tudi nosilci in obloga (strop, tla nadstropja). Najbolj znan primarni nosilec je 'gospodar' v slovenski kmečki hiši, ki teče povprek 'hiše' (osrednjega bivalnega prostora hiše), je v dosegu človeka in nosi sekundarne nosilce, ki ležijo na njem pravokotno. Kjer je na gospodarju prazen prostor med sekundarnimi nosilci, je to nekaka knjižna polica. Primarna in sekundarna konstrukcija sta najbolj vidni pri 'gospodarju', ki je zato tudi najbolj (ali edini) dekoriran z robovi, barvami, z letnico ali z inicialkami lastnika, medtem ko so sekundarni tramiči skoraj vedno brez okrasja. Verjetno najdaljši primarni nosilec je v Doževi palači v Benetkah, kjer sega vse do štiriindvajsetih metrov. Zato pa je tudi nihanje izjemno.

Slika 49 / Figure 49 Shabwa v puščavi osrednjega Jemna, džamija. Lesen steber nosi stropno konstrukcijo. Na stiku vertikale s horizontalo je ojačen s prečnim profilom, ki pomaga premoščati razpon (konzola manjša računski razpon) in zagotavlja dober prijem. To je pomembno, ker zagotavlja delo preprostemu in neukemu tesarju, ki ni sposoben konstrukcije do milimetra natančno. Zaradi pomembnosti detajla, je ta dekoriran, da poudari svojo vlogo v kompoziciji (Juvanec, Zupančič 2005). Shabwa in the desert of central Yemen, a djamia. The wooden pillar carries the roof construction. At the point of contact of the vertical with the horizontal, it is strengthened with a transverse profile, which helps bridge the span (a consol reduces the calculated span) and ensures a good grip. This is important, because it provides work for a simple and unlearned carpenter, who is not capable of construction to millimetre precision. Because of the importance of the detail, it is decorated to stress its role in the composition (Juvanec, Zupančič 2005).

Tla ali strop v lesu izvajamo navadno v deskah. Gre seveda za praktičnost (uporaba, čiščenje) in za higieno. Redko so nosilci tudi talni ali stropni materiali (Podkoren: masivni strop iz stropnikov), saj v tem primeru ne tesnijo. Strop in tla so mnogokrat izvedeni v plasteh, kjer se dve plasti križata, včasih tudi z vmesniki (letvami), da dobimo boljšo osamitev, izolacijo: zvočno, toplotno, varnostno. Med letvami je običajno pesek (kot varovanje pred požarom) ali žaganje (toplotna izolacija). Les kot obloga danes nastopa še največkrat. Je human, topel, mehak, izolativen in dekorativen material, ki ga je razmeroma lahko vzdrževati (razen tal in mize, ki ju je treba redno ribati). Najobičajnejša obloga iz lesa je oboj iz desk, ki nastopa kot notranja obloga ali pa kot zunanja opna na stenah in v zatrepu streh. Medtem ko mora biti les za tla tesno sestavljen v ravnini, je to na zunanjih površinah reševano navadno z drugo, prekrivajočo plastjo, včasih samo z letvami, na Švedskem z delnim prekrivanjem pod kotom. Pod v kmečki hiši je vedno lesen. Treba ga je ribati. To je poseben napor, a le tako pokaže les vse svoje lice, strukturo in barvo. V kolikor so deske v podu manjše, je to deščični pod. Če pa ima vzorec vzdolžno, prečno smer, ali leži v prostoru, je to parket. Ampak to so že izvedenke v visokih arhitekturah. Strešna konstrukcija je v lesu najimenitnejša. Najstarejša je in najučinkovitejša. Strešna konstrukcija je v prečnem prerezu sestav elementov v trikotniku. Špirovca navadno veže poveznik, saj bi masa strehe stranska zidova preprosto razprla. Ta trikotnik je lahko nosilen ali je nošen. Če je nošen, imamo zidove do leg: stranski, kapni legi ležita na vzdolžnih zidovih, sredinska, temenska lega (v kolikor obstaja) pa navadno na prečnem zidu.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 59

A wooden pillar is a rare element in architecture, so more valued; it is often shaped – either in entirety or in detail. It is clear that any detail that cuts into the body of the pillar weakens it constructionally. Horizontal support, lintel is the commonest element of construction in which wood appears. It is relatively long and the design of the profile also governs its bearing capacity. A profile that is higher than wide has better bearing capacity. Kušar reports (Kušar 2006: 61) that the wood with the best bearing capacity is the golden section in profile. The most effective profile is thus 1 : (1 + √5) / 2 f 14 which means in the decimal system that the base must be multiplied by 1.618..... A lintel is an essential element and often consists of two or more beams. They can be merely laid one on top of the other, fixed with pins, but today they are glued. The three types of junction behave completely differently. Exceptionally there is a multiplication of overlapping beams in a corner, which carries the roof purlin: because of the load and in order to prevent movement, the lower elements are undercut and create a kind of inverted staircase. The same principle is also found with large profiles

59

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:06


that are visible from the front: they are decoratively undercut to reduce the exposed surface and thus increase the lifespan. Horizontal supports can be primary or secondary and they can also be simultaneously supports and cladding (ceiling, floor of an upper storey). The best known primary support is the 'gospodar', the main beam in a Slovene farmhouse, which runs across the 'house' (central living space of a house); it is within a person's reach and carries secondary supports lying at right angles to it. The empty space between the secondary supports is used as a kind of bookcase. The primary and secondary construction is most visible with the 'gospodar', which is thus also the best (or only one) decorated with edges, colours, a date or the initials of the owner, while the secondary beams are almost always without decoration. Probably the longest primary support is in the Doge's Palace in Venice, which is as much as twenty-four metres. The vibration in it is thus also exceptional. A floor or ceiling in wood is normally made in boards. This is a matter of practicality (use, cleaning) and hygiene, of course. Occasionally, supports are also floor or ceiling material (Podkoren: solid ceiling from roof beams) since in this case they do not seal. Ceilings and floors are often made in layers, by which two layers cross, sometimes also with a separator (battens) in order to get better insulation: sound, warmth, safety. There is normally sand between the battens (as fire protection) or wood shavings (heat insulation). Wood still appears most often today as cladding: it is human, warm, soft, good insulation and a decorative material, which is relatively easily maintained (except floors and tables, which must be regularly scrubbed). The most common wood cladding is wainscotting from planks, which appear as an internal cladding or as an external membrane on walls and in the gable of a roof. While wood on a floor must be tightly fitted and flat, on external surfaces this is normally resolved with a second covering layer, sometimes only with battens, in Sweden with partial covering at an angle. The floor of a farmhouse is always wooden. It must be scrubbed. This takes effort but only thus does the wood show all its facets, structure and colour. Insofar as planks in a floor are smaller, it is a board floor. If it has a longitudinal pattern, a transverse direction or lies at an angle, it is parquet. These are already derivatives of high architecture, though. A roof construction is the most prominent in wood: it is the oldest and the most effective. A roof construction, in transverse cross-section, is a composition of elements in a triangle. Rafters are normally linked by a tie beam, since the weight of the roof would simply demolish the side walls. This triangle can be a bearing element or be supported. If it is supported, the walls reach to the purlin: side, inferior purlins sit on the longitudinal walls, the purlin (insofar as there is one) normally on the transverse wall. A more interesting bearing construction is one in which there is a vertical, bearing post (stud, stile), diagonal bracing, scissors. All these construction elements are intended to bridge the span between the walls. In fact it is also possible to bridge an exceptional span with wood,

Slika 50 / Figure 50 V Angliji (Devon) imajo običajno strešno konstrukcijo sestavljeno iz enega samega debla, ki ga razžagajo na dvoje in simetrično sestavijo trikotnik. Tako se izognejo neenakomernim oblikam. In England (Devon), a roof construction normally consists of a single trunk, which is cut into two and symmetrically composes a triangle. Non-uniform shapes are thus avoided.

Zanimivejša je izvedba nosilne konstrukcije, kjer imamo vertikalne, nosilne sohe, diagonalna zavetrovanja, škarje. Vsi ti konstrukcijski elementi so namenjeni premoščanju razpona med zidovi. Resda je mogoče z lesom premoščati tudi izjemne razpetine, vse do štiriindvajsetih metrov, na primer v Benetkah, a to so si lahko privoščili le doži, bogataši svojega časa. Danes in mi to nedvomno nismo. Zato si pomagamo s tehniko. Najstarejše konstrukcije so se razvile iz bojazni pred premajhno nosilnostjo. Težava je v dvojem: razmeroma lahko slamnato kritino so uporabljali tudi za kritje velikih razpetin, majhne razpetine pa so bile krite navadno s težkim kamnom. Tako so sestavili pravzaprav dvojno konstrukcijo: primarno in sekundarno. Primarna ali osnovna nosi temensko lego, medtem ko kapni legi ležita na povezniku, ki veže oba zidova. Primarna konstrukcija pa je včasih vezana na človekova hotenja. Hrana je pomembna reč in zato je pomembna tudi kašča, ki jo hrani. Streha je ključni element zagotavljanja kvalitete tej hrani, zato mora biti zagotovljen njen učinek. Streha kašče na Pečinah (Šentviška planota) iz leta 1845 je slamnata, torej lahka, razpon pa komaj nekaj metrov. A zagotavljanje hrane je pomembnejša reč od uporabljenega materiala. Včasih je občutek trdnosti več vreden od materiala, ki ga vgrajujemo. Les kot oblikovanec je idealen material, saj ga lahko režemo, tešemo, kalamo, žagamo, gladimo, stružimo. Pri tem je najpomembnejši izbor.

60

AS4_1del_rezerva.indd 60

27.10.2011 20:30:07


Les je lahko izjemno mehak (lipa) ali trd (hrast), ima lahko izrazite letnice, ki definirajo zunanjo obliko, lahko je dekorativen sam po sebi (barve, struktura, sestavi). Lahko ga sestavljamo v sestave različnih izborov, oblik, rasti, barv, gostot, mas ... Najznačilnejši primer je sestavljanje desk. Za enakomerno oblogo jih postavljamo drugo zraven druge vedno obrnjene. Deska deluje vedno obratno od položaja, ki ga je imela v deblu, od koder je izrezana. Ampak že ta izmenična konstrukcija je dekoracija sama, čeprav je po svojem bistvu le funkcija.

right up to twenty-four metres – for example in Venice - but only Doges, the wealthy of their time, could afford this. We are certainly not such today. So we make use of technique.

Slika 52 / Figure 52 Primarna konstrukcija je sestav poveznika (spodaj) in dveh tramov, ki zgoraj nosita lego, na katero se naslanjajo špirovci.Zaradi težko dosegljivega lesa sta tramova kriva, a nameščena simetrično. Na konkavnih delih sedita vmesni legi (ki sta statično povsem odveč, streha nima niti čopov), ki ju pomagajo nositi še škarje. Je izjemno trdna konstrukcija, a prerazkošna za razpon in za maso kritine, ki jo nosi (Pečine, Šentviška planota, Juvanec 2011). A primary construction consists of a tie beam (below) and two beams, which support the purlins on which the rafters rest.Because of the difficulty of obtaining suitable wood, the beams are curved but set symmetrically. The purlins (which are entirely excessive in terms of statics, the roof doesn't even have hips) sit on concave parts and are additionally supported by scissors. It is an extremely solid construction but too luxurious for the span and for the weight of the covering that it supports (Pečine, Šentviška planota, Juvanec 2011).

Slika 51 / Figure 51 Na horizontalnem povezniku sta vezana konstrukcijska tramova, ki v temenu nosita temensko lego. Največji nategi so v povezniku (primer: Sebeščan na Goričkem 1998). The construction beams are attached to the horizontal tie beam and they support the purlin; the greatest strains are thus on the tie beam (example: Sebeščan na Goričkem 1998).

The oldest constructions developed from a fear of too little bearing capacity. The difficulty is two-fold: a thatch covering can also be used for covering relatively large spans but small spans were normally covered with heavy stones. A double construction was thus actually composed: primary and secondary. The primary or basic construction carries the purlin, while the inferior purlins sit on the tie beam, which links the two walls. The primary construction is sometimes bound to human aspirations: food is important and so the granary in which it is stored is also important. The roof is a key element in ensuring the quality of this food, so its efficiency must be ensured. The roof of a granary in Pečine (Šentviška planota), from 1845, is thatched, so light, but the span is only a few metres. Guaranteeing food is more important than the material used, though. The feeling of solidity is worth more than the material from which it is constructed. Wood is an ideal material for a mould, since it can be cut, hewn, split, sawn, planed or trimmed. The most important thing is the selection: wood can be extremely soft (lime) or hard (oak), it can have pronounced annual rings, which define the external form, it can be decorative in itself (colour, structure, composition). It can be composed in various selections: shape, growth, colour, density, weight etc.

Ob tem naj povem, da me je recenzent prijazno popravil, da se ves les ne deformira, v kolikor je seveda pravilno sušen. In obdelan. Res je. V teoriji. Praktično vprašanje pa je, koliko imamo danes pravilno sušenega in pravilno obdelanega lesa? Naši dedje so ga imeli. Ampak dedov že dolgo ni več. Da ne bo izgledala hudomušna pripomba kot moja užaljenost: ob recenzentovi pripombi 'koritavost je nevarna le pri bočnih deskah' (pa hvala za lepo, slovensko besedo, ki sem se je naučil prav nanovo) sem se zamislil in šele danes sem spoznal dejansko razliko med 'skodlami' in 'šinteljni'. Vem, da so prve kalane radialno, druge pa tangencialno na center debla. In recenzentu gre zahvala, da zdaj vem, zakaj so skodle več vredne od šinteljnov. Pri tem naj omenim še holandske cokle, lesene doge v sodih, pa bloške smuči. Oboje nosi neizbrisen pečat lesa. Prvi primer v izjemni obliki, cokla je že skoraj kiparsko delo. Drugi primer pa sloni na funkciji. Ne nazadnje je v današnjih smučeh, pa čeprav so sestavljene, les še vedno pomemben element.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 61

61

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:08


The most characteristic example is composing boards: for a uniform cladding one is also placed inverted against another: a board always functions in reverse from the position that it had in the trunk from which it has been cut. This alternating construction, though, is decoration itself, although it is only functional in its essence. Let me say in here that a reviewer kindly corrected me, that not all wood deforms – insofar, of course, that it has been properly dried. And processed. It is true. In theory. The practical question, though, is: how much properly dried and processed wood do we have today? Our forebears had it; but our forebears are long since gone. So that my tongue-in-cheek comment will not appear as my wounded vanity: the reviewer's comment that 'warp is only a danger with lateral boards' made me think and I only now realised the actual difference between shingles split radially and those split tangientially to the trunk: I now know why 'skodle' are worth more than 'šintelji', thanks to the reviewer. Let me mention here Dutch clogs, wooden staves in barrels and skis from the Bloke plateau: they all bear the indelible seal of wood – the first example in the exceptional shape, a clog is almost a work of sculpture; the second two examples rely on function. Not least, wood is still an important element in today's skis, although they are a composite. Clogs are today mainly a commercial product, so they are coloured more for the tourist's taste. Varnish is no longer merely protection but attracts attention, so there are ever fewer local autochthonous examples.

Slika 53 / Figure 53 Holandske cokle (ki jih uporabljajo tudi drugod) so izrezane iz enega kosa lesa, najprej z žago, potem z obrezilnikom in končno z dletom, predvsem notranjost. Zunaj so bile nekdaj zaščitene z barvastim lakom. Dutch clogs (which are also used elsewhere) are cut from a single piece of wood, first with a saw and then with an edging plane and finally with a chisel, mainly on the inside. They used to be protected on the outside with coloured varnish.

Danes so cokle predvsem komercialni proizvod, zato so pobarvane bolj po okusu turizma. Lak ni več le zaščita, pač pa vzbujanje pozornosti, zato je tudi domačih, avtohtonih vzorcev vse manj.

A wall, a basic element of a house Walls represent two elements: construction and security. In the case of construction, there are again two possibilities: when the bearing and partitioning systems are combined and when separate. When the functions are combined, a wall is a mass that supports and divides at the same time. These are all classical walls, consisting of smaller elements, irrespective of their size or condition. It is important in this that they are made in such a way that they are stable, capable of bearing. If the construction function is separate from the partitioning, there is the necessary vertical element and partitioning is provided by filler placed between support pillars, on the inside or outside. These fillers can also brace the construction but the frame construction itself usually also takes over this function; so that the functions of the two materials do not overlap. The concept of security is always questionable: it is bound to some pre-determined danger that is more or less predictable. The level of anticipated danger can always be envisaged, so the protection is also more or less successful. It is often a combination: opening and closing – window and wall – impermeable for damp and a wall that breathes. The basic task of a wall is supporting on the one hand and, on the other, prevention of access, view, protection from mechanical influences, from the wind, from heat and cold, and it must also sometimes retain heat or cold. There is no ideal or best wall: an optimal wall is that which satisfies the

Stena, osnovni element hiše Zidovi predstavljajo dva elementa: konstrukcijo in varnost. Pri konstrukciji imamo spet dve možnosti, ko sta nosilna in predelna sistema združena in pa ločena. Pri združeni funkciji predstavlja zid neko maso, ki nosi in deli istočasno. To so vsi klasični zidovi, ki so sestavljeni iz manjših elementov, ne glede na njihovo velikost ali na stanje. Pri tem je pomembno, da so sestavljeni tako, da so stabilni, statični. Če pa je konstrukcija ločena od predeljevanja, imamo nujno vertikalne elemente, predeljujejo pa polnila, ki so nameščena med nosilnimi stebri, na zunanji ali na notranji strani. Ta polnila lahko tudi zavetrujejo konstrukcijo, največkrat pa prevzame tudi to funkcijo okvirna konstrukcija sama, tako da se funkciji obeh gradiv ne prepletata. Pojem varnosti je vedno vprašljiv. Navezan je na neko vnaprej določeno nevarnost, ki je bolj ali manj predvidljiva. Predvideni nevarnosti lahko vedno določimo stopnjo, zato je zaščita tudi bolj ali manj uspešna. Mnogokrat pa gre za kombinacije: odpiranje in zapiranje – okno in zid - nepropustnost za vlago in dihanje zidu. Temeljna naloga zidu je po eni strani nosilnost, po drugi pa zaščita pred dostopi, pogledi, pred mehanskimi vplivi, pred vetrom, pred vročino in mrazom, mora pa toploto ali mraz včasih tudi zadrževati.

62

AS4_1del_rezerva.indd 62

27.10.2011 20:30:08


most possible demands and has the fewest undesirable effects in so doing. With any wall, two further aspects are important: bracing and corners. Bracing is needed with long walls, so that the wall does not collapse transversely. The corner is the most sensitive part of a closed construction, so various executions also have different effects: all visible details are generally extremely decorative. The corner, as an element of a longitudinal wall, is simultaneously also bracing. Smaller constructions and those with many corners, with changes of direction of the wall, are thus well braced.

Ne poznamo idealnega zidu in ne najboljšega. Optimalen zid je tisti, ki zadošča čim večjemu številu zahtev in ima pri tem čim manj nezaželenih učinkov. Pri vsaki steni sta ob naštetih elementih pomembna še dva: zavetrovanje in vogal. Zavetrovanje je potrebno pri dolgih stenah, da se zid prečno ne podre. Vogal pa je najobčutljivejši del zaprte konstrukcije, zato so različne izvedbe tudi različno učinkovite, vsi vidni detajli pa so praviloma izjemno dekorativni. Vogal kot element zapognjene stene je obenem tudi zavetrovanje. Tako so manjše konstrukcije in tiste z mnogo vogali, s spremembo smeri stene, dobro zavetrovane.

Wattle/wickerwork The Slovene name derives from the construction: weaving. In Russia, “pereplot” are known, roughly woven constructions for drying fodder. The material is wands, which are woven at right angles, with small branches normally in one direction. For better flexibility, the wands are sometimes split into two: from whence also two colours – white wood and brown bark. A construction of a combination of branches is without a frame but when the wands are interwoven, there must also be a frame (from branches). The thickness depends on the chosen material, the coarseness of the construction increases with thickness. The problem is a lack of seal, which runs in a direction transverse to the vertical: at an angle of 45 degrees to left and right. The construction is symmetrical from back and front. The surface has very pronounced depth: in a combination with branches, the direction also predominates. Viewed orthoganally there are no openings and there is a lack of sealing. The colour can be uniform but, with split wands, there is a two-colour surface, which is thus particularly decorative. A finer execution today only occurs with baskets, sometimes with wagons, occasionally it appears as a filler in an object with a short lifespan. The construction can be used as panelling for the construction of cast materials and with rammed construction; dry concrete, stone or clay. With softer materials, the impression of depth is exploited, which provides the basis for a better grip of the plaster.

Preplet Ime prihaja iz načina konstruiranja: prepletanje. V Rusiji poznajo »pereplot«, grobo prepletajočo se konstrukcijo za sušenje krme. Material je šibje, ki ga prepletamo v pravokotni smeri, običajno pa je v eni smeri vejevje. Šibje je včasih zaradi lažjega ovijanja razcepljeno na dvoje. Od tod tudi dvobarvnost – bela barva lesa in rjava lubja. Konstrukcija je v kombinaciji z vejami brez okvira, kadar pa nastopa prepletanje šibja med sabo, mora imeti površina tudi okvir (iz vej). Debelina je odvisna od izbranega materiala, grobost konstrukcije raste z debelino. Problem je netesnost, ki teče v smeri prečno na vertikalo: pod kotom 45 stopinj v levo in desno. Konstrukcija je zadaj in spredaj simetrična. Površina ima zelo izraženo globino. V kombinaciji z vejevjem prevladuje tudi usmerjenost. Ortogonalno gledano ni odprtin in netesnosti. Barva je lahko enotna, pri cepljenih šibah pa je dvobarvna površina, ki je tako še posebno dekorativna. Uporaba finejših izvedb je danes le še pri koših, včasih pri vozovih, redkeje nastopa kot polnilo pri objektih krajše dobe. Možna pa je uporaba konstrukcije kot opaž za gradnjo litih materialov in pa pri butanju: suh beton, kamen ali ilovica. Pri mehkejših materialih je uporaben globinski vtis, ki služi kot osnova za boljši oprijem ometov. Najbolj elementarne izvedbe so prepleti v ploskvah: kot okvirji (pri stranicah vozov) ali kot tekoča stena, kjer pa seveda potrebujemo zavetrovanje. Preplet služi tudi kot opaž pri izdelavi litih zidov. Pri tem se vtisne vzorec pletenja, ki služi kot oprijemališče za omete ali pa kot dekoracija. V notranjosti masivne stene nastopa preplet kot armatura, ne glede na debelino konstrukcije. Bolj kot izvedbo zidu poznamo ta način pri stropih v črnih kuhinjah. Preplet omogoča uvijanje, zato so ti stropi, ki ščitijo strešno konstrukcijo pred iskrami (ognjem), praviloma vedno konkavni, obokani. Z obokom dobi taka konstrukcija tudi na trdnosti. Največ takih izvedb najdemo na Dolenjskem. Konstrukcija prepleta je zaradi učinkovitosti mnogokje zamazana z ilovico: kot omet ali pa kot oboj, z ene strani ali pa obojestransko. Tako dobimo enako rešitev kot pri armiranem betonu. Pojavlja se tudi enako vprašanje, ali je to nosilna konstrukcija z glinasto zaščito ali je to ilovnat zid s prepleteno armaturo.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 63

Slika 54 / Figure 54 Preplet sam nastopa najpogosteje pri košarah. V arhitekturi je navadno obdelan z glinenim obojem. Wickerwork appears most frequently with baskets: in architecture it is normally used with a clay lining.

63

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:08


Palisada Palisada je lesena stena iz bolj ali manj obdelanih brun. Bruna so zapletena v zemljo, zgornji zaključek je povezan, običajno z mehkimi, prepletajočimi vejami ali s srobotom. Konstrukcijski problemi so v tej zgornji povezavi in v tesnjenju, ki poteka vertikalno in je zato otežkočeno. Površina je izrazito vertikalna, ne dopušča enostavnih odprtin brez preklad. Barva je enotna, razen v spodnjem delu, kjer je tudi življenjska doba bistveno krajša zaradi vlage v tleh. Uporabo so dokazali arheologi v zgodnjih bivališčih človeka, danes so ohranjene izvedbe v srednji Afriki in Srednji Ameriki na suhih tleh ter z malo moče, s slamnato streho večjih naklonov. Palisada omogoča neproblematično izvedbo okroglih tlorisov, majhni razponi pa uporabo najenostavnejših slamnatih kritin brez konstrukcij.

The most elementary executions are woven in flats: as frames (for the sides of a cart) or as running walls, in which bracing is of couse used. Wattle also serves as a lining in the production of cast walls. The pattern of the wattle is impressed in this, to which the plaster can grip, or it serves as decoration. Wattle is used as a strengthener in the interior of a solid wall, regardless of the thickness of the construction. This method is more familiar in the execution of ceilings in a ‘black kitchen’ than it is with walls. Wattle enables curvature, so these ceilings, which protect the roof construction from sparks (fire) are general concave, vaulted. Vaulting also gives such a construction rigidity. There are most such constructions in Dolenjska. For the sake of efficiency, a wattle construction is in many places coated with clay: as plaster or as daub – on one side or on both. This thus provides the same solution as with reinforced concrete. The same question is also raised: whether this is a supporting construction with clay protection or a clay wall with wattle reinforcement. Pallisade A palisade is a wooden wall from more or less processed (trimmed) logs. The logs are inserted into the ground, the upper end is attached, normally with soft, interwoven branches or with clematis. The construction problems lie in this upper binding and in sealing, which runs vertically and is thus made more difficult. The surface is explicitly vertical; it does not allow simple openings without a lintel. The colour is uniform, except in the lower part, where the lifespan is essentially shorter because of damp in the ground. Archaeologists have demonstrated its use in early human dwellings. Today it is still used in Central Africa and Central America on dry ground and with little strength, with a steep thatched roof. A palisade enables non-problematic execution of a circular groundplan, and the small span the use of the simplest thatched covering, without a supporting construction. Structures made by the palisade method no longer exist today, of course. The wooden parts are destroyed and we can only more or less successfully guess from other remains. Methods of building still exist in Africa in which natives use piles driven into the earth for the construction; the circular huts are thatch covered. Mušič claims that »… neither building nor carpentry were developed in the predominant area settled by Slovenes but simple construction carpentry and a simple building technique in clay, wattle and wood must have been mastered; a construction in wood must have had to make do with piles rammed into the earth, unworked logs, trunks and woven rather than wooden bindings. This simple building technique was not just characteristic of vernacular architecture but of architecture in general …« (Mušič,M 1952). Reconstruction of buildings in Federseemoor (Germany) according to Radig indicates the use of whole logs or logs split in half. The construction is supported by key logs, which are set deep in the ground but the walls themselves only partially. Fister’s reconstruction of Ormož indicates probably an even older

Slika 55 / Figure 55 Palisada je sestav navpično stoječih tramov. Po starosti je najstarejši in verjetno prvi konstrukcijski način sestave stene. A palisade is a composition of vertical beams. It is the oldest and probably the first construction method of making a wall.

Seveda realizacij palisadnega načina graditve danes ni več. Leseni deli so uničeni, iz drugih ostankov lahko le še več ali manj uspešno ugibamo. V Afriki še vedno obstajajo načini gradnje, kjer uporabljajo domorodci za konstrukcijo v zemljo zapičene kole; okrogle koče so pokrite s slamo. Mušič trdi, da '… v pretežnem delu od Slovencev naseljenih predelov ni bilo razvito niti zidarstvo niti tesarstvo, ampak je morala prevladovati preprosta gradbena tehnika v ilovici, pletenju in lesu; konstrukcija v lesu se je morala posluževati zabijanja kolov v zemljo, neobdelanih brun, debel in prepleta namesto lesenih vez. Ta preprosta gradbena tehnika pa ni bila značilna le za ljudsko stavbarstvo, marveč za arhitekturo nasploh …' (Mušič,M 1963). Rekonstrukcija zgradb v Federseemooru (Nemčija) po Radigu kaže na uporabo celih in polovičnih brun. Konstrukcijo nosijo ključna bruna, ki so globoko vsajena v tla, stena sama pa le delno. Fistrova rekonstrukcija Ormoža kaže verjetno še starejšo tehniko, ki uporablja v tla zapičena bruna kot konstrukcijo. Polnila seveda niso več ohranjena (Fister,P 1985).

64

AS4_1del_rezerva.indd 64

27.10.2011 20:30:09


Kladna zveza okroglih brun Material je deblo čim bolj enake debeline, poljubno obdelano. Konstrukcija temelji na horizontalnem zlaganju in na izmeničnem prepletanju vogala. Višinski zamik veh sosednih vrst je polovica debeline debla: zareze (1) morajo biti eksaktne in to za četrtino višine. Preklop je poljuben, vendar običajno ne več od debeline in pol (razen pri podpiranju strešne konstrukcije, kjer gre za konzolne izvedbe). Drug problem je tesnjenje (2), saj teoretično nalegajo okrogli tramovi drug na drugega v eni sami točki - potrebujemo torej posebno zatesnitev. Zato to preprosto zvezo uporabljamo danes pri gospodarskih objektih, kjer tesnjenje ni bistveno ali pa imamo 'samotesnjenje' - pri senikih, kjer ob steni seno najprej zatesni, potem pa tudi toplotno izolira notranjost (Juvanec 2009: 90). Površina je izrazito vodoravna, posebno zaradi okroglin, spodnja stran postane sčasoma tudi temnejša, kar okrogline še potencira. Vogalne zveze so izrazite, mečejo dvojno senco na stene in so kot take izjemno dekorativne. Senčna stena pa s svojimi horizontalnimi sencami jača izolativno vlogo (kot zaščita pred toploto).

technique, which uses logs rammed into the earth as the construction: the infills are of course no longer preserved (Fister,P 1985). Overlapping circular logs The material is tree trunks that are as uniform a thickness as possible, roughly worked. The construction is based on horizontally laying and overlapping at the corners. The height distance of these neighbouring rows is half the thickness of the trunk: the notches (1) must be exact and a quarter of the height. The overlap is arbitrary, but normally not more than a thickness and a half (except for supporting the roof construction, for which a consol construction is used). The other problem is sealing (2) since, theoretically, round beams lay one on top of one another at only one point: special sealing is therefore necessary. So this simple join is used today with auxiliary buildings, where sealing is not essential or there is “self-sealing” – with hay barns where the hay by the wall first seals and then also provides heat insulation for the interior (Juvanec 2009: 90). The surface is explicitly horizontal; especially because of the roundness, the lower side gradually darkens, which the roundness intensifies. The corner joints are pronounced; they throw a double shadow onto the wall and are thus extremely decorative. The shaded wall with its horizontal shadows reinforces the insulation role (as protection from the heat). The oldest such constructions go back very far: fossilised remains of log cabins with overlapping corner construction indicate that early German houses were such, or even before settlement by Germanic tribes, and archaeologist here have shown the use of this method in pile dwellings on Ljubljansko barje. A log overlap construction is only used today in auxiliary architecture of less important objects and those that are used only occasionally and without any special requirement for heat insulation. These are mainly hay barns in Gorenjska. The question of sealing circular logs brought completely new solutions in the sphere of decoration. The simplest sealing with moss proved to be a temporary solution. The material dried, disintegrated, fell out and no longer worked. Another material appears mainly in lower lying districts: clay, which is more functional. It can be shaped, pressed into cracks to reduce gaps and lasts relatively well, especially if it is dried in the sun and, in the interior, because of heating of the space. Sealing with clay is not just characteristic of constructions from circular logs: it is used even more with those of hewn logs – the quality of which improves if the cracks that are the fruit of inexact rough carpentry work are sealed. The bands of clay can be coloured or even painted: in Slovakia and the Czech Republic such solutions are very common, in Slovenia they were the custom on Krško polje but today they are only found in the literature.

Slika 56 / Figure 56 Kladna zveza okroglih brun. Overlap of circular logs.

Najstarejše postavitve segajo zelo daleč. Okameneli ostanki lesenih brun z vogalno konstrukcijo na preklope kažejo, da so bile take zgodnje germanske hiše ali celo že pred naselitvijo Germanov, pri nas pa arheologi dokazujejo take izvedbe pri koliščih na Ljubljanskem barju. Danes najdemo kladne zveze okroglih brun s preklopi le še v gospodarski arhitekturi manj pomembnih objektov in tistih, ki jih uporabljamo le občasno in brez posebnih zahtev za toplotno izolacijo. To so predvsem seniki na Gorenjskem. Problematika tesnjenja okroglih brun je prinesla tudi povsem nove rešitve na polju dekoracije. Najpreprostejše tesnjenje z mahom se je izkazalo kot začasna rešitev. Material se suši, razpada, odpada in ne deluje več. Drugi material, ki nastopa predvsem v nižjih predelih, ilovica, pa je bolj uporabna. Lahko jo oblikujemo, vtiskujemo v razpoke in ozke stike ter razmeroma dobro drži, še posebno, če je zasušena na soncu, v notranjosti pa zaradi ogrevanja prostorov. Tesnjenje z ilovico ni samo značilnost konstrukcij okroglih brun. Več imamo tesanih, ki pa postanejo še bolj kvalitetne, če zapremo tiste razpoke, ki so plod neeksaktnosti tesarskega dela. Pasovi ilovice so

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 65

Overlapping, partially dressed logs The material for such a wall can be partially dressed logs: they can be dressed on two faces or only on the outside of the wall. The construction is of horizontally laid logs, the distance between two rows is half the height of the row. The corner joint is an open

65

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:09


dovetail, sometimes also a swallowtail (although this is rare in these constructions). The problem is vertical sealing, whereby the logs have to lie exactly one on top of another. The surface of the wall is flat, slightly stressed. Because of the roundness, the lower side of the log gradually gains a different colour to the upper, so the horizontal articulation is later more pronounced. The corners are interesting, in which, apart from the open dovetail, only regular curves appear. The use of these rough carpentry joints is commoner than circular logs, since it provides better sealing, and, at the same time, the convex logs stress the construction, the external structure of the wood is retained and it increases the protection from heat: the durability of less dressed timber is thus greater. Difficulties in the construction of the corner joint of overlapping, partially dressed logs are in the three-dimensional contact of the corner diagonal So such logs are always truncated in order to obtain a flat, orthogonal plain for the joint. The joint is either a dovetail or a swallowtail. With openings, an execution with a frame covering is cheaper: it always covers the part that sits at right angles to the construction of logs. Partially dressed logs in particular cases provide the most functional design: the lintel over a door remains almost unworked, circular. A problem is created, though, with the vertical element. Smaller openings are cut to a functional width: insofar as they are partially dressed logs, the depth of the cut is to the horizontal contact. Other elements are set either between the logs or on the outside.

lahko obarvani in celo poslikani. Na Slovaškem in Češkem so take rešitve zelo pogoste, pri nas so bile v navadi na Krškem polju, a jih danes najdemo le še v literaturi. Kladna zveza delno tesanih brun Material za tako steno so delno tesarsko obdelana bruna. Lahko so obdelana na dveh ali pa le na zunanji strani stene. Konstrukcija je horizontalno nalaganje brun, zamik dveh vrst je za pol višine vrste. Vogalna zveza je odprto rogličenje, včasih tudi na lastovičji rep (vendar v tej postavitvi redko). Problem je vertikalno tesnjenje, ko morata bruni nalegati eksaktno druga na drugo. Površina stene je ravna, rahlo poudarjena. Zaradi zaoblitve se sčasoma spodnja stran brun obarva drugače od zgornje, tako da je pozneje vodoravna členitev bolj poudarjena. Zanimivi so vogali, kjer nastopajo, razen odprtih rogljev, še priseki v pravilnih krivuljah. Uporaba te tesarske zveze je bolj pogosta od okroglih brun, saj prinaša rešitve boljšega tesnjenja, istočasno pa z izbočenimi bruni poudarja svojo konstrukcijo, ohranja zunanjo strukturo lesa in veča zaščito pred toploto. Trajnost manj obdelanega lesa je tako večja.

Overlapping, dressed logs The material is wood, the dressed logs have a square or, even more usually, a rectangular profile. The construction is horizontally laid dressed logs: the corners have alternating notches, the other side of the corner is raised by half a height. The corner joint is an open dovetail, the notch is a quarter of the height: with larger thicknesses, generally a quarter, and with thinner and higher elements the dovetail can also be rough: they are cut in situ and not previously prepared elements. The problem is exact laying if a good seal is desired and a fair measure of exactness is also required for all the walls to be level

Slika 57 / Figure 57 Kladna zveza delno tesanih brun. Overlapping, partially dressed logs.

Težave v konstrukciji vogalnega spoja kladne zveze delno tesanih brun so v prostorskem stiku vogalne diagonale. Zato so taka bruna vedno prisekana, da dobimo ravne, ortogonalne spojne ravnine. Spoj je bodisi rogličenje ali pa lastovičji rep. Pri odprtinah je cenejša izvedba prekrivanje z okvirom. Prekriva vedno del, ki sedi pravokotno na konstrukcijo brun. Delno tesano bruno je v posebnih primerih oblikovano najbolj funkcionalno. Kot preklada nad vrati ostane skoraj neobdelana, okrogla. Pri tem nastane problem stika z vertikalnim elementom. Manjše odprtine so zarezane do funkcionalne debeline. V kolikor gre za delno tesana bruna, je zareza globoka do horizontalnega stika. Drugi elementi so nameščeni bodisi med bruna ali pa na zunanji strani. Kladna zveza tesanih brun Material je les, tesana bruna so kvadratnega ali še bolj običajno pravokotnega profila. Konstrukcija je vodoravno nalaganje tesanih brun. V vogalu so izmenično narezana, druga stran vogala je dvignjena za pol višine.

Slika 58 / Figure 58 Kladna zveza tesanih brun. Overlapping, dressed logs.

66

AS4_1del_rezerva.indd 66

27.10.2011 20:30:10


The surface is smooth, with lightly indicated horizontals. The corner joints are strengthened by nails that are hammered in during the work: a wooden nail is always continued to the middle of the beam. The nails do not appear on the outside. This joint is used for both residential and auxiliary objects: the beams can be visible or superficially dressed. In this case, the beams are trimmed from the outside so the surface is not smooth, and then plastered and whitewashed. The plaster can be lime or clay: lime is normally white, but clay also has strong clours: usually blue, red or dark brown. Dressed logs can be square or rectangular in cross-section: the execution of corner joints is in principle the same. In the Pannonnian lowlands, such constructions are customarily protected with a coating of clay (as plaster/daub) and then coloured. The lower part (“pedestal”) is generally painted a darker colour, not because of the apparent edging of ground insulation but because of chickens, which seek lime (calcium) for their egg shells in the whitewash. In Bela krajina, such dressed log constructions are not protected with plaster, only whitewashed, so that the horizontal contacts are often visible. Sealing the horizontal joints is necessary with overlapping circular, undressed logs. It is also of course necessary to seal roughly worked carpentry planes: other wooden constructions remain uncovered: the clay seal thus becomes very pronounced.

Vogalna zveza je odprto rogljičenje, zarezano je za četrt višine: pri večjih debelinah praviloma na četrt, pri tanjših in višjih elementih pa so lahko roglji tudi poljubni. Gre za prirezovanje na mestu samem in ne za vnaprejšnje pripravljanje elementov. Problem je eksaktno naleganje, če želimo dobro tesnjenje, razen tega pa je potrebna dobršna mera eksaktnosti za izravnavo vse stene. Površina je gladka, z rahlo nakazanimi horizontalami. Vogalno zvezo jačajo mozniki, ki jih zabijajo med delom. Lesen moznik se nadaljuje vedno v sredini trama. Mozniki se na zunaj ne kažejo. Ta zveza je uporabna tako za bivalne kot za gospodarske objekte. Tramovi so lahko vidni ali pa površinsko obdelani. V tem primeru so tramovi od zunaj nasekani, da dobimo negladko površino, nato pa ometani in prebeljeni. Omet je lahko apnen ali pa ilovnat. Apnen je navadno bel, ilovnat pa tudi z močnimi barvami: najčešče modro, rdeče ali temno rjavo. Tesna bruna so lahko kvadratnega ali pravokotnega prereza. Izvedba vogalnega spoja je v principu enaka. V Panonski nižini je v navadi, da so take konstrukcije zaščitene s prevleko iz ilovice (kot omet) in potem prebarvane. Spodaj ('podstavek') je praviloma prebarvan temneje, vendar ne zaradi navideznega zavihka talne hidroizolacije, pač pa zaradi kokoši, ki v apnenem beležu iščejo apnenec (kalcij) za lupine jajc. V Beli krajini so lesene kladne zveze sicer prebeljene, a ne zaščitene z ometom, pač pa le z beležem, tako da se vodoravni stiki mnogokrat vidijo. Tesnjenje horizontalnih spojev je potrebno pri zvezi okroglih, neobdelanih brun. Seveda pa je treba tudi grobo obdelane tesarske ravnine zatesniti. Ostala lesena konstrukcija ostane tako neprekrita, tesnitev z ilovico postane zelo izrazita.

Overlapping dressed logs with half-joint The material is dressed logs of the same, normally square profile. The composition of horizontal logs is fixed at the corners by a relatively demanding notch but it is prevented from coming apart by the overlaps, which are generally one or at most one and a half thicknesses of the beam. The construction is compact and cannot come apart, because of the weight from above (roof). The height difference of the logs of adjacent walls is half the height of the logs. The entire height uses whole elements, except the upper and lower in each second row, where half beams appear. The surface is uniform, with slightly highlighted horizontal demarcations. The uniform surface allows the simple insertion of openings but does impose this with pronounced articulation. This method is used anywhere with an unworked wall: the dressed surface with edges functions sufficiently decoratively and the thickness of the logs is normally sufficient for heat insulation. The half-joint is often shifted by its own width from the outside edge of the foundations inwards: but a masonry wall for a stove is level with the foundations. The overlaps thus cover the foundations and the stone-built wall, which is plastered. Square logs only appear in the oldest constructions and in residential architecture, where heat protection is needed. So they are found most often in granaries. The overlaps serve to enclose the construction of the corner joint and above they are extended and are used as a support for the inferior purlin. The decorative trimming serves as protection against damp. The cuts are normally turned downwards so that water does not remain in them.

Kladna zveza tesanih brun s preklopi Material so tesana bruna enakih, običajno kvadratnih profilov. Sestav horizontalnih brun fiksira v vogalu razmeroma zahtevno zarezovanje, razstavljanje pa onemogočajo preklopi, ki so dolgi praviloma eno, največ eno in pol debeline trama. Konstrukcija je kompaktna in nerazstavljiva, če je obremenjena na vrhu (streha). Dve sosednji steni sta po višini zamaknjeni za pol višine trama. Vsa višina uporablja cele elemente, razen zgornjega in spodnjega v vsaki drugi vrsti, kjer nastopata polovična tramova. Površina je enakomerna, z rahlo nakazanimi horizontalnimi razmejnicami. Enakomerna površina sicer daje možnosti za enostavno vgrajevanje odprtin, a tega ne vsiljuje z izrazitim členjenjem. Ta način uporabljamo povsod tam, kjer ostaja stena neobdelana. Tesana površina z robovi deluje zadosti dekorativno, debelina brun pa je običajno zadovoljujoča toplotna izolacija. Mnogokrat je kladna zveza za svojo debelino zamaknjena z zunanjega roba temelja navznoter, zidana stena za pečjo pa je s temeljem poravnana. Tako se preklopi pokrivajo s temeljem in z zidano steno, ki je ometana. Kvadratna bruna nastopajo le v najstarejših konstrukcijah in v bivalni arhitekturi, kjer potrebujemo toplotno zaščito. Zato jih najdemo najbolj pogosto pri kaščah.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 67

67

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:10


This half joint is often executed with raised profiles: the exploitation of the dressed wood from the trunk is thus greater: the construction characteristics remain the same. Rough carpentry joints are often combined with those without them: especially when it is a plastered and whitewashed construction (Bela krajina, Drašiči). The problem is the exact cutting of the horizontally laid surfaces, which provides the sealing. The construction can also be dismantled in a horizontal direction, since it is only placed in position.

Preklopi služijo za zaporo konstrukciji vogalnega spoja, zgoraj pa so podaljšani in so uporabljeni kot podpora kapnim legam. Dekorativno prirezovanje služi kot zaščita pred vlago. Prirezi so vedno obrnjeni navzdol, da v njih ne zastaja voda. Večkrat je ta kladna zveza izvedena z dvignjenimi profili. Izkoristek tesanega lesa iz debla je tako večji, konstrukcijske značilnosti ostanejo iste. Tesarske zveze s preklopom so mnogokrat kombinirane s tistimi brez njega, posebno kadar gre za ometane in prebeljene konstrukcije (Bela krajina, Drašiči).

Half-joint with a swallowtail The material is wood, planks or square or rectangular beams. It is assembled by placing one on top of another, with vertically inserted dovetails, which are thus fixed horizontally and can no longer come apart. Weight is therefore necessary from above, which the roof provides, of course. The hard-to-make dovetails at a three-dimensional angle, ensures the exact positioning of the construction, but a relatively major problem remains with the precision of the horizontally laid logs, on which the sealing depends. The dovetails can also have rounded contours, sometimes with a very decorative effect, but these can only be made by hand. The surface is even, the horizontals are only lightly indicated, only the edges are more pronounced. The dovetails stand out more because of inexact angles, especially in non-linear executions. Constructions from thicker beams are particularly decorative, enabling more choice of shapes, including double dovetails and variations in thicknesses, when the overhangs throw a relatively strong shadow, which stress these delineations. Joints in the form of animals, humans and tools are known in Germany (Werner 1988: 81).

Slika 59 / Figure 59 Kladna zveza tesanih brun s preklopi. Dressed logs with half joint and extension.

Problem je eksaktno rezanje horizontalnih naleznih ploskev, kar predstavlja tesnitev. Konstrukcijo je možno tudi razdreti v horizontalni smeri, saj je le zložena. Kladna zveza, vezana na lastovičji rep Material je les, plohi ali bruna kvadratnega ali dvignjenega preseka. Sestavljanje je nizanje v višino z vertikalnim vstavljanjem rogljev, ki so tako v horizontalni smeri fiksirani in ne več razstavljivi. Zato je potrebna obtežba od zgoraj, kar predstavlja seveda streha. Težka izvedba rogljev pod prostorskim kotom zagotavlja točno nasedanje konstrukcije, ostaja pa razmeroma velik problem z eksaktnostjo horizontalnega položaja brun, od katerega je odvisno tesnjenje. Roglji so lahko tudi zaobljenih linij, včasih prav dekorativno učinkujejo, vendar so taki možni le v ročni izvedbi. Površina je enakomerna, horizontale so le rahlo nakazane, bolj izraziti so robovi. Roglji bolj izstopajo zaradi neeksaktnih kotov, še posebno v nelinijskih izvedbah. Posebej dekorativne so postavitve večjih debelin, ki omogočajo večji izbor oblik, tudi dvojne roglje in pa variiranje v debelinah, ko nastopajo previsi z razmeroma močnimi sencami, ki te razmejnice poudarjajo. V Nemčiji poznajo tudi spoje z oblikami živali, človeka, orodja (Werner 1988: 81). Tesarsko zvezo na lastovičji rep poznamo tudi v mizarjenju, saj je zelo trdna in nudi mnogo možnosti oblikovanja. Ime je dobila po sličnosti z lastovičjim repom, ki se proti koncu razširi. Preklopi tako niso več potrebni. Gre za manjšo porabo materiala in za zahtevnejšo obdelavo lesa. Najbolj enostavne rešitve so z ravnim prirezovanjem, ob uporabi brun enakih dimenzij so tudi detajli enaki.

Slika 60 / Figure 60 Kladna zveza na lastovičji rep. Swallowtail half- joint.

Swallowtail joints are also used in fine carpentry, since it is a very firm joint and also offers many possibilities of design. The name derives from the similarity to a swallow’s tail, which widens towards the end. Extensions are no longer necessary: less material is used but working the wood is more demanding. The simplest solutions are with a flat cut, with the use of logs of the same dimensions, but the details remain the same. When the construction is done in places where wood is more valuable, the wood is exploited to the utmost: so boards are of different widths. This

68

AS4_1del_rezerva.indd 68

27.10.2011 20:30:10


means that carpentry joints have to made in situ: so they are distributed unevenly over the construction (Ponikva on Šentviška planota, Juvanec 2011: 76). Such constructrions cannot, of course, be used in all circumstances: they often have to be combined with other methods. A swallowtail allows both the straight and curved lines of dovetails: so they can be single, double or even triple. Three-dimensional carpentry is extremely demanding since the dovetails must be identical, so such an execution is not just more attractive but also worth admiring for the craftsmanship.

Kadar gre za konstrukcije v krajih, kjer je les bolj dragocen, so tesarji uporabili les do skrajnih mej izkoriščenosti. Tako dobimo plohe različnih širin. To pomeni, da je treba tesarske zveze izdelovati na mestu samem, zato so po konstrukciji razdeljene neenakomerno (Ponikva na Šentviški planoti, Juvanec 2011: 76). Te konstrukcije seveda ne moremo uporabljati v vseh primerih, mnogokrat jo je treba kombinirati še z drugimi načini. Lastovičji rep omogoča ravne in krive linije rogljev. Lahko so enojni dvojni ali celo trojni. Prostorsko tesarjenje pa je izjemno zahtevno, saj morajo biti roglji povsem enaki, zato so take izvedbe ne samo lepše, pač pa so tudi obrtniško gledano občudovanja vredne.

Frame construction The material is beams, dressed, normally with a square cross section. The construction can be of any kind: the principle of vertical uprights with horizontal supports and connections (with a double kozolec they are called ‘riglji’ (crossbars)). The horizontal supports are also often pre-tensioned. Bracing is provided by a mass of diagonals or crosspieces parallel to them, which, because of pressure forces are inserted in the right-angled parts of the beam, with notched ends or three-dimensional joints (1). The struts are normally at an angle of forty-five degrees, so they create cross-sections that are the square root of two larger than the basic thickness of the strut or upright. The entire construction thus uses this ratio the most. There is practically no surface area: the construction is for open use and is in any case ventillated. The impression of area is given to a kozolec by the ‘brana’, the first or last wall of the gable, which, with the mass of crosspieces and uprights provides bracing and prevents the contents from falling out. The only decoration on the surface are the dressed struts, but these always perform their primary function. They can be worked flat or three-dimensionally. Such walls are used as a basis for further construction but they appear most commonly in double kozolci. The skeleton itself can serve as the simplest spacer between the foundations and the roof construction. It is not just pillars, since the construction must also provide bracing: the crosspieces are thus both functional and aesthetic elements. When there are a number of crosspieces, they can also hold in the contents: ricks in Bohinj have very few beams. A denser network of crosspieces already provides a rudimentary wall: the beams of Dolensjska double kozolci are sometimes almost compact walls: functionally, they serve both for retaining the content and allowing fresh air through the wall for drying. Buildings that have a skeleton construction and clay insertions as filling date from the time of German settlement. The fillings became increasingly massive and strong: only fired bricks are still now used. This method never actually took hold in Slovenia: there are some examples in Dolenjska, partially in Kočevsko. Because of the use of poor quality material, the fillings (and sometimes the construction, too) were covered with plaster.

Okvirne konstrukcije Material so tramovi, tesarsko obdelani, običajno kvadratnih presekov. Konstrukcija je lahko kakršna koli: princip vertikalnih stojk s horizontalnimi prekladami in povezavami (pri dvojnih vezanih kozolcih jim pravijo 'riglji'). Preklade so mnogokrat tudi prednapete. Zavetrovanju služi množica diagonal ali njim vzporednih prečk, ki so zaradi tlačnih sil vpete v ortogonalne dele topo, z zarezanimi konci ali s prostorskimi tesarskimi zvezami (1). Prečke so navadno pod kotom petinštirideset stopinj, torej tvorijo preseke, ki so za koren iz dve večji od osnovne debeline ročice ali stojke. Zato tudi celotne konstrukcije uporabljajo največ to razmerje. Površine praktično ni. Konstrukcija služi odprti uporabi in je v vsakem primeru zračna. Vtis površine daje pri kozolcu 'brana', prva ali zadnja stena cela, ki z gostoto prečk in stojk konstrukcijo zavetruje in preprečuje izpadanje vsebine. Edino okrasje na površni so obdelane ročice, ki pa vselej opravljajo svojo prvotno funkcijo. Njihova obdelava je lahko ploskovna ali prostorska. Take stene so uporabne kot osnova za nadaljnjo obdelavo, najbolj pogosti pa so dvojni vezani kozolci.

Slika 61 / Figure 61 Konstrukcije z masivnimi okvirji, ki nosijo. Polnila pa zapirajo stene. Constructions with solid frames that provide support: the wall is closed by filling.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 69

69

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:11


“Pigeohole” construction with internal plank cladding The wooden construction consists for the most part of square beams with an inner lining of planks. The external and supporting construction is from uprights, horizontal crosspieces, lintels and bars and with bracing struts. The construction is lined with boards on the inside: the necessary openings are cut into them but there are few of these. The corner contact is the problem, where a theoretical null point is achieved with two planks and the corner pillar (1). The surface is uneven but always the same. Orthogonal constructions have struts, which provide bracing, always at an angle of forty-five degrees. The struts also sometimes cross: the cladding is attached to them. The surface has a lot of shadows and the large eaves are particularly charming, especially at the front, where they are particularly pronounced (functionality) The construction is rarely used for residential houses (granaries) but very often, mainly in Dolenjska, for stockhouses: a masonry part serves as a base and as foundations (stabling) and the upper part is wooden. It is used for storing fodder and is often divided into individual bays. The loading bay is covered with a pronounced jutting roof throughout the length. The construction is strong but has little insulation value in protecting from the cold: it is more successful against heat, since the construction creates a lot of shadow, which cools the surface and creates air currents and thus cools the interior.

Sam skelet lahko služi kot najenostavnejša razpira med temelji in strešno konstrukcijo. Pri tem ne gre le za stebre, saj je treba konstrukcijo tudi zavetrovati. Ročice so tako funkcionalni, pa tudi estetski element. Ko je ročic več, lahko služijo tudi kot zapora za vsebino. Stogi v Bohinju imajo zelo redko brano. Bolj gosta mreža ročic predstavlja že redko steno. Brane dolenjskih dvojnih kozolcev so včasih že skoraj kompaktne stene, funkcionalno pa služijo tako zadrževanju vsebine kot odpiranju stene svežemu zraku za sušenje. Iz časa poselitve Germanov izhajajo zgradbe, ki imajo kot konstrukcijo skelet, za polnila pa glinaste vložke. Polnila so postajala vse bolj masivna in močna. Danes uporabljajo le še opečne zidake. Pri nas se ta način pravzaprav ni nikjer res udomačil. Nekaj primerov imamo na Dolenjskem, delno na Kočevskem. Zaradi uporabe manj kvalitetnega materiala so bila polnila (včasih s konstrukcijo vred) prekrita z ometom. Predalčna konstrukcija z obojem iz plohov Lesena konstrukcija je sestavljena iz večinoma kvadratnih presekov, notranji oboj so plohi. Zunanja in nosilna konstrukcija je iz stojk, horizontalnih povezav, preklad in zapahov, ter z zavetrovalnimi ročicami. Na notranji strani je konstrukcija obita s plohi. Vanje so vrezane potrebne odprtine, ki pa jih je malo. Problem predstavlja vogalni stik, kjer pridemo z dvema plohoma in z vogalnim stebrom v teoretično točko nič (1). Površina je sicer razgibana, a vedno enaka. Ortogonalne konstrukcije imajo ročice, ki zavetrujejo, vedno pod kotom petinštirideset stopinj. Včasih se te ročice tudi križajo: služijo pač tudi naleganju oboja. Površina ima mnogo senc, posebno draž pa predstavljajo veliki napušči, predvsem sprednji, ki je posebej izrazit (funkcionalnost). Konstrukcija se uporablja redkeje pri bivalnih hišah (kašča), zelo pogosto pa predvsem na Dolenjskem za hleve. Zidan del služi kot osnova in kot temelj (hlev), zgornji del pa je lesen. Služi za spravljanje krme, ki je mnogokrat ločena po prostorih. Nakladalni prostor je pokrit z izrazitim napuščem po vsej dolžini. Konstrukcija je sicer močna, a ima majhno izolativno vrednost pri zaščiti pred mrazom. Proti vročini pa je uspešna, saj prinaša konstrukcija mnogo senc, ki površino hladijo in ustvarjajo zračne tokove ter s tem hladijo notranjost. Izvedba ne omogoča toplotne zaščite, zato jo uporabljajo predvsem za gospodarske objekte, predvsem za spravilo krme. V Beli krajini so gospodarska poslopja ('podi') razdeljena na sušilni del, na tistega za spravilo krme in za spravilo orodja in voz. Včasih je temu priključen še hlev, čeprav to ni pravilo. Plohi so postavljeni za stojke. S svojo debelino ne potrebujejo posebne konstrukcije in ročice ob strani služijo le za zavetrovanje. Stena je lahko postavljena prav tako iz plohov, ki pa so naslonjeni na prečke, ki sicer zavetrujejo, a bi jih za to namembnost lahko bilo tudi manj. Kadar gre za svinjski hlev, je to povsem umestno.

Slika 62 / Figure 62 Predalčna konstrukcija z obojem iz plohov. “Pigeonhpole” construction with lining of planks.

The excution does not provide heat protection so it is only used for auxiliary buildings, mainly for storing fodder. In Bela krajina, auxiliary buildings (“barns”) are divided into drying bays, those for storing fodder and for storing tools and wagons: a stockhouse is sometimes also attached but this is not the general rule. Planks are placed behind the uprights: due to their thickness, they do not need a special construction and the crosspieces at the side serve only for bracing.

70

AS4_1del_rezerva.indd 70

27.10.2011 20:30:11


A wall can similarly be made from planks resting on crosspieces, which provide bracing but there can be fewer of them for this purpose. This is very suitable for a pigsty. The dense net of crosspieces of a pigsty in Leskovec above Višnja gora provides protection from the heat mainly in summer: the deep shadow prevents overheating and the sun’s rays from hitting the planks that actually create a wall on the inside. The shade retains the moisture and prevents entry of the sun’s rays.

Gosta mreža prečk svinjaka v Leskovcu nad Višnjo Goro predstavlja toplotno zaščito predvsem poleti. Globoke sence onemogočajo preveliko ogrevanje in dostop sončnim žarkom do plohov, ki tvorijo dejansko steno z notranje strani. Senca zadržuje vlago in onemogoča dostop sončnim žarkom. Konstrukcije z vertikalnim lesenim obojem Material je les. Za konstrukcijo je okvir masivnih tramov, oboj je iz lesenih desk. Konstrukcija je sestavljena iz stojk ter iz horizontalnih povezav, ki služijo kot osnova za lesen oboj, ki teče v navpični smeri. Seveda so potrebne tudi ročice za zavetrovanje. Osnovna konstrukcija se navzven ne vidi. Površina je enakomerna, rahlo vertikalno poudarjena, ima pa lahko več izvedb: tesne in netesne. Netesen oboj služi pri napravah za sušenje in je lahko izveden s špranjami, lahko pa razmike za prezračevanje dobimo šele z razsušitvijo lesa. Suh les lahko tesno nabijemo na prečke, pri čemer so netesnosti le še posledice neravnega žaganja. Preklop je lahko po vsej širini ali pa le delno, tako imamo na površini sence. Mnogokrat se letvice preklopa končujejo z izrezljano kapljico, ki služi kot odkap. Lahko pa je oboj sestavljen iz desk na pero in utor različnih izvedb (4), od desk z utori in s samostojni peresi do polovičnih zarez in popolnih izvedb na pero in utor zarezo in brez nje. Ta način je najbolj uporabljan pri zapiranju čela bivalnih hiš, kjer zahtevamo prezračevanje oziroma netesnost. Tesne postavitve pa služijo le za spravilo, saj ne omogočajo skoraj nobene toplotne izolacije.

Constructions with vertical wooden cladding The material is wood: the construction consists of a frame of massive beams and the cladding is wooden planks. The construction is composed of uprights and horizontal connectors, which serve as the base for the wooden cladding, which runs vertically. Crosspieces are also, of course, needed for bracing. The basic construction cannot be seen from the outside. The surface is uniform, slightly vertically stressed and can be executed in a number of ways: sealed and unsealed. Unsealed cladding is used in devices for drying and can be done with cracks, with the gaps for ventilation being obtained only as the wood dries. Dry wood can be tightly fixed to the crosspieces, whereby any lack of seal is only the result of uneven sawing. There can be an overlap throughout the width or only partial, which provides shadow on the surface. Often the slats of the overlap end in a point, which provides run-off. The cladding can be made of boards with a tongue and groove in a variety of ways (4), from boards with a groove and with independent tongue, and complete executions with tongue and groove, with or without a notch. This method is used mainly for closing the gable of a residential house, where ventilation or the absence of a seal is required. Sealed executions serve only for storage, since they allow almost no heat insulation. Additional protection of an otherwise open skeleton of a double kozolec (mainly below the Sava river) is usually vertical wooden cladding with planks. A construction in which the spans are not too large, with dense crosspieces and struts, enables direct attachment however the cladding is done, although the seal is adjusted to the planks since greater tightness is unnecessary because of the character of devices for storage and for drying fodder. Occasionally, a wall appears in its elementary form, without combining other characteristics or even materials. When the wall is from the same material, several methods, several executions or methods of working are often used. Vernacular architecture is made extremely economically: no rules that weaken its functionality can be sustained. On the other hand, it is not a professional product of experts: everyone knows the art of rough carpentry. So agreement on execution, details and on treatment had to be particularly considered and effective: in both technology and function. The aesthetic aspect, which appears mainly in the decorative treatment of elements, is characteristic but recognises only guidelines, never specific executions: in Gorenjska, wall paintings are always of a religious nature and never show flowers or explicit ornaments, while in Dolenjska it is exactly the

Slika 63 / Figure 63 Konstrukcija z vertikalnim lesenim obojem. Construction with vertical wooden cladding.

Dodatna zaščita sicer odprtega skeleta dvojnega kozolca (predvsem pod Savo) je najbolj pogosto vertikalni lesen oboj z deskami. Konstrukcija z ne prevelikimi razponi z gostimi prečkami in ročicami omogoča direktno obijanje, ne glede na izvedbo oboja, vendar praviloma le tesno še prilegajočih se desk, saj večja tesnost ni potrebna zaradi značaja naprave za spravilo in za sušenje krme. Redkokdaj nastopa kak zid v svoji elementarni obliki brez kombiniranja drugih značilnosti ali celo materialov. Kadar gre za zid iz istega materiala, nastopa mnogokrat več

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 71

71

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:11


reverse. In Dolenjska, the surfaces of double kozolci are always decorated with fretwork boards, in Štajerska with three-dimensional elements (crosspieces), in Gorenjska there is simply no decoration. The construction of walls consistently respects the rules: otherwise the wall will not perform the chosen function: most important is the optimal choice of execution of a wall. The finest example of a wooden construction, functionality and aesthetics: a kozolec. A kozolec is a freestanding, permanent, vertical, predominantly wooden, open and but covered device for drying and for storage It is an optimal combination of natural possibilities and the needs of man. Natural possibilities here refer primarily to the environment and the materials available to man and which he masters, works; and man’s capacity to use and combine all these possibilities. Man’s needs are for survival. This means being able to preserve things for the entire year. A kozolec at one time provided mankind with bread, today it ensures food for livestock. The form and type of kozolec depend on all the aforementioned possibilities and needs: in hilly parts, kozolci are smaller, dispersed, in wetter places they are more protected than elsewhere, on plains they are elongated, far from the farm they have additional protection from sudden showers. Close to the house they are larger, double, with space for a wagon and for tools. The theoretical development of a kozolec runs from simple to more demanding executions, the historical path runs somewhat more arbitrarily but the first steps are identical: 1. An elongated single kozolec undoubtedly developed because of the deficiencies of a pole: the ground was damp so man had raised the hay on vertical poles, which were required for “loading”, for depositing the hay. 2. Sometimes, vertical poles linked with horizontal slats formed a drying device similar to a kozolec. In an artistic sense, too, this is already the embryo of a kozolec, but the fodder is still inadequately protected. 3. The next phase is similar but with a temporary or emergency roof, which can be bark or sheet metal. In essential terms, this already has all the elements of a kozolec but, because of its temporary character, it is not yet one. 4. A single elongated kozolec is the same device but more solidly made, properly jointed, with a more durable roof and is larger and more functional. Because it stands in the wind, the side away from the wind is often buttressed but this is not a rule. 5. The uprights, normally wooden, can also be stone, masonry: in Poljanska dolina and towards Notranjska the pillars are masonry and the roof can also be heavier, generally of stone: such kozolci often have special markings on the gable. 6. A kozolec with an apron roof, of which there are several kinds, is a special form 7. A lean-to roof is normally confined to a single bay in elongated kozolci, mainly on Sorško polje.

načinov, več izvedb ali obdelav. Ljudska arhitektura je sestavljana izjemno varčno. Nobeno pravilo, ki bi slabilo funkcionalizem, se ni moglo obdržati. Po drugi strani pa ne gre za profesionalne izdelke strokovnjakov, tesarsko umetnost so znali vsi. Zato so morali biti dogovori o izvedbah, detajlih in o obdelavah posebno dobro premišljeni in efektni, tako v tehnologiji kakor v uporabi. Estetika, ki nastopa predvsem v dekorativnih obdelavah elementov, je sicer značilna, a pozna le usmeritve, nikoli izvedb. Na Gorenjskem so zidne slikarije vedno nabožne narave in nikoli ne prikazujejo cvetja ali izrazitih ornamentov, na Dolenjskem pa je prav obratno. Na Dolenjskem so dvojni kozolci krašeni vedno v ploskvi z izrezovanjem desk, na Štajerskem s prostorsko obdelavo elementov (ročic), na Gorenjskem dekoracij enostavno ni. Pri konstrukciji zidov gre za dosledno upoštevanje pravil, v nasprotnem primeru zid neke izbrane funkcije ne bo opravljal. Najpomembnejši je optimalni izbor izvedbe zidu. Najlepši primer lesene konstrukcije, uporabnosti in estetike: kozolec Kozolec je samostojna, stalna, vertikalna, pretežno lesena, odprta in pokrita naprava za sušenje in za spravilo. Je optimalni sestav možnosti narave in potreb človeka. Možnosti narave so pri tem predvsem okolje in materiali, ki jih lahko človek doseže in obvladuje, obdeluje; človekova sposobnost pa to, da izrabi in kombinira vse te možnosti. Potreba človeka je v tem smislu - preživitev. To pomeni zagotavljanje enakih pogojev prehranjevanja vse leto. Kozolec je včasih zagotavljal človeku kruh, danes zagotavlja hrano živini. Oblika in tip kozolca sta odvisna od vseh omenjenih možnosti in od potreb. V hribovitih krajih so kozolci manjši, razgibani, v krajih z več moče so bolj zaščiteni kot drugod, v ravninah so dolgi, daleč od domačije imajo dodatne zaščite pred nenadnim nalivom. Blizu hiše so večji, dvojni vezani, s prostorom za vozove in za orodje. Teoretični razvoj kozolca teče od preproste izvedbe k bolj zahtevni, zgodovinska pot teče nekoliko bolj samosvoje, a v prvih korakih sta identični. 1. Enojni stegnjeni kozolec se je nedvomno razvil zaradi pomanjkljivosti ostrvi. Tla so vlažna, zato je človek krmo dvignil na vertikalne palice - ostrnice, ki pa so zahtevne za 'obdevanje', za vlaganje krme. 2. Občasna, kozolcu podobna sušilna naprava so vertikalne palice, ki so povezane s horizontalnimi letvami. To je že tudi v likovnem smislu zametek kozolca, vendar je zaščita krme še premajhna. 3. Naslednja faza je enaka izvedba, a z začasno ali zasilno streho, ki je lahko lubje ali tudi pločevina. Smiselno je to že kozolec z vsemi svojimi elementi, a zaradi svojega začasnega karakterja to še ni. 4. Enojni stegnjeni kozolec je enaka naprava, vendar solidneje izvedena, s tesarskimi zvezami, obstojnejšo streho, je večji

72

AS4_1del_rezerva.indd 72

27.10.2011 20:30:11


5.

6. 7. 8. 9. 10.

8. A double elongated kozolec is two elongated ones that are linked and is an intermediate phase to the (historically later) 9. low kozolec, which is above all the fruit of economic conditions: so 10. is more rarely decorated and is generally simpler.

in bolj uporaben. Ker stoji na vetru, ima na zavetrni strani mnogokrat zavetrovalne podpore, vendar to ni pravilo. Stojke, praviloma lesene, so lahko tudi kamnite, zidane. V Poljanski dolini in proti Notranjski so stebri zidani in tudi streha je lahko težja, praviloma kamnita. Mnogokrat imajo taki kozolci tudi posebna znamenja v čelu. Posebna izvedba je kozolec na kozla ali na psa, ki ima neke vrste »birtah« ali plašč. Bolj običajno nastopajo take nadstrešnice v enem oknu, pri dolgih stegnjenih kozolcih, predvsem na Sorškem polju. Dvojni stegnjeni kozolec sta praktično dva stegnjena, ki sta povezana in predstavljata vmesno fazo do (zgodovinsko poznejšega) nizkega kozolca, ki je predvsem plod ekonomskih razmer, zato je tudi redkeje okrašen in je praviloma bolj enostaven.

Dvojni vezani kozolec ima dva tipa, nad Savo in pod njo. Ločita se predvsem v masah čela, elementi pa so identični. Konstrukcija takega kozolca je sestavljena iz stojk z letvami, iz strehe. Prečno zavetrovanje je izvedeno v čelu z 'brano', vzdolžno zavetrovanje pa je zagotovljeno z jedrom, ki je lahko ploskovno ali pa prostorsko. Prvi, ploskovni izvedbi pravijo 'v eno drevo', prostorski pa 'v dve drevesi'. Seveda je kozolec v dve drevesi bolj uporaben, saj ima več zaščitenega prostora v notranjosti. Tudi strehe se razlikujejo: od navadne dvokapnice z odprtim zatrepom, z zaprtim zatrepom, do čopaste strehe (s praviloma zaprtim čelom) in do štirikapne strehe, ki je, kot kaže, najstarejša izvedba. V Bohinju, kjer rado dežuje, pa so kozolci opremljeni še z dodatnimi nadstreški, ki ščitijo poamezne izpostavljene elemente. Ponekod imajo kozolci tudi podaljške v obliki enojnega stegnjenega, pravijo jim 'rep'; včasih sta repa tudi dva, ki sta lahko povezana. Pod Savo so doma bolj čokati kozolci, ki imajo praviloma 'dve drevesi', nakladalno ploščad in bolj obdelano čelo. Nakladalna ploščad je lahko ograjena, lahko se odpira ali pa je preprosto brez stranske zaščite. Stopnice ali lestev so običajno sestavni deli, čelo pa je praviloma bolj zaprto, z gosto brano ali z deskami. Novejši kozolci so navadno bolj dekorirani, vendar le v deskah oboja in ne v konstrukciji kakor na Štajerskem. Najstarejše znane izvedbe kozolca so tiste s štirikapno streho ne glede na postavitev podnožja (les ali kamen oziroma opeka). Najdemo jih v Studorju, manj na Dolenjskem, pa na Koroškem. Melik poroča (Melik 1930) o takih izvedbah iz Ziljske doline, kjer stoje še danes. Na Koroškem so ob umikanju slovenskega življa skoraj povsem izginili. Očitno so bili kot atribut slovenstva v napoto drugim. Enojni stegnjeni kozolec teče od Doline (Zgornjesavska dolina), poprek čez vso Slovenijo, na Dolenjsko, do meje s Hrvaško. Na začetku so manjši, v širokih ravninah (Sorško polje) izjemno dolgi, tudi do deset in dvanajst 'oken' ali polj. Mnogokrat dobe plašč ali 'birtah' (predpasnik) kot zaščito vozu in ljudem pred nenadno ploho.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 73

Slika 64 / Figure 64 Kozolec in koren iz dve. Višina kozolca med babo in poveznikom je enaka širini med stebroma. Diagonala tega kvadrata je razdalja med konstrukcijo od kapi do kapi, stranica kvadrata pa je enaka konstrukciji strešine (ne strešnega materiala, njene konstrukcije). Znotraj tega kvadrata (spodaj in zgoraj) tečejo še drugi elementi, ki uporabljajo rast in padanje s kvadratnim korenom iz dve. Tako ima kozolec le dve meri: 'ena' in 'kvadratni koren iz dve'. Višino sestavlja mera 'ena' in polovica 'korena iz dve', ampak to je le za kak odstotek manj od 'kvadratnega korena iz tri'. Bistvo ni v zahtevnosti kompozicije, je v njegovi poenostavitvi. Rezultat je izjemna skladnost in preprostost, najenostavneje povedano: lepota (Juvanec 2007). Kozolec and the square root of two. The height of the kozolec between the foundations and the tie beam is the same as the width between the pillars. The diagonal of this square is the distance within the construction between the eaves, and the side of the square is the same as the construction of the roof (not the roof material, its construction). Within this square (below and above) run other elements that use increase and decrease by the square root of two, so that a kozolec has only two measurements: 'one' and half the 'square root of two'. The height is composed of the measurement 'one' and half the 'square root of two' but this is only a few percentage less than the 'square root of three'. Essentially this does not make the composition more demanding, it simplifies it. The result is exceptional harmony and simplicity, or put more simply: beauty (Juvanec 2oo7).

73

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:12


There are two types of double kozolec: above the Sava river and below it. They are distinguished primarily by the mass of the gable, the elements are identical. The construction of such a kozolec consists of uprights with horizontals and a roof: transverse bracing is provided in the gable with a “transom” and longitudinal bracing is provided by the core, which can be flat or three-dimensional. The first, flat execution is called “in a single tree” and the three-dimensional “in two trees”. A kozolec in two trees is of course more functional, since it has more protected space in the interior. The roofs also differ: from a normal gable roof with an open gable, with a closed gable, to a hipped roof (generally with a closed gable) or a broach roof, which appears to be the oldest execution. In Bohinj, where it tends to rain, kozolci are also fitted with additional roof spaces, which protect individual exposed elements. In some places kozolci also have an extension in the form of a single elongation, called a “tail”; there are sometimes two tails, which can be connected. Below the Sava, stockier kozolci are more usual, which generally have “two trees”, a loading platform and a more elaborate gable. The loading platform may be fenced, it may be open or simply without side protection. Steps or a ladder are normally integral parts and the gable is generally more closed, with dense crosspieces or with boards. The most recent kozolci are normally more decorated but only in the planks of the cladding and not on the construction parts, as in Štajerska. The oldest executions of a kozolec are those with a broach roof, regardless of the setting of the base (wood, stone or brick). They are found in Studor, fewer in Dolenjska and in Koroška: Melik reports (Melik 1930) on such executions from the Zilje valley where one still stands today. In Carinthia, with the move away of Slovene inhabitants, they have almost completely disappeared: as a specifically Slovene attribute, they were clearly an obstacle to others. The single elongated kozolec is found from Dolina (Upper Sava basin) right across Slovenia to Dolenjska and the border with Croatia. At the beginning, they are smaller, in wide plains (Sorško polje) extremely long, as many as ten or twelve “windows” or bays. There is often a lean-to ‘apron’ (birtah) as protection for a wagon and people against sudden showers. Two elongated, interconnected and so more stable kozolci are characteristic of the edge of Ljubljansko barje. The form of elongated kozolec with masonry pillars extends to Poljansko polje and Selška dolina and towards the east and south to Notranjska. A kozolec with a lean-to is called ‘na kozla’ (goat) or ‘na psa’ (dog) by analogy of the shape (direction of the back, fall of the roof). In Gorenjska, kozolci with one or two ‘trees’ (Pod Jamnik all the way to Železnike they are also found with three ‘trees’), normally have a gable roof without hips: exceptionally there are broach roofs in Studor (Bohinj). The gable can be open or closed: the more recent ones are normally closed. The material for covering is wood in Gorenjska and Koroška: shingles, or later boards (also large shingles, they are composed with an overlap on three levels like boards) but in Štajerska the shingles are smaller and

Dva stegnjena, ki sta povezana in zato bolj stabilna, sta značilnost obrobja Ljubljanskega barja. Izvedenka stegnjenega kozolca z zidanimi stebri sega v Poljansko in Selško dolino in proti vzhodu in jugu na Notranjsko. Kozolec s plaščem imenujejo kozolec na kozla ali na psa zaradi sličnosti položaja (smer hrbta, padec strehe). Na Gorenjskem so doma dvojni vezani v eno drevo in v dve (pod Jamnikom, vse do Železnikov so tudi taki na tri drevesa), streha je navadno dvokapna brez čopov. Izjema so štirikapne strehe v Studorju (Bohinj). Čela so lahko odprta ali zaprta, novejši so praviloma zaprtih izvedb. Material za kritino je na Gorenjskem in Koroškem les - skodle ali pozneje deske (tudi velike skodle, sestavljene so s preklopom v treh ravninah kakor deske), na Štajerskem pa so skodle manjše in sestavljene v dveh vrstah pod kotom. Te imajo vedno tudi čop in odprto čelo. Pogosta je tudi slama, pozneje opeka. Robovi slamnatih streh praviloma niso dekorativno pleteni kakor pri štajerskih hišah, nikoli pa ni prepletano sleme (Dolenjska in Štajerska). Proti Primorski dobijo kozolci zidane stebre, čopasto streho in zaprt zatrep, včasih segajo deske do srednje horizontalne prečke, zadaj mnogokrat prav do tal. Strešni material je vse večkrat kamen, običajno rombasto postavljeni skrilj. V Beneški Sloveniji stojijo kozolci, kriti s korci; zato imajo tudi blažji naklon. Dolenjski kozolec je čokate izvedbe, praviloma čopasta streha previseva zaprt zatrep. Ta je zaprt z deskami, ki so često izrezljane v pravih vzorcih, prav tako ograje iz letev. Čelo je skoraj vedno v več ravninah, kar omogoča prezračevanje ob največji možni zaščiti pred padavinami. Posebej pomemben je tu likovni poudarek takih izvedb, čeprav je poudarek na konstrukciji. Ekonomska izvedba (po prvi svetovni vojni) nizkega kozolca sega vzhodno od Ljubljane, ob Savi in severovzhodno še mimo Celja na Štajersko. Ti niso skoraj nikoli dekorirani, so le 'uporabni'. Zunaj slovenskih meja danes stojijo kozolci - a še vedno v okviru etničnih mej - predvsem v Beneški Sloveniji, kjer so redki kriti s slamo, bolj pogosto pa jih najdemo z blažjim naklonom strehe v korcih. V Ziljski dolini in na obronkih Tirolskega (a nedaleč od etničnih meja Slovencev) so zelo sloki, v konstrukciji izjemno tanki in s položnimi strehami, tudi v lesu. Po virih so naprave za sušenje, podobne kozolcu, v Švici (Graubuenden) enojne, stegnjene in mnogo višje od naših. Drugje kozolcev ni. Še najbolj podobne naprave za sušenje, a ne za spravilo, so švedski, ki so sicer podobni našim, a tanka konstrukcija ne dopušča stalne uporabe. To ni kozolec. Drugje po svetu so naprave za sušenje sicer podobne našim, a praviloma nimajo strehe, niso namenjene stalni uporabi in jih postavljajo po potrebi. Torej po definiciji kozolec to ni. Pri kozolcu je oblikovno najpomembnejše čelo. Razen redkih izjem imamo dve izvedbi: sloko nad Savo in čokato pod njo. Čokata izvedba je vrisana v kvadrat. Diagonala od polovice stranice do druge polovice je 1 / √2; ključne točke se naslanjajo na mrežo, ki jo lahko označimo takole:

74

AS4_1del_rezerva.indd 74

27.10.2011 20:30:12


1/1

1/√2

2

2√2

...

composed in two rows at an angle: kozolci also always have a hip and open gable. Thatch is also often used, though later tiles. The edges of thatched roofs are not generally decoratively braided as with Štajerska houses, and the ridge is never braided (Dolenjska and Štajerska). Towards Primorska, kozolci have masonry pillars, a hipped roof and closed gable, sometimes the boards extend to the middle of the horizontal crosspiece, at the back often right to the ground. The roof material is ever more often stone: normally rhomboid slates. In the Province of Venezia, kozolci can be found covered with barrel tiles, so they also have a gentler inclination. A Dolenjskan kozolec is stocky, generally a hipped roof overhangs the closed gable. This is closed with boards which are often cut in real patterns and, similarly, fences from slats. The gable is almost always on a number of levels, which enables ventilation with the maximum possible protection from rainfall: the artistic stress of such an execution is also particularly important, although the stress is in the construction. The economical execution (after the First World War) of a low kozolec extends east of Ljubljana, beside the Sava and northeast past Celje to Štajerska. They are almost never decorated, merely ‘functional’. Kozolci stand outside the Slovene borders today – but still within the framework of the ethnic boundary – mainly in the Province of Venezia, where they are rarely covered with thatch; more usually they have a more gently inclined barrel tile roof. In the Zilje/Gail valley and on the fringes of Tyrolia (but not far from the Slovene ethnic boundary), they are very slender, extremely thin in the construction and with gently sloping roof, also of wood. According to sources, there are devices for drying, similar to a kozolec, in Switzerland (Graubuenden), single elongated and much higher than ours. There are no kozolci elsewhere: there are similar devices for drying – but not for storage – in Sweden, but the slender construction does not allow permanent use. It is not a kozolec. Elsewhere in the world, devices for drying, although similar to ours, do not generally have a roof. They are not meant for permanent use and are erected according to need: so by definition not a kozolec. In design terms, the gable is most important in a kozolec: with rare exceptions there are two executions: slender above the Sava and stocky below it. The stocky execution is outlined in a square: the diagonal from half the side to the other half is 1/√2; key points rest on a network that can be characterised thus:

f 15

Sloka izvedba (tako na Gorenjskem kakor na Štajerskem) uporablja le tri mere: 1, √2, √3

f 16

Pa še koren iz tri lahko poenostavimo:

√3 = 1 + √2/2

f 17

Napaka je le kak odstotek ali nekaj več, konstrukcija pa je poenostavljena do skrajnosti.

Slika 65 / Figure 65 Kozolec in njegov proporcijski sistem: uporaba samo treh dolžin (ena, koren iz dve in koren iz tri) poenostavlja kompozicijo in manjša možnosti morebitnih napak (Juvanec 2007). A kozolec and its system of proportion: the use of only three lengths (one, the root of two and the root of three) simplifies the composition and reduces the possibility of mistakes (Juvanec 2007).

Vse te tri mere so elementarni elementi kocke: stranica, diagonala kvadrata in prostorska diagonala kocke. Red v tem primeru pomeni poenostavljanje brez teoretskega znanja matematike in proporcioniranja, gradnjo brez načrta, z grobimi, preprostimi (tesarskimi) orodji: meter, pravi kot, klin (za center in za vrtišče) in vrv (za loke). Dokaz za to trditev je dejstvo, da ne najdemo dveh enakih in da 'nepravih', popačenih kozolcev skorajda ni. Red, ki v kozolcu nastopa, omogoča bistvene poenostavitve pri postavljanju, saj predstavljajo mere čela, ko ga razložimo po terenu (tesarska praksa), že tudi izhodišča za postavitev naprej. Vložitev jedra kot vzdolžno zavetrovanje je le še rutina. Kozolec je edina etnična arhitektura, kar jih poznam (May 2010:57). Navadno se ravna oblikovanje prostora po okolju, po potrebah in po možnostih uporabnika ter seveda v odvisnosti od zmožnosti graditelja. Že zato arhitektura ni stavbarstvo. Ne da bi hotela biti več vredna, le bolj kompleksna je. Kozolec je torej - ne glede ali je nastal znotraj prostora enega samega naroda ali se je le obdržal v tem prostoru - značilnost slovenstva in

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 75

1/1

1/√2

2

2√2

...

f 15

The slender execution (in both Gorenjska and Štajerska) uses only three measurements: 1,√2,√3

f 16

and the root of three can be simplified: √3 = 1 + √2/2

f 17

75

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:13


The error is only a few percent or a little more and the construction is simplified to the utmost. All three of these measurements are primary elements of a cube: side, diagonal of a square and the three-dimensional diagonal of a cube. Order in this case means simplification, without a theoretical knowledge of mathematics and proportion, building without plans, with rough, simple (carpentry) tools: a measuring tape, a right angle, a spike (for the centre for drawing a circle) and string (for the arc). Proof of this is the fact that no two kozolci are the same and that there are almost no ‘incorrect’, deformed kozolci. The order that appears in a kozolec enables essential simplification in erection, since the measurements of the gable, when interpreted in the field (carpentry practice) are already the starting point for further erection. Insertion of the core as longitudinal braces is merely routine. The kozolec is the only ethnic architecture known (May 2010: 57). The design of space normally conforms to the environment, the needs and possibilities of the user and, of course, depends on the capacities of the builder. Architecture is therefore not building. Not that it wants to be worth more: it is just more complex. A kozolec, therefore, irrespective of whether it was created within the space of a single nation or has only been retained within that space is a characteristic of the Slovenes and stands and functions within the framework of the ethnic boundary. The ethnic boundary of the Slovenes once stretched much further to the north and west than the borders of Slovenia today. Attempts to erect drying devices that do not correspond to the definition are not kozolci. A kozolec is found in those areas that were formerly settled by our forebears. It saying that a group of kozolci stand in Carinthia it must be added that, as an attribute of Sloveneness, the kozolec was persecuted and exterminated (mainly north of Celovec/ Klagenfurt) but is still in use in the Zilje/Gail valley, which was the cradle of the Slovenes. In relation to kozolci from the Tyrol it must be added that the Tyrol stretches in the east all the way to Lienz. The geographic length of the ‘Tyrolean kozolec, harpfe’ thus extends more to the east than the Zilje/ Gail valley, with its characteristic architecture, of which the kozolec is an essential part. Toblaško polje (Dobiaco/Toblach), where elongated kozolci are found even more towards the west, lies on the route that our forebears must have used towards the church and administrative centre centuries ago (San Candido/Innichen). The retroromance chischner (German transcription, originally a circumflex above the š, or Italian rascana) is neither a forerunner nor relation of the kozolec: it is a device that is set up according to need. It was created from the open wooden walls of a haybarn; when it was shifted some half a metre outwards and cast a shadow on the haybarn it was moved to front of the haybarn, although completely freestanding ones can be found. The device was erected according to need and was dismantled before winter: in contrast to a kozolec, it is not a permanent object.

stoji ter deluje v okviru etničnih meja. Etnične meje Slovencev so nekdaj segale vse bolj severno in zahodno od današnjih meja. Poskusi postavitev sušilnih naprav, ki ne odgovarjajo definiciji, niso kozolci. Kozolec pa najdemo na tistih območjih, ki so jih nekdaj poseljevali naši predniki. Pri podatku, da stoji skupina kozolcev na Koroškem, je treba povedati, da je bil kot atribut Slovenstva preganjan in iztrebljen (predvsem severno od Celovca), da pa še vedno deluje v Ziljski dolini, ki je zibelka Slovenstva. Ob kozolcu s Tirolskega je nujno dodati, da sega Tirolska na vzhod vse do Linza. Geografska dolžina 'tirolskega kozolca, harpfe' tako sega bolj na vzhod kot leži Ziljska dolina s svojo značilno arhitekturo, katere bistveni del je tudi kozolec. Toblaško polje (Dobiaco/Toblach), kjer najdemo stegnjene kozolce še najbolj proti zahodu, pa leži na poti, ki so jo naši predniki morali ubirati proti cerkvenim in upravnim središčem pred stoletji (San Candido/Innichen). Retoromanski chischner (nemška transkripcija, originalno v retoromanščini uporablja strešico nad š-jem, ali italijansko rascana) ni ne prednik in ne sorodnik kozolca. Je orodje, ki ga postavimo po potrebi. Nastal je iz razprte lesene stene senika, ko se je pomaknil kakega pol metra navzven, ko pa je delal seniku senco, so ga premaknili pred senik, čeprav najdemo kakega povsem prostostoječega. Napravo so postavljali po potrebi in so jo čez zimo pospravili. Za razliko od kozolca ni stalni objekt. Beneška Slovenija ima dvojni vezani kozolec, ki združuje kompozicijo kozolca z lokalnimi materiali (korci za streho), čeprav še obstajajo stare izvedbe s slamnato streho in s 'pravim' naklonom ena proti ena. Taki kozolci stoje še v odmaknjenih krajih na naši strani meje vse do Ruta. Melikov 'pereplot' pa ni ne prednik kozolca in ne 'plot', pač pa preprosto preplet ali konstrukcijski princip, ki ga poznamo širom po naši zemlji, modificirano načelo uporablja kozolec pri prečkah v brani. Kozolec je tipična uporabna naprava. Najpreprostejši služi predvsem sušenju, bolj zahtevne izvedbe spravilu. Slovenski kmet je cenil kozolec zaradi njegove vloge v prehranjevanju. Zato ni le uporabna naprava, pač pa ima njegova konstrukcija izjemno močne likovne kvalitete, pa naj gre pri tem za konstrukcijo samo ali za njeno obleko, lesen oboj (prvič brana v celoti in v detajlu, ročice, vhod in drugič lesen oboj zatrepa in ograja podajalne ploščadi). Kozolec je postavljen v razmerju, ki ga človek najlaže obvlada: z rastjo korena iz dve. Slabo poznavanje matematike pri tem ni ovira. S preprostimi prijemi enega samega enakokrakega trikotnika, ki tvori kvadrat (in s tem včrtane ali očrtane kroge in kvadrate), je postavitev kozolca poenostavljena do največje možne mere. Tehnologija je s kombajni odvzela kozolcu žito, silos in vakuumiranje sta mu odvzela krmo. Silos ni zamenjava v kvalitetnem smislu. Kozolec še vedno deluje, to je bistvo. Človek je kozolec postavil, stoletja so ga obtesala: funkcionalno, konstrukcijsko, oblikovno. Ti trije elementi, ki sestavljajo arhitekturo kot oblikovanje prostora, so v tem primeru razviti do popolnosti. Zato

76

AS4_1del_rezerva.indd 76

27.10.2011 20:30:13


There are double kozolci in the Province of Venezia, which combine the structure of a kozolec with local materials (barrel tiles on the roof), although older, thatched examples still exist with the ‘proper’ inclination of one to one.Such kozolci can still be found in remote places on the Slovene side of the border, all the way to Rute. Melik’s 'pereplot' is not a forerunner of the kozolec and not a 'plot' (fence), but simply intercrossing or a construction principle that is broadly known throughout Slovenia, used in a kozolec with the crosspieces in the transom. A kozolec is a typical functional device: the simplest serves mainly for drying, more demanding executions for storage. The Slovene farmer valued the kozolec because of its role in providing sustenance: so it is not just a functional device - its construction has extremely powerful artistic qualities; whether this is the construction itself or its dressing, the wooden cladding of the gable (the first the transom in totality and in detail, the crosspieces, entrance and other wooden cladding of the gable and the fence of the loading platform). A kozolec is erected in a proportion that man most easily masters: with increase of the square root of two. Poor knowledge of mathematics is no obstacle in this: with a simple grasp of a single equilateral triangle, which creates a square (and thus draws, outlines a circle and a square), the erection of kozolec is simplified to the maximum possible extent. The technology of the combine has dispossessed the kozolec of cereals; silos and vacuum packing have taken over fodder. Silos do not replace in the sense of quality. The kozolec still functions: that is essential. Man erected the kozolec, the centuries dressed it: functionally, constructionally, in terms of design. These three elements, which compose architecture as the design of space, are in this case developed to the full. So the kozolec is not just a functional, technical and aesthetic device; the kozolec is a cultural category of human work; it is thus complete architecture

je kozolec ne le zgolj uporabna, tehnična in estetska naprava; kozolec je kulturna kategorija človekovega dela, je torej popolna arhitektura. Chischner, nepravi sorodnik kozolca (Juvanec 2006b), je še povsem neobdelana tema, predvsem v Švici, kjer je kultura podrejena večinskim narodom, rešitve starih narodov pa so lokalnega pomena. Res pa je, da je v eni retoromanskih občin chischner celo v grbu občine (Juvanec 2007a). Medtem ko se je kozolec razvil kot naprava za sušenje in za spravilo žita v prostostoječ objekt, pozneje pa je vsebino zamenjal za seno, je chischner orodje, premična in začasna naprava za sušenje. Ker žita ne spravljamo več v zrnu in ga za peko kruha ne meljemo več tik pred uporabo, je naprava izgubila svoj pomen (Juavnec 2007a: 86). Weiss poroča, da je bilo do leta 1904 'na desetine' teh naprav v Graubuendnu in v Ticinu, potem pa je to število le še v upadanju (Weiss 1959: 254). Dejansko stanje to potrjuje. Ob obisku krajev, kjer so še med obema vojnama stali chischnerji, sem našel le še dva samostojna in enega prislonjenega. Razumljivo, ti obstajajo še v krajih, ki so daleč od prometnih poti ali pa jih postavljajo zavestno kot pomnik svoje zgodovine. A pri tem je treba povedati, da gre tudi v Švici za pomanjkanje strokovnega znanja in dela: chischner v Dandriu je postavljen v s kamnom obložene jame (kar je mogoče z mehanizacijo, z rokami so bili postavljani in podpirani z letvami). Danes nima podpornih tramov, kot jih je imel še pred dobrega pol stoletja in to mu daje povsem drugačen videz; na dokumentaciji je 'rascana' ali celo 'rascagna' (Gribbio 2004), kot mu pravijo domačini (Buzzi 1995: 31 omenja ime 'rescana'), vedno podprt, vsaj z ene strani. Zanimivo je, da se jih ljudje še spomnijo, živo razlagajo o njihovem številu in o delu z njimi: kako so mlatili na rjuhah, da niso izgubili dragocenega zrna. Chischner (Simonett 1969: 63), 'chischner' z akcentom na 'e' (Weiss 1959: 252), cašne, cašnes (Sceuermeier 1943: 260) so stara imena v jeziku Rumantsch (ali Rumanč, s pravo strešico), rascana pa je italijanska verzija, pa še to Buzzi piše kot 'rescana'. Nasploh je zmeda pri pisanju starih jezikov: ponemčena beseda Tawetsch za hribovje nad Sedrunom se danes spet imenuje 'Tujetsch', nekdaj hotel Die Krone je danes spet 'La Cruna'. Scheuermeier piše Rumantsch besede kot 'cašne' (z akcentom na e), strehi pravi 'teč cašne' (Scheuermeier 1943: 260), omenja 'lattas' (letve, 'late' po naše). Ni izključeno, da se v originalu tudi pogorje Tujetsch ne piše prav po naše 'Tuječ'. Usnjeni povezavi na orodju, ki so ga uporabljali pri obdevanju naprave, pravi 'treča' (Scheuermeier 1943:261). Zanimivo pa je, da še v Graubuendnu (Olivone) omenja italijansko obliko 'rascan, tako imenovan raschena' (Scheuermeier 1943:261). Simonett loči samostojno napravo kot 'chischner' (brez akcenta) in prislonjeno napravo kot 'talina' (Simonett 1969: 64). Drugi avtorji te izvedbe sploh ne omenjajo. Je občasno postavljana naprava, ko je bilo to pač potrebno. Pod to napravo so na rjuhah tudi mlatili. Žito je bilo sušeno največ do oktobra, ko so ga spravili v kašče, ki so dvojne, za dve družini. Pravijo jim 'koraspiicher' (Simonett 1969: 70). Žito so mleli v skupnem mlinu,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 77

Slika 66 / Figure 66 S streho poravnana talina stoji kakega pol metra pred fasado lesenega zatrepa. Ima 10 letev (verjetno 9 plus streho, ki je danes ni več). Dobrih sedem metrov dolge letve imajo tričetrt metra dolg previs, razpon pa je pet metrov. Sredinska letev ne nosi, le poravnava. Fiksiranje v senik je v višini pod sedmo letvijo. Primer: pod Sedrunom, Graubuenden. 'Talina', level with the roof, stand some half a metre in front of the facade of the wooden gable. There are 10 struts (probably 9 plus the roof, which is no longer there today). The seven metre long struts have a three-quarter of a metre overhang and the span is five metres. The central strut is not supporting, only levelling. The attachment to the haybarn is at a height below the seventh strut. Example: below Sedrun, Graubuenden.

Chischner, improper relation of a kozolec (Juvanec 2006b) is an entirely untouched theme, above all in Switzerland, where culture is subject to the majority nations and the solution of old nations are of

77

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:13


local significance. It is true that a chischner is even on the municipal coat-of-arms in one of the retroromance municipalities (Juvanec 2007a). While the kozolec developed into a free-standing object as a device for drying and for storing cereals and the content was later replaced with hay, the chischner is a moveable, temporary device for drying. Because wheat is no longer stored in the grain and it is no longer milled for baking bread immediately before use, the device lost its importance (Juvanec 2007a: 86). Weiss reports that, until 1904, there were »tens« of these devices in Graubuenden and in Ticin, since when the numbers have only fallen (Weiss 1959: 254). The current state confirms this: on visiting places where chischners stood between the two wars, I found only two independent ones and one leaning. Understandably, these remain in places that are far from traffic routes or have been deliberately erected as memorials to their history. It must be said here that in Switzerland, too, it is a matter of a lack of expert knowledge and work: the chischner in Dandri has been erected in a stonelined pit (which is possible with mechanisation, they were erected by hand and supported with struts). Today it does not have supporting beams, as it had half a century ago, and this gives it a completely different appearance (in the documentation it is 'rascana' or even 'rascagna'; Gribbio 2004), as the locals say (Buzzi 1995: 31 mentions the name 'rescana') but is still supported, at least on one side. It is interesting that people still remember them, vividly explain their number and work with them: how they threshed on sheets so as not to lose the valuable grain. Chischner (Simonett 1969: 63), 'chischner' with the accent on the 'e' (Weiss 1959: 252), cašne, cašnes (Sceuermeier 1943: 260) are the old names in the Rumantsch language (or Rumanč, with the proper circumflex), and 'rascana' is the Italian version although Buzzi writes this as 'rescana'. In general, there is confusion in writing the old languages: the Germanicised word Tawetsch for the hills above Sedrun is today again called 'Tujetsch', the former Hotel Die Krone is today again 'La Cruna'. Scheuermeier writes the Rumantsch word as 'cašne' (with the accent on the e), of a roof he say 'teč cašne' (Scheuermeier 1943: 260), he mentions 'lattas' (letve (battens), 'late' in colloquial Slovene). It is no coincidence that the mountain range, Tujetsch, is not written in the original quite as the Slovene 'Tuječ'. The leather connection on a tool used for a veneering device is called 'treča' (Scheuermeier 1943: 261). It is interesting that in Graubuenden (Olivone), the Italian form 'rascan, socalled ra raschena', is still mentioned (Scheuermeier 1943: 261). Simonett distinguishes a freestanding device such as a 'chischner' (without an accent) and an attached device, such as a 'talina' (Simonett 1969: 64): other authors do not mention this execution at all. It is a temporary device, erected when it was needed. They also threshed onto sheets under this device. The cereal was dried until October at latest, when it was stored in granaries, which are double: for two families. They are called 'koraspiicher' (Simonett 1969: 70). The cereal was milled in a shared mill, and the bread was also baked in common: in Gribbi they still have a holiday on the 15th August, when bread is baked in the common village oven.

enako so pekli kruh. V Gribbiu imajo še danes praznik 15. avgusta, ko pečejo kruh v skupni vaški peči. Seniki, kjer je spravljeno seno, so grajeni (zaradi prepiha pri sušenju) praviloma v kladnih lesnih zvezah. Te omogočajo prepih, v tem primeru sušenje. Za žito imajo seniki na južni fasadi mnogokrat horizontalne letve za sušenje žita. Žito pa takrat, ko vsebina senika najbolj potrebuje toploto, zakriva sonce. Zato so postavili napravo za sušenje pred fasado, kakega pol metra. To omogoča vlek toplega zraka ob fasadi, a še vedno zastira sonce. Tako imenovana 'talina' je vmesna stopnja do naprave za sušenje. Zato je prostostoječa naprava za sušenje postavljena pred senik. Detajl postavitve (nima vzidanega temelja, pač pa s kamni obloženo odprtino v tleh za vsakokratno vtikanje) govori o občasni uporabi. Chischner je visoka naprava z dvema ali s tremi stebri okroglega prereza (ki so debelejši spodaj in tanjši zgoraj), ki nosijo letve. Letve se začenjajo na višini dosega človeka (zaradi koz, ki bi spodnje letve obrale). Včasih je imel chischner streho, ki je bila ozka in manj učinkovita. Konstrukcija je praviloma podpirana s tankimi, dolgimi tramovi, tako prečno kot vzdolžno. Zaradi sušenja v pretežno lepem vremenu (pozno poletje) je naprava izgubila streho, ki jo v literaturi še najdemo. Vloga chischnerja se je končala z novo tehnologijo, ko ni bilo več treba mleti moke tik pred uporabo. Kozolec v Sloveniji se je ob tem problemu spremenil v napravo za sušenje in za spravilo sena in drugih pridelkov. Pri chischnerju tega niso naredili. Chischner je občasno uporabljana naprava za sušenje žita, ki je postavljena po potrebi (prek poletja) in se je razvil kot dodatna naprava iz zatrepa gospodarskega poslopja. Z ozirom na povsem jasen izvor in razvoj je chischner iznajdba umnega kmeta v težkih razmerah. Kot se je verjetno razvijal stoletja, ga je nova tehnologija uničila v nekaj deset letih. Za spremembo namembnosti, kot se je to zgodilo kozolcu, preprosto ni bilo pogojev. Sušilnice: horreo, espigueiros, koruznjak Prvo orodje je nedvomno preprosto, kamnito, saj ga je potreboval predvsem za oblikovanje lesa, da je z njim gradil zatočišča in s tem zagotovil varnost in preživetje sebi in svoji družini. Tako preprosto seveda ni bilo, a načelno drži. Pračlovek se z orodjem postavi nad žival, si jo podredi in izrablja za svoje preživetje. To zahteva varno bivališče. Gradnja je nedvomno najpreprostejša iz lesa, a tudi za to potrebujemo pomoč, orodje. Prva samostojna arhitektura je tako lesena, čeprav s pomočjo kamna, vkopana v tla in prekrita z lubjem in z rušo. Šele pozneje, z večjim in močnejšim orodjem, pride na vrsto kamen. V začetku le za bogove, kralje in za mrtve, mnogo pozneje tudi za človeka. Največji problem v oblikovanju arhitekture je premoščanje razpetin - v kamnu nekaj bolj zahtevno, v lesu je več možnosti. Kamen sestavljamo v celoti, les profiliramo in s spoji ustvarjamo večje konstrukcije. Pomemben je torej detajl, ki se med kamnitim in lesenim tudi najbolj loči. Na prvi pogled absurdna ugotovitev, da je namreč skupna točka

78

AS4_1del_rezerva.indd 78

27.10.2011 20:30:13


španskega horrea, portugalskega espiqueira in slovenskega koruznjaka detajl, ki izhaja iz lesa, teoretično pa kvadratni koren iz dve ali diagonala kvadrata, je na koncu vendarle potrjena. Arhitektura, posebej vernakularna, je rezultat potreb, možnosti in zmožnosti. Potrebe so seveda potrebe človeka, pa ne vedno vezane direktno nanj, možnosti so predvsem tiste naravne danosti, ki omogočajo gradnjo, zmožnosti pa so najbolj zanimive. Gre za zmožnost bistrega obrtnika, ki je znal uskladiti prva dva pogoja. Trije objekti, tri dežele Espiqueiros na Portugalskem, horreo v Španiji in koruznjak v Sloveniji so v bistvu enaki objekti, a uporabljajo različne materiale, na različne načine gradijo, so različnih oblik. Geografsko so izjemno daleč vsaksebi, so si pa neverjetno blizu. Ne bi verjeli, kako sta si v konstrukciji lahko kamen in les blizu. Lesena ali kamnita sušilnica Potrebe: krma je osnovna potreba za preživetje živine, posredno seveda za ljudi. Lačen človek ne more biti aktiven, ne kreativen. Hrano potrebuje zase, za družino, za pleme, za narod. Ne glede na to, ali je poljedelec ali živinorejec (tudi poljedelec potrebuje živino za delo na polju, za vleko), potrebo po krmi za živino imata oba. Možnosti je seveda več, a najbolj preprosta krma je koruza. Ni zahtevna ne za pridelavo ne za hrambo. Zahteva le začetno sušenje, potem pa suh prostor za spravilo, nedosegljiv glodalcem in drugim, ki bi pridelku kakor koli škodovali. Odnosi dimenzij sušilnic odgovarjajo uporabi. V glavnem gre za koruzo, zatorej je koruza v obliki storžev tista, ki diktira razsežnosti. Višina je razdeljena na odmik od tal, na telo in na streho. Odmik je nujen zaradi dosega zunanjih sovražnikov, predvsem glodalcev. V Sloveniji je zadosten le odmik v višino kakih štirideset centimetrov (zajci in domače kokoši), v Španiji in na Portugalskem pa se borijo s podganami in s plazilci (predvsem s kačami, ne zaradi konzumiranja vsebine, pač pa zaradi varnosti kmeta, ki posega v notranjost sušilnic). Širina je prilagojena dvema dolžinama storžev, zato je širina sušilnic v notranjem delu kakih petdeset centimetrov, zunaj pri lesenih 15 do 20 cm več, pri kamnitih pa vsaj 30 centimetrov. Dolžina je odvisna od uporabe. V Sloveniji je mnogokratnik 'okno', v Španiji z okroglimi konstrukcijami ponavljanje objekta, ki preide v monumentalne razmere na Portugalskem, ko so espiqueirosi postavljeni na ogromne skale v skupinah po nekaj deset (Soajo, Lindoso). Tri težave nastopajo: voda in vlaga, vročina ter zunanji škodljivci. Voda nastopa kot vlaga iz tal, kot dež, sneg ali led in zmrzal. Vročina pripeka predvsem od zgoraj, s sonca, pa tudi kot odboj s talnih kamnitih plošč.

Slika 67 / Figure 67 Chischner sredi vasice, kjer živita le še dve stari družini, drugi so občasni obiskovalci. Enojni chischner nima podpor, čeprav bi jih po virih moral imeti (Dandrio/Ticino 2004). Chischner in the middle of a village, in which only two old families still live, others are temporary visitors. The single chischner is without supports, although, according to sources, it should have had them (Dandrio/Ticino 2oo4).

Haybarns, in which hay is stored, are generally built in a log half-joint construction, in order to have a current of air during drying. This allows draughts, in this case for drying. Haybarns often have horizontal battens on the southern side for drying cereals. At the time when the contents of the haybarn most need warmth, the cereals are hidden from the sun. Drying devices were thus erected some half a metre in front of the facade. They allowed a current of warm air beside the facade but the sun was still shaded. The so-called 'talina' is an intermediate level to a device for drying. A free-standing device for drying is thus erected in front of the haybarn. The detail of the erection (it does not have a masonry foundation but a stone lined opening in the ground into which it is inserted each time) testifies to the temporary use. A chischner is a high device with two or three pillars of circular crosssection (which are thicker below and thinner above), which carry the battens. The battens start at the height of a man's reach (because of goats, which would pick the lower battens). A chischner sometimes had a roof, which was narrow and less effective. The construction is generally supported with thin, long beams: both transverse and longitudinal. Because drying was done in predominantly fine weather (late summer) the device lost its roof, which is still found in the literature. The role of the chischner ended with new technology, when it was no longer necessary to mill the flour immediately before use. The kozolec in

Espiqueiros, horreo in koruznjak Tri rešitve: espiqueiros na Portugalskem, horreo v Španiji in koruznjak v Sloveniji so pravzaprav enak objekt, ki pa uporablja

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 79

79

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:14


Slovenia adapted to this problem by becoming a device for drying and storing hay and other products: they didn't do this with the chischner The chischner is an occasionally used device for drying cereals, which is erected on the basis of need (through the summer) and developed as an additional device from the gable of an auxiliary building. From the point of view of the completely clear origin and development, the chischner is the response of an intelligent farmer to difficult conditions. Although it probably developed over centuries, new technology destroyed it in a few decades. There were simply not the conditions for a change of purpose, as happened with the kozolec

različne materiale, ima različne oblike, a z enako uporabo. Tako ni presenetljivo, če so celo v svoji različnosti v detajlih poenoteni in kažejo razvoj od koša do arhitekture. Detajli stene definirajo osnovno obliko. Odvisni so od materiala. Neobdelan les kot šibje ali močnejše veje, ki so vzdolžno klane za boljše uvijanje v kontrolirani smeri, so značilnosti prepleta. Obdelan les, klan ali žagan, z letvami v vertikalni smeri (zaradi morebitnega plezanja, pa zaradi odtoka vode, kadar dežuje pod kotom), določa lesene kompozicije, predvsem v okvirni konstrukciji med močnejšimi okviri.

Drying house: horreo, espigueiros, corn house The first tool was undoubtedly simple, stone, since it was used primarily for shaping wood in order to build a shelter and thus provide security and survival for man and his family. It was, of course, not so simple, but the principle holds: primeval man set himself above animals with tools, subjugating and exploiting animals for his survival. This requires a safe dwelling. Building is undoubtedly simplest from wood but tools are needed even for this. The first independent architecture is thus wooden, although made with the aid of stone, dug into the ground and covered with bark or turf. Only later, with larger and stronger tools, did stone come to the fore; to start with only for the gods, kings and the dead, much later also for man. The major problem in the design of architecture is bridging a span: in stone rather more demanding, in wood there are more possibilities. We compose stone in entirety, we profile wood and create larger constructions with joints. Detail is thus important, which most distinguishes wood from stone. At first sight, it is an absurd claim – that the common point between a Spanish horrea, a Portugese espigueiros and a Slovene koruznjak (corn house) is the detail, which derives from wood, but theoretically the square root of two, or the diagonal of a square, is nevertheless in the end confirmed. Architecture, especially vernacular, is the result of need, possibility and capacities. Needs, of course, are the needs of man but not always directly bound to him, possibilities are above all the natural features that enable building, and capacities are the most interesting: they are the capacities of an intelligent craftsman, who was able to harmonise the first two conditions.

Slika 68 / Figure 68 Detajl previsa: previs in horizontala onemogočata prehod v višini. Detajl je znan tudi v Alpah. Zaradi mase, ki jo nosi, je mogoč le v kamnu. Detail of the overhang: the overhang and horizontal prevent entrance at a height. The detail is also known in the Alps; because of the weight that it supports, it is only possible in stone.

Slika 69 / Figure 69 Kamnite letve, reže in kontrolirana količina svetlobe: praksa in teorija obenem. Kamnit detajl espigueirosa je znan tudi v opeki (opečne mreže) in v lesu (globoke letve). Stone slats, slits and controlled amount of light: practice and theory at the same time. The stone detail of the espigueiros is also known in brick lattice and in wood (deep slats).

Preplet povsem zapira steno le v ortogonalni smeri, pod kotom je vedno dovolj prostora za prehod zraka, odprtine pa so zadosti majhne, da ne omogočajo vstopa večjim živalim (Juvanec 2000:39). Letve so postavljene praviloma vedno v vertikalni smeri in delujejo dekorativno zaradi svojega rastra. Lahko jih nameščamo po potrebi, odvisno od velikosti elementov vsebine. Kamen nastopa kot suhi zid ali kot z malto vezana konstrukcija (Juvanec 2005:5). Suhi zid prepušča zrak, pri drugi kompoziciji pa so potrebna polnila, ki omogočajo cirkulacijo zraka. Ta polnila so idealna tudi za izvedbo odprtin (vratca), ki jih je treba pri vezanem zidu nameščati posebej (in niso mogoča v kamnu).

Three objects, three countries Espigueiros in Portugal, horreo in Spain and koruznjak in Slovenia are essentially the same objects but they use different materials, they are built in different ways, they are of different shapes. Geographically they are extremely far apart but they are neverthless extraordinarily close. It's hard to believe how stone and wood can be close in a construction. Wooden or stone drying house Needs: fodder is a basic need for the survival of livestock and indirectly, of course, people. A hungry man cannot be active or creative. He needs

80

AS4_1del_rezerva.indd 80

27.10.2011 20:30:14


Espiqueiros: konstrukcije so predvsem daljše od horrea in merijo tri kvadrate v dolžino. Vodilni kvadrat se kaže predvsem v čelu, kjer nastopa ves kvadrat v bruto izmerah in polovični (na pol stranic, četrt površine) v notranjosti, torej z vsebino. Polnila imajo odprtine, reže po vertikali in v ritmu, ki jih diktira celotna kompozicija kvadrata in z njim kvadratni koren iz dve (Juvanec 2002:18).

food for himself, for the family, the tribe, for the nation. Regardless of whether it is arable farming or breeding livestock (even an arable farmer needs animals for work in the field, for haulage), both have a need for fodder. Possibilities are, of course, many: but the simplest fodder is corn. It is not demanding for growing or storing. It only needs initial drying and then a dry space for storage out of reach of rodents and other factors that could damage the produce in any way. The ratios of dimensions of drying houses respond to use: for the most part this is corn, so corn in the shape of a husk is what dictates the size. The height is divided into the gap from the ground, the body and the roof. The gap is necessary because of the reach of enemies, above all rodents. In Slovenia, a gap of some forty centimetres is enough (rabbits and domestic chickens) but in Spain and Portugal they are fighting with rats and reptiles (mainly snakes, not because they eat the content but for the safety of the farmer who reaches into the interior of the drying house): Width is adapted to two lengths of a husk, so the width of drying houses in the interior is some fifty centimetres, externally, with wood 15 to 20 centimetres more, and with stone at least 30 centimetres. Length depends on use: in Slovenia it is often a 'window', in Spain, with objects copying circular constructions, there are often monumental proportions; in Portugal, espigueiros are set on huge rocks in groups of several tens (Soajo, Lindoso). Three difficulties appear: water and damp, heat and external pests. Water occurs as damp from the ground, as rain, snow or ice and freezing. Heat roasts primarily from above, from the sun, but also reflected from the stone plates of the ground.

Slika 70 / Figure 70 Espiqueiros: njegova največja značilnost in s tem posebna vrednost je postavitev v prostor. Objekti stojijo v vasici Soajo na skali, vsega jih je 28, kot spomeniki na Akropoli, enako je v Lindosu. Gre pa za najbolj ustrezno podlogo (skala), za vetrovno mesto (severni del Portugalske je zelo vroč), ter za možnost čiščenja in vzdrževanja higiene (zaščita dostopa je tukaj v ospredju). Konstrukcija je sestav klesanih kamnov s povsem tesarskimi detajli, brez povezovalnih elementov. Espigueiros: the major characteristic and thus special value is the erection in space. The objects stand in the village of Soajo on a rock. There are 28 of them in all, like monuments in a necropolis; there is the same in Lindos. It is the most suitable foundation (rock), a windy place (the northern part of Portugal is very hot) and has the possibility of cleaning and maintaining hygiene (protection of access is here to the fore). The construction is a composition of hewn stones with fully carpentry details, without linking elements.

Espigueiros, horreo and koruznjak The three solutions: espigueiros in Portugal, horreo in Spain, and koruznjak in Slovenia, are actually the same object but using different materials, having different shapes, but with the same use. It is not therefore surprising that, even in their difference, they are uniform in their details and show development from a basket to architecture. The details of the walls define the basic shape. They depend on the material: unworked wood, such as thin branches or stronger ones split longitudinally for better interweaving in a controlled direction, is a characteristic of wattle. Worked wood, split or sawn, with battens running in a vertical direction (to prevent climbing and because of the run-off of water when it rains at an angle) determines the wooden construction, mainly in a frame construction within a stronger frame. Wattle completely closes the wall only in an orthogonal direction, at an angle there is always enough space for the entry of air, and the openings are sufficiently small to prevent the entry of larger animals (Juvanec 2000:39). Slats are normallyplaced in a vertical direction and function decoratively because of their raster. They can also be places according to need, depending on the size of the individual items of content.

Horreo, Galicija Španija: sestav dveh kvadratov, v tlorisu, v vzdolžnem prerezu in v čelu. V tlorisu sta dva kvadrata nanizana po vzdolžni osi, enako kot v stranskem pogledu. Polovica je popolnoma jasna in nakazana s konstrukcijo obeh srednjih nosilnih stebrov. Debelina zidov odgovarja nosilnim stebrom, tako da je notranje telo ali vsebina enaka polovici zunanjega kvadrata. Stranski vzdolžni pogled nad zaščitnimi ploščami (kapitelom stebrov) tvori tudi dva kvadrata, pri čemer je rob strehe na četrtini višine kvadrata (Juvanec 2002:19). Čelo je najbolj povezano s kvadratom. Diagonalni kvadrat orisuje celoto, s korenom iz dve pomanjšani riše telo s streho, polovični kvadrat pa spet telo od plošč do strehe.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 81

81

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:15


Stone appears as drystone walling or as a construction bound by mortar (Juvanec 2005:5). Drystone walling allows through air but other constructions need fillers to allow the circulation of air. Such fillers are also ideal for making openings (doors) which have to be inserted individually with a bound wall (and are not possible with stone). Espigueiros: the constructions are above all longer than a horreo, measuring three squares in length. The leading square appears mainly in the gable, where the whole square appears in gross measurements and half (half sides, quarter area) in the interior, so in terms of content. Fillers have openings, split by verticals and in rhythms dictated by the entire composition of the square and thus the square root of two (Juvanec 2002:18). Horreo, Galizia, Spain: a composition of two squares: in groundplan, in longitudinal cross-section and in the gable. In groundplan, two squares are strung along the longitudinal axis, the same as in the side view. Half is completely clear and indicated by the construction of the two central supporting pillars. The thickness of the wall responds to the supporting pillars, so that the interior of the body, or the content, equals half of the external square. The longitudinal side view above the protective plates (capitals of the pillars) also creates two squares, whereby the edge of the roof is a quarter of the height of the square (Juvanec 2oo2:19). The gable is most connected with a square: the diagonal of the square outlines the whole, reduced by the square root of two draws the body with the roof, and half of the square again the body from the plate to the roof. Objects still exist in the continental part of Galizia (Rivero Perez 2006:35), built from brick or drystone walling (where there are no openings but the construction itself lets through the wind and the stone ensures an even temperature), different variants exist in combination with wood, the most interesting are those in which the wood is coloured and they thus create exceptional compositions in space. There are few that are completely wooden: but they indicate the normal development of design from stone, in the every uncomplicated carpentry details. Koruznjak (cornhouse), northeast Slovenia: like the horreo and espigueiros, the groundplan is outlined by two squares: to make best use of the space, the height is double and so it already appears square in side view and, in the gable, one square is on top of the other. (Juvanec 2002:17). Because it is a two by two square, the basic ratio is one to two or one and its half. The roof is slightly lower than the scheme: this is because roofs in northeast Slovenia were formerly always thatched, so much thicker than the tiled ones today. Such a roof would also conform to the scheme (Juvanec 2001). Cornhouses on Ptujsko polje have curved vertical pillars (for the sake of stability: the wider base, as well as the wooden pillar rammed into the ground at an angle outwards, as in a swallowtail joint), rammed into the earth, which is much firmer than a vertical extension in the ground (as foundations). Other executions, which have beams level with the floor of the cornhouse that overhang outwards and on which struts rest on both sides, do not change the scheme of proportion at all.

Slika 71 / Figure 71 Horreo: posebnost je postavitev tudi v obmorskih krajih, pa postavitev horreov v vrste, uporaba lesa v kombinaciji s konstrukcijo iz kamna. Horreo: a particularity is its erection also in coastal areas and the erection of horreos in series, the use of wood in combination with the construction from stone.

V kontinentalnem delu Galicije obstajajo še objekti (Rivero Perez 2006:35), grajeni iz opeke, pa v suhem zidu (kjer ni odprtin, pač pa konstrukcija sama prepušča veter, kamen pa zagotavlja izravnavo temperatur), v kombinaciji z lesom obstajajo različne variante, najbolj zanimive so tiste, kjer je les barvan in tako tvorijo izjemne kompozicije v prostoru. Povsem lesenih je malo, a kažejo na normalni razvoj preoblikovanja iz kamna, v povsem neproblematičnih tesarskih detajlih. Koruznjak, severovzhodna Slovenija: skladno s horreom in z espiqueirom orisujeta dva kvadrata tloris. Višina je zaradi izrabe prostora podvojena, a zato kvadrat nastopa že v stranskem pogledu, v čelu pa sta nanizana oba v višino (Juvanec 2002:17). Ker gre za dva po dva kvadrata, je osnovni odnos ena proti dva ali ena in njena polovica. Streha je nekoliko nižja od sheme, vendar moramo vedeti, da so bile strehe v SV Sloveniji nekdaj vedno slamnate, torej mnogo debelejše od opečnih danes. V tem primeru bi tudi streha stekla v shemo (Juvanec 2001). Koruznjaki na Ptujskem polju imajo vertikalne stebre zvite (zaradi stabilnosti: širše podnožje, pa tudi lesen steber, zabit v tla pod kotom navzven, kakor lastovičji rep v tesarskih zvezah), zabite v zemljo, kar je mnogo bolj trdno kot podaljšanje v tla (kot temelj) vertikalno. Druge izvedbe, ki imajo s tlemi koruznjaka poravnan tram, ki previseva navzven, na katerega se obojestransko naslanjajo ročice, proporcijske sheme prav nič ne spreminjajo.

82

AS4_1del_rezerva.indd 82

27.10.2011 20:30:15


Značilnosti: odnosi razsežnosti Tako detajli v lesu in v kamnu uporabljajo red. Gre za sestavljanje in za sestave. Sestavi so sklopi čim bolj enakih elementov, sestavljanje pa je spajanje elementov z odgovarjajočimi detajli, kjer so elementi klesani, tesani ali žagani. Vsak, tudi najmanjši zasek potrebuje veliko stopnjo eksaktnosti (Juvanec 2000:39). Pri eksaktnosti je seveda tako, da večja eksaktnost zagotavlja uporabo manj materiala, torej gre za kvaliteto in ne za kvantiteto. Primer so romanske cerkve z mnogo materiala in z majhnim izkoristkom prostora, potem pa gotika, ki z uporabo znanja in pameti uporablja malo materiala, z bistveno večjim uspehom. Proporcijski sistemi so seveda različni, vedno pa obstaja tisti, ki nastopa najbolj vidno, največkrat, in ki določa kompozicijo z njenimi prepoznavnimi značilnostmi. Tako pri leseni kot pri kamniti izvedbi je ključna oblika kompozicije: kvadrat. V kolikor kvadrat z osnovnico ena razdelimo na pol te osnovnice, dobimo diagonalo dveh pravokotnikov (1/2 : 1) v dolžini koren iz pet polovic. Če to diagonalo zavrtimo, dobimo pravokotnik v zlatem rezu: (1/2 + √5/2) : 1 f 18 V kolikor pa razdelimo dolžino 2 (diagonala pravokotnika 1 : 2 je enaka kvadratnemu korenu iz pet) v zlatem rezu, dobimo izraza √5 - 1 in f 19 3 - √5 f 20 pri čemer je (1 - √5) + (3 - √5) enako 2.

Slika 72 / Figure 72 Koruznjak: slovenski koruznjak je seveda lesen. Prvotno in najstarejši so v prepletu in s slamnato streho, a poznejši, masivnejši so povsem podobni tistim v kontinentalnem delu Galicije (Španija). Koruznjak: the Slovene cornhouse is of course wooden: they were originally wattle, and the oldest still are, with a thatched roof but later, more solid ones are entirely analogous to those in the continental part of Galizia (Spain).

f 21

Egipčanski trikotnik 3 : 4 ali sveti trikotnik, s katerim so Egipčani določali pravi kot, ima diagonalo (ki določa pravokotnik) enako dolžini 5 enot. Trikotnik s pravim kotom je dokazal Pitagora, ko je postavil formulo

32 + 42 = 52 9 + 16 = 25

Characteristics: relations of size Both wood and stone details use order: it is a matter of composing and the composition. Compositions are a complex of elements as alike as possible, while composing is fusing the elements with the corresponding details, in which the elements are hewn, carved or sawn. Even the smallest notch needs a high level of precision (Juvanec 2000:39). The greater precision, of course, the less material is used, so it is quality and not quantity. Romanesque churches are an example, which use a great deal of material for a small exploitation of space, while later Gothic churches use only a little material with knowledge and intelligence, with essentially greater success. Proportional systems vary, of course, and there is always one that is most visible, appears most often and which gives a composition its recognisable characteristics. In the case of both wooden and stone executions, the form of the composition is crucial: a square. Insofar as base one is divided into half of this base, we get the diagonal of two rectangles (1/2:1) with a length of the root of five over two. If this diagonal is turned round, we get a rectangle in the golden ratio:

f 22 f 23

Rast ali padanje s kvadratnim korenom je najbolj praktično razmerje in ga je najbolj preprosto narisati ali konstruirati. Poznajo ga tesarji, ko iz okroglega debla tešejo kvadratno bruno, seveda ne da bi za teoretske osnove vedeli ali jih obvladovali. Diagonala kvadrata, ki orisuje krog okrog tega kvadrata, je enaka kvadratnemu korenu iz dve, če je osnovnica kvadrata enaka enoti ena. Krog s premerom 1 pa ima včrtan kvadrat, katerega diagonala je ena, osnovnica pa ena ulomljeno s kvadratnim korenom iz dve. Nastopa seveda še kup razmerij, tudi znotraj omenjenih (1:√2 je format papirja DIN, √5 je dolžina stolnice Notre Dame v Parizu ...), a našteta so tri najbolj pogostna. Prav princip razmerij, ki uporabljajo diagonalo kvadrata v očrtanem krogu, je za primerjavo omenjenih objektov najbolj pomemben.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 83

83

(1/2 + √5/2) : 1

f 18

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:16


Insofar as the length 2 (diagonal of the rectangle 1 : 2 is equal to the square root of five) is divided in the golden ratio, we obtain the expressions

√5 - 1 and 3 - √5

f 19 f 20

whereby (1 - √5) + (3 - √5) equals 2.

f 21

The Egyptian triangle 3 : 4, or the sacred triangle, by which the Egyptians determined a right angle, has a diagonal (which determines the right angle) equalling a length of five units. Pythagoras demonstrated a triangle with a right angle, when he set the formula

Slika 73 / Figure 73 Pri sušilnicah espiqueiro, horreo in pri koruznjaku je najbolj jasno izražen kvadratni koren iz dve. Izhaja iz kroga, krog pa je osnova za konstrukcijo sušilnice v Galiciji / E, ki ima obliko koša s streho. In the case of the drying houses espigueiros, horreo and koruznjak, the square root of two is most clearly expressed. It derives from a circle and the circle is the basis for the construction of a drying house in Galizia, Spain, which is shaped like a basket with a roof.

32 + 42 = 52 9 + 16 = 25

f 22 f 23

Increase or decrease by the square root is the most practical ratio and is simplest to draw or construct. Carpenters are familiar with it when they hew a square beam from a round trunk, without of course knowing or mastering the theoretical basis. The diagonal of a square that a circle around this square delineates equals the square root of two, if the base of the square equals one. A circle with a diameter of one encircles a square with a diagonal of one and the base one divided by the square root of two. A whole pile of ratios of course appear, also within the aforementioned (1:√2 is the format of DIN paper, √5 is the length of the cathedral of Notre Dame in Paris etc.), but the enumerated three are the most frequent. The real principle of ratios that use the diagonal of a square within a circle is most important for comparison of the aforementioned objects. A square in a circle or a beam from a trunk is a thing that everyone once mastered, even the most uneducated woodsman. He used the principle in practice without knowing the theory or the mathematics,. The theoretical starting point is undoubtedly a beehive: the circular shape of the groundplan, which is also the simplest to execute: like a basket, especially when it's wickerwork (Juvanec 2006b). If a basket becomes too small, we must enlarge it: this is not rational in terms of height and is less useful. The only possibility is to increase the length: we thus obtain a longitudinal form of groundplan, so that the side views become important. Height is determined by the height of a person; he is limited by reach. A drying house must be raised off the ground because of ground moisture and to prevent access by rodents. Drying houses in this respect differ slightly, also because the damage that mice (Slovenia) do to corn is much less than that by rats and snakes (Pyrenean peninsular) and reptiles pose no danger at all in Slovenia. The groundplan and side view and gable are uniforn with a horreo and an espigueros but the height is double with a koruznjak.

Slika 74 / Figure 74 Izvor uporabe kvadratnega korena iz dve: največji pravokotni profil, iztesan iz okroglega debla, je kvadrat. To je detajl lesa. The origin of the use of the square root of two: the largest rectangular profile hewn from a round trunk is a square. This is a detail of wood.

Kvadrat v krogu ali bruno iz debla je reč, ki jo je včasih obvladal vsak, tudi najmanj šolan drvar. Ne da bi poznal teorijo in matematiko, je principe uporabljal v praksi. Teoretično izhodišče je nedvomno panj: okrogla oblika tlorisa, ki je tudi za izvedbo najbolj preprosta: kot koš, posebej, kadar gre za preplet (Juvanec 2006b). Če postane koš premajhen, ga moramo povečati. V višino je to neracionalno in manj uporabno. Edina možnost je povečava v dolžino. S tem dobimo vzdolžno obliko tlorisa, s tem postanejo pomembni stranski pogledi. Višina je določena z višino človeka, z njegovim dosegom, je limitirana. Sušilnica mora biti od tal odmaknjena zaradi talne vlage in pa zaradi dostopa glodalcev. Tu se sušilnice nekoliko razlikujejo, pa tudi škoda, ki jo naredijo v koruzi miši (Slovenija), je mnogo manjša od podgan in kač (Pirenejski polotok), nevarnosti plazilcev pa v Sloveniji sploh ni. Tloris in stranski pogled ter čela so poenoteni pri horreu in pri espiqueiru, pri koruznjaku je višina podvojena. Material vpliva bolj na detajl kot na celoto. Leseni elementi so enaki kamnitim. Letvast horreo je enakih dimenzij kakor kamnit, celo kot tisti v suhem zidu (Juvanec 2000).

84

AS4_1del_rezerva.indd 84

27.10.2011 20:30:17


Slovene koruznjak: the short execution bears the characteristics of a square but there are two squares in the cross section. The material has more impact on details than on the whole: wooden elements are the same as stone. A slatted horreo has the same dimensions as a stone one, even those in drystone walling (Juvanec 2000). The most interesting composition is the espigueiros, which is composed of blocks of stone that are hewn into sort of carpentry joints: the weight of the stone here also replaces wooden pins and nails. The construction itself is therefore entirely the same, although a koruznjak developed into a high building and the drying houses of Galizia and Portugal retained their longitudinal shape (Rivero Perez 2006:37). Perhaps for the sake of safety, since a snake (despite safety measures) on the roof can be fatal for a person. Being able to see is important.

Slika 75 / Figure 75 Slovenski koruznjak: kratka izvedba sicer nosi značilnosti kvadrata, v prerezu pa sta kvadrata dva. Slovene koruznjak: the short execution bears the characteristics of a square but there are two squares in the cross section.

Najbolj zanimiva kompozicija je espiqueiro, ki je sestav blokov iz kamna, ki so klesani v nekakih tesarskih zvezah. Teža kamna tudi nadomešča lesene klince in moznike. Konstrukcija sama je torej povsem enaka, čeprav se je koruznjak razvil v visoko zgradbo, galicijski in portugalski pa sta ostala pri svoji vzdolžni obliki (Rivero Perez 2006:37). Morda spet zaradi varnosti: nižja streha je bolj pregledna, saj je kača (kljub varnostnim posegom) na strehi lahko prav usodna za človeka. Preglednost je pomembna reč. Korak naprej, ko postane konstrukcija že dekoracija in ko so konstrukcijski elementi krašeni z narodnimi motivi, je najti na Kosovu (Doli 2001:62). Bogato krašenje priča o vrednotenju vernakularne arhitekture tudi pri preprostem človeku.

Slika 76 / Figure 76 Detajl espiqueira: vse v kamnitih blokih, a z značilnim zarezovanjem, ki ga poznamo v lesu. Vsa konstrukcija je stabilna zaradi teže blokov, zavarovanje z mozniki (kakor pri lesu) ni potrebno. Kompozicija povsem spominja na sestav sistema 'lego' (Juvanec 2006b). Detail of an espigueiros: all in stone blocks but with characteristic notching, familiar in wood. The whole construction is stable because of the weight of the blocks, protection with pins (as with wood) is unnecessary. The composition is fully reminiscent of compositions in the 'lego' system (Juvanec 2006b).

A step forward is taken when the construction becomes decorative and when the construction elements are ornamented with national motifs – as can be found in Kosovo (Doli 2001: 62). The rich ornamentation testifies to the appreciation of vernacular architecture, also by simple people. The whole question of the appearance of the same solutions so far from each other testifies to the healthy thinking of intelligent masters, who were able to design, execute and put into use almost identical solutions; this often appears in history. It is simultaneously invention, circumstances, need and the capacity to create such pure architecture as the espigueiros, horreo and koruznjak. This is already vernacular architecture by definition, though.

Slika 77 / Figure 77 Koruznjak družine Makaj v Juniku, Kosovo, zgrajen okrog 1856, posnet 1997 (arhitekt prof. Flamur Doli: Arkitektura tradicionale - populore e kosoves, Katalog i ekspozites shkenore Kosova 2001). Cornhouse of the Makaj family in Junik, Kosova, built around 1856, photographed in 1997 (Prof. of Arch. Flamur Doli: Arkitektura tradicionale - populore e kosoves, Katalog i ekspozites shkenore Kosova 2001).

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 85

Unworked wood Unworked wood, of course, is least valuable, bringing least added value. While both the Italians and the Danes have known for decades how to

85

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:18


sell wood in its most valuable form, as design, the Slovenes have not known this. The quality of highly processed wood – with northeners in design and with the Italians in the technology of surface processing – is culture. The culture of wood? No, the culture of people who deal with the wood. I therefore appreciate the efforts of Professor Pohleven of Ljubljana University to restrict the excessive export of unprocessed wood. Wood as firewood is a necessary form of the use of wood, which also defines our culture. A farm stove or even a 'bread oven' is an important part of our cultural heritage. It developed from an open hearth in the house, called the 'hearthroom' (Juvanec 2011: 32), and then the hearth was transformed into a closed stove, which was inverted and opened into the 'black kitchen' and the functional space – called the 'house' remained clean and heated (Juvanec 2011: 36).

Vsa problematika pojavljanja enakih rešitev tako daleč vsaksebi, ki kaže na zdravo razmišljanje bistrih mojstrov, ki so znali zasnovati, izvesti in ponuditi v uporabo skoraj identične objekte, se v zgodovini pojavi večkrat. Gre za hkraten izum, za okoliščine, za potrebo in za zmožnost ustvariti tako čisto arhitekturo kot so espiqueiro, horreo in koruznjak. Ampak to je že po svoji definiciji vernakularna arhitektura. Neobdelan les Najmanj vreden je seveda neobdelan les, ki prinaša najmanjšo dodano vrednost. Medtem ko so znali tako Italijani kot Danci les prodajati v njegovi najžlahtnejši obliki, v oblikovanju, že pred desetletji, Slovenci tega ne znamo. Kvaliteta visoko obdelanega lesa (pri severnjakih v oblikovanju in pri Italijanih v tehnologiji površinskih obdelav) predstavlja kulturo. Kulturo lesa? Ne, kulturo ljudi, ki se z lesom ukvarjajo. Zato cenim napore profesorja Pohlevna z ljubljanske Univerze za omejitev prevelikega izvoza neobdelanega lesa. Strokovnjaki bomo morali stopiti bolj skupaj in doseči, da bodo to problematiko razumeli tudi politiki. Ne gre za omejevanje zaslužka nekaterih posameznikov, ki pri sosedih zaslužijo kak evro več kot bi ga zaslužili doma, pač pa za siromašenje naše kulture. Kratkoročni posegi so tudi kratkovidni, priti moramo do sistemskih rešitev, ki bi z vzpodbudami tako oblikovalcem kot obrti in industrijam omogočili vrhunske rešitve pri uporabi, obdelavi in pri oblikovanju, kar bi prineslo tudi visoke ekonomske učinke.

Slika 78 / Figure 78 Odebelitev zadnje stene pri hiši: varovanje pred pregrevanjem za pečjo (Drašiči 1985). Thickening of the rear wall of the house: protection against overheating behind the stove (Drašiči 1985).

With an oven, though, the most important thing is that it is already visible from , externally: it is warmth, actually heat which the stove gives out. A stove in Slovenia is always on the rear wall. Walls in vernacular architecture are wooden in a large part of Slovenia. This is a fire hazard, so the wall behind the stove is always masonry, stone or brick. It is thicker than a wooden construction, understandable on the outside. Wood for burning is, of course,various. Long logs are used for construction, beautifully straight wood for furniture and for design, less quality wood for burning. Wood for heating is above all available, the choice of species determines the necessary temperature, resin in the wood the amount of spark and some woods give off fragrance: both for man and his food. Not least, smoked meat lasts longer and has a tempting aroma.

Slika 79 / Figure 79 Slovenske gorice in Goričko: visoka kultura se kaže tudi v zlaganju polen v 'oslice', nekako kopo okroglega tlorisa. V oslici se drva sušijo, njihova oblika pa govori o odnosu preprostega človeka do lesa (Juvanec 2010:136). Slovenske gorice and Goričko: high culture also appears in laying the logs in the 'oslica' (woodstack), a kind of copy of a circular groundplan. The wood is dried in the stack and its shape testifies to the relation of simple man to wood (Juvanec 2010: 136).

86

AS4_1del_rezerva.indd 86

27.10.2011 20:30:19


Les kot drva je nujna oblika uporabe lesa, ki določa tudi našo kulturo. Kmečka peč ali tudi 'krušna peč' je pomemben element naše kulturne dediščine. Razvila se je iz odprtega ognjišča v hiši, imenovani 'ognjiščnica' (Juvanec 2011:32), potem se je ognjišče preoblikovalo v zaprto peč, ki se je zavrtela in odprla v 'črno kuhinjo', uporaben prostor - 'hiša' imenovan - pa je ostal čist in ogrevan (Juvanec 2011:36). A pri peči je najpomembnejša reč, da je na daleč vidna že na zunaj. Gre namreč za toploto, pravzaprav za vročino, ki jo peč oddaja. Peč je pri nas vedno v zadnji steni. Stene v vernakularni arhitekturi so v dobršnem delu Slovenije lesene. To predstavlja nevarnost za požar. Zato je stena za pečjo vedno zidana, kamnita ali opečna. Ta je debelejša od lesene konstrukcije, razumljivo navzven. Hiša v Alpah ima predvsem eno skupno značilnost, velike strehe s širokimi napušči (Juvanec 2009: 72). Ti služijo za premikanje med hišo in gospodarskim delom, pa tudi za sušenje drv, ki so tako na suhem, se sušijo in še pri roki so. Da o estetski vrednosti takih postavitev ne govorim. Les je naravi in človeku blizu (Juvanec 2000b:38), je lahko obvladljiv, je human zaradi svojih tehničnih značilnosti, a mu mora človek k dolgemu življenju pomagati. Z detajli. Kamen je po drugi strani tog, hladen, težak material, ki z vsemi temi značilnostmi (Juvanec 2005:10) omogoča arhitekturo. Les pa je tej arhitekturi vtisnil neizbrisen pečat.

Slika 80 / Figure 80 Slepo okno v skladovnici drv je le dekorativnega značaja, a priča o tem, da ima človek tudi do drv poseben odnos (Dolomiti 2011). The blind window in a woodstore is only decorative but testifies that man also has a special attitude to wood (Dolomites 2011).

Les, um, arhitektura, človek, humanost Narava uporablja les kot tehnično pomagalo pri izrabi plodne zemlje (rast) in pri zagotavljanju nezamenljivega zraka za živa bitja, za humanizacijo neživega okolja in za razvijanje vrst (les in plodovi: gnojilo za rastline in hrana za človeka in živali). S tem skrbi za preživetje in nadaljevanje žive narave. Tehnični vidik in seveda tehnološki (s tem v zvezi tudi arhitektura) loči les po efektu. Tako ga človek uporablja za kurivo, v naravni obliki, v obdelani obliki in v sklopih. Kurivo je bilo že od nekdaj ključno za preživetje pračloveka, saj je ogenj uporabljal za lastno varnost (pred zunanjimi vplivi, predvsem pred živalskimi plenilci; pred infekcijami s kuhanjem in s pečenjem), za toploto in za svetlobo. Les v naravni obliki kot palica je najbolj preprosto orodje, tudi orožje, v enostavni arhitekturi konstrukcija (preplet, obloga, učvrstitev, zaščita pred vstopanjem, pogledi, vlago in pred temperaturami). Danes seveda poznamo trikotnik, lahko izračunamo njegovo višino. Povsem preprosto izračunamo višino enakostraničnega trikotnika z osnovnico, ki je enaka 'ena'. To je koren iz tri polovic. To je seveda teorija, v praksi pa je res vseeno, ali je 'hiška', kot jim pravijo na Krasu, decimeter višja ali nižja. Pa ni. V kolikor je višja, pomeni tedne in tedne dela, da najdeš kamen, ga vsaj osnovno obdelaš, izbereš, dvigneš in vgradiš. No, tudi take konstrukcije obstajajo, a za posebne namene. V Alberobellu je v tem

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 87

Alpine houses share one common characteristic above all: large roofs with wide overhangs (Juvanec 2009: 72). These serve for moving between the house and the auxiliary parts and also for drying wood, which is thus covered, dries and is to hand. Not to speak of the aesthetic value of such an arrangement. Wood is nature and close to man (Juvanec 2000b: 38), it can be mastered, it is human because of its technical characteristics, but man must assist in giving it long life. With details. Wood impressed an indelible stamp on this architecture. Wood, intelligence, architecture, man, humanity Nature uses wood as a technical aid in exploiting the fruitful earth (growth) and in ensuring irreplacable air for living beings, for humanising the inanimate environment and for developing species (wood and fruits: compost for plants and food for man and animals). It thus takes care of survival and a continuation of living nature. The technical aspect and, of course, technological (in this connection also architecture), distinguishes wood in terms of effect. Man thus uses it for burning, in natural form, in processed form and in combination. Firewood was long ago crucial for the survival of prehistoric man, since he used fire for his own protection (from external influences, above all from animal predators; from infection through cooking and with baking), for warmth and for light.. Wood in natural form, as a stick, is the simplest tool, also a weapon,

87

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:20


in simple architecture a construction (wattle, cladding, reinforcing, protection against access, view, damp and from temperature). There are many uses of wood, from villas to bows, from toys all the way to measuring instruments. Herdsmen on pastures cut sticks and played with them, composed them and thus passed the time. Herdsmen with more responsibility must provide a roof over their heads: wood is an excellent material for this. Where there is no wood, on the Karst for example, there is there an abundance of stone, from which similarly a shelter can be composed. Of course, a composition of stone on stone is a demanding operation, especially if it is a larger object. Even a small span built in corbelling, with overhanging horizontal layers of stone, the result of which is an irregular cupola, is a demanding building task. The game of wood plays an important role here: the intelligent builder cut three straight sticks of equal length. From the three lengths it is possible to compose only a single figure: a triangle. It is, of course, an equilateral triangle. And when he now composed the triangle, he took the hypothenuse and transferred it to height. The unit 'one' is thus of course higher than the triangle, so he cut off part of the stick and got the height that determines the ideal measurement for the height of a stone shelter. Today, of course, we are familiar with a triangle, we can calculate its height. It is very simple to calculate the height of an equilateral triangle with a hypotenuse equal to 'one'. It is the square root of one and a half. This, of course, is theory, in practice it is really all the same whether a 'hiška', as they are called on the Karst, is ten centimetres higher or lower. Or not. Insofar as it is higher, it means weeks and weeks of work to find the right stone, at least basically work it, choose, raise and insert it. Such constructions also exist, but for special purposes. In Alberobelle, a church has been erected in this system, in the high 'cabane' in Provence, they sleep in the upper storey. Insofar as the space is lower than the ideal height of the construction – well, there are no such constructions. They have collapsed over time. Homage to wood is already the finding that wood also plays a key role in the erection of stone constructions. Worked wood, such as hewn beams (worked by hand, with a axe and plane) are supporting elements and when they are thin elements, they provide run-off of water and heat insulation (shingles, cladding). In constructions, wood can be independent as a supporting element or in groups, when a single support beam is not enough and when a support of the required dimensions cannot be found in nature – of course for a large span or overhang. Beams are therefore made higher (in cross-section) and can carry more weight. Beams can merely be laid one on top of another and joined at the ends (so that they function in the middle) or (in recent times) glued. The latter are not used in vernacular architecture. A combination of longitudinal and transverse supports is a special construction: the 'house' as the largest and central space of a farmhouse, has a large span. The construction is resolved such that a single beam, of exceptional size in cross-section, functions as the primary construction,

sistemu postavljena cerkev, v visokih 'cabanih' v Provansi spijo v nadstropju. V kolikor je prostor nižji od idealne višine konstrukcije - no, takih konstrukcij ni. Podrle so se v času. Poklon lesu je že ugotovitev, da igra les tudi v postavitvi kamnitih konstrukcij ključno vlogo. Obdelan les kot tesana bruna (obdelovan ročno, s sekiro in z obrezilnikom) so nosilni elementi, kadar pa gre za tanke elemente, služi za odvod vode in kot toplotna izolacija (skodle, deske).

Slika 81 / Figure 81 Alpska hiša s 'preobilico' lesa. Velika hiša priča o samooskrbi, ko je bila nekdaj domačija v snegu tudi nekaj mesecev odrezana od zaledja in od virov. Takrat so bila drva nujna (Trenta 2008). Alpine house with an 'overabundance' of wood. The large house testifies to self-reliance: when a farmhouse was cut off from the hinterland and from resources by snow for several months. Wood was then crucial (Trenta 2008).

V konstrukcijah je les kot nosilni element lahko samostojen ali pa v sklopih, ko en sam nosilni tram ni dovolj in ko ne moremo dobiti nosilca zahtevnih dimenzij v naravi - seveda gre za velike razpone ali previse. Zato tramove sestavljamo v višje (v prerezu) in nosilnejše nosilce. Tramovi so lahko le naloženi drug na drugega, so spojeni na konceh (da na sredini delujejo) ali so (v zadnjem času) zlepljeni. Slednjih v vernakularni arhitekturi ni. Posebna konstrukcija je kombinacija vzdolžnih in prečnega nosilca. 'Hiša' kot največji in osrednji prostor kmečke hiše ima velike razpone. Konstrukcija je rešena tako, da en sam nosilec, v prerezu izjemnih razsežnosti, deluje kot primarna konstrukcija, na kateri slonijo prečno drugi nosilci, ki so seveda manjših dimenzij. Pomen je večplasten: 'gospodar', kot pravijo temu tramu, je le eden kot je en sam gospodar v hiši. Je velikih dimenzij in izjemno težko dosegljiv (redko je

88

AS4_1del_rezerva.indd 88

27.10.2011 20:30:21


on which rest transverse supports, which are of course of smaller dimensions. The humanity of wood is bound to the intuition of man and his understanding of the properties of wood, which man uses. Wood is seen as a warm material (physically), as 'itself', so a living, natural material, as available, in both time and space additions can be made to it and it can be subsequently treated. Decoration is absolutely not an integral part of this: it is the result of all the other properties and is the fruit of selection, diversity, availability, technical and technological possibilities and the capacities of man. So it is a combination of the natural aspects, which man can control and encourage, and the physical and mental work of man in the processing and installation in a construction complex – in accordance with all other materials that enable survival. Man knows this, understands, feels and values it. It is a psychological bond to 'his own', to a 'domestic' material, available to man and in harmony with others. Wood is closest to man technically, he values it also as the first material, which, with the use of fire, raised him above animals. He understands it as something tangible, in contrast with some other materials, which he carries in his head and are thus less tangible, such as water or air. And what of the architect, the role of the architect? The architect is responsible for arranging the physical and human environment for the functioning of things, for the dwelling of animals and for the dwelling, work, security and relaxation of man. His task is to coordinate the needs of the user and the possibilities of nature, with his own capacities and the capacities of the builder. Formerly, needs were smaller – mere survival – and satisfied with what was available, capacities oscillated between the mass of materials, work and the desires of man. Wood has an important role in this. Today, needs are greater, more is achievable and aspirations are higher. Of both the user and the architect. Together with the abundance of available materials and technologies, eyes are bigger than stomachs. A panegyric to wood: wood is so important – we cannot force it into some solutions. It has its own properties and its own functioning – even when it is no longer living. Man can choose it, shape it and instal it so that it functions in harmony with other things and can also show it externally. Not even an architect can force it. If it doesn't function – it's not the fault of the wood but the architect who installed it inappropriately. The matter is not so entirely black and white. Especially today, when money has ever greater influence, the investor's demands are crucial. He can thus make demands on the architect or even subsequently change elements of the architecture. So the less intelligent but rich have castles, towers and arches - where they shouldn't be. There shouldn't be castles, towers and acrhes anywhere today. There shouldn't be less intelligent people either, but there are. I say less intelligent but even they don't choose unsuitable material. Concrete carries all before it. Wood, though, doesn't surrender.

primerno drevo zanj, težko ga je podirati in obdelati, transportirati in vdelati), zato pa je kot gospodar najpomembnejši, v katerega navadno vpišejo lastnikove začetnice in leto postavitve. Humanost lesa je vezana na intuicijo človeka in na njegovo razumevanje lastnosti lesa, ki jih človek uporablja. Les sprejema kot topel material (fizično), kot 'svoj', torej živ, naravni material, kot dosegljiv, z možnostmi dodatnega in poznejšega dodelovanja, tako v času kot v prostoru. Dekoracija pri tem sploh ni sestavni del, je rezultat vseh drugih lastnosti in je plod izbora, raznolikosti, dosegljivosti, tehničnih in tehnoloških možnosti, zmožnosti človeka. Tako je sestav naravnih danosti, ki jih človek lahko kontrolira in vzpodbuja, pa fizičnega in mentalnega dela človeka pri obdelavi in vdelavi v konstrukcijske sklope, skladno z vsemi drugimi materiali, ki mu omogočajo preživetje. To človek ve, razume, čuti in ceni. Gre za psihološko navezavo na 'svoje', na 'domače' materiale, za humano dosegljivost in za skladnost z drugimi. Les je človeku najbližji tehnično, ceni pa ga tudi kot prvi material, ki ga je z uporabo ognja dvignil nad žival. Razume ga kot konkretizacijo, v nasprotju z nekaterimi drugimi, ki jih v glavi nosi kot manj otipljive, na primer vodo ali zrak. In arhitekt, vloga arhitekta? Arhitekt je dolžan urediti fizično in humano okolje za delovanje stvari, za bivanje živine ter za bivanje, delo, varnost in za sprostitev človeka. Njegova naloga je, da uskladi potrebe uporabnika, možnosti narave s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi graditelja. Včasih so bile potrebe manjše - le preživetje. Enako je bilo z dosegljivostjo, zmožnosti so nihale med množico materiala, delom in hotenji človeka. Pri tem ima les pomembno vlogo. Danes so potrebe večje, večja je dosegljivost in večja so hotenja. Tako želje uporabnika kot arhitekta. Ob obilici dosegljivih materialov in zmogljivi tehnologiji pa so oči večje od želodca. Hvalnica lesu: zato je les tako pomemben. V nekatere rešitve ga ne moremo prisiliti. Ima svoje lastnosti in svoja delovanja - tudi potem, ko ne živi več, pa čeprav še funkcionira. Človek ga lahko izbere, ga oblikuje in vgradi, da v skladu z drugimi deluje in da to tudi pokaže navzven. Pri tem ga ne more prisiliti v vse niti arhitekt. Če ne deluje, ni kriv les, pač pa arhitekt, ki ga je vgradil manj ustrezno. Stvar ni tako povsem črno bela. Posebej danes, ko ima denar vse večji vpliv, so zahteve investitorja ključne. Od arhitekta lahko zahteva ali celo naknadno spremeni elemente arhitekture. Zato imajo manj umni, a bogati, gradove, stolpe in oboke tam, kjer jih ne bi smelo biti in kamor ne sodijo. Gradov, stolpov in obokov danes sploh ne bi smelo biti, nikjer. Tudi manj umnih ljudi ne bi smelo biti, pa so. Manj umnih pravim, ampak glej ga zlomka, niti ti ne izberejo neustreznega materiala. Beton prenese vse. Ampak les se pa ne da.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 89

89

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:21


90

AS4_1del_rezerva.indd 90

27.10.2011 20:30:21


Objekti, predstavitev Ju탑na hribovja Objects, presentation Southern Hills

91

AS4_1del_rezerva.indd 91

27.10.2011 20:30:21


Domačija

Farmstead

Janko Lokar je leta 1912 napisal: 'Na koncu vrta ... stoji hiša, za njo hlev in svinjaki, nekoliko na strani skedenj in kašča ali še kako drugo poslopje' (Lokar 1912: 25). To je opis belokranjske domačije, a velja kar za dobršen del Slovenije. Seveda za domačijo velja kot za vso arhitekturo. Predvsem je odvisna od materialov in od krajine, kjer stoji. Potrebe so pretežno enake, razlikujejo se tiste domačije blizu cest in take, ki stoje daleč in same. Slednje morajo skrbeti za oskrbo čez zimo, saj so lahko tudi več mesecev odrezane od sveta. Zato so večje in bolj popolne. Domačije imajo tudi druge objekte, ki so oddaljeni od same bivalne hiše: kleti, hrame, zidanice, sušilnice, senike, staje. Pred dobrimi stotimi leti se pojavi nova namembnost: počitniška hiša. Nekateri mogotci so na deželi postavili 'vile', za občasno domovanje. Toda to ni izum zadnjih sto let. Kleti ali klejti na Goričkem so bile že take, le da je takrat šlo za razvoj dislociranega gospodarskega objekta. Najprej je bila klet za vino, potem prostor za orodje, za dnevni počitek ob tekočem delu, potem pa preprosto za občasno bivanje. Podoben razvoj so doživele tudi dolenjske in belokranjske zidanice. Najprej so bili leseni hrami, ki so stali na kamnih in jih je bilo moč premikati (pozneje tudi prodajati), na vrhu goric. Zaradi strmega terena je bilo treba sprednji del podzidati. Zidali so seveda v kamnu, tako da je nastal nov prostor, ki so ga uspešno izrabili za klet in je deloval bolje od lesenih hramov na površini. Zgornji prostor je bil najprej za orodje, pozneje tudi za ljudi. Najprej je šlo za povsem občasno bivanje ob delu na gorici, pozneje pa tudi za preseljevanje, ko so se 'stari včasih trajno preselili z vasi v zidanico' (Lokar 1912: 18). Ampak ta problem so imeli že leta 1443, ko je Friderikov privilegij skušal urediti naseljevanje v zidanicah (Vilfan 1952: 109). Dolenjska domačija je sestav bivalne hiše s hlevom, ki si stojita nasproti, ostali objekti pa okrog, z izjemo kašče, ki stoji daleč od hiše, a v dosegu pogleda in 'pečnice' (sušilnice za sadje), ki je postavljena še dlje. Belokranjska domačija je nekako enaka, čeprav ima nekaj manjšo hišo. Značilnost Bele krajine je tudi, da skoraj nima kozolcev (Lokar 1912: 16), da pa ima na seniku dero, ki je na Dolenjskem mnogokrat sestavni del kozolca. V kolikor pa imajo v Beli krajini kozolce, stojijo ob hiši in ne na polju, pa še drugačni so. Povsem samosvoja pa je uskoška domačija, katere značilnost je zaprtost. Očitno gre za prastrah, saj domačije kažejo navzven le hrbet in se odpirajo na dvorišče. Celo tiste domačije poznejšega datuma, ki so se razprle (v tlorisu), imajo na sprednji strani, prosti cesti 'plot', ograjo. Ta sicer ne ščiti prav posebno, a je tudi drugače značilnost belokranjskih domačij. V ostali Sloveniji (razen na Krasu seveda) ograjevanja, razen za živino, ne poznamo. Je pa domačija v Beli krajini postavljena bolj v ravnino in na Dolenjskem bolj v rob, čeprav ne posegata v prostor, ki bi ga bilo moč izrabiti za polja. V izraziti strmini pa so postavljene zidanice in pečnice, sušilnice za sadje in za lan. Lesene konstrukcije so mnogokrat prebeljene, s čimer so ščitili les, zidanice pa so celo praviloma neometane (Lokar 1912: 17). V Beli krajini tvorijo domačijo bivalna hiša z gospodarskimi objekti, vmes pa je (zaprto) dvorišče. Na sredi dvorišča je mnogokrat gnojišče. Dostop za vozove in za živino je skozi lesena vrata.

In 1912, Janko Lokar wrote: ‘at the end of the garden --- stands the house, behind it the stockhouse and pigsty, slightly to the side a barn and granary or some other buildings’ (Lokar 1912: 25). This is a description of a farmhouse in Bela Krajina but it applies equally to a large part of Slovenia. Of course, a farmstead, as all architecture, depends mainly on the materials and the landscape in which it stands. Needs are predominantly the same, farms close to the road differ from those at a distance and isolated. The latter must ensure supplies throughout the winter, since they can be cut off from the world for several months at a time. They are therefore larger and more complete. Farmsteads also have other objects, which may be distant from the dwelling house itself: cellars, storehouses, vineyard cottages, drying houses, haybarns, stockhouses. A hundred years ago or so, a new purpose appeared: the holiday house. Some wealthy persons erected ‘villas’, for occasional residence. However, it was not an invention of the last hundred years: cellars in Gorička were already like that, except that it was at that time a matter of the development of a dislocated economic facility: the cellar was firstly for wine, then a space for tools, for daytime rest during ongoing work and then simply for occasional residence. Vineyard cottages in Dolenjska and Belo Krajina underwent similar development. They were initially wooden storehouses, which stood on rocks at the top of hills and could be moved (later also sold). Because of the steep terrain, the front part had to be stone built. They were of course constructed so that a new space was created, which was successfully exploited as a cellar and functioned better than the wooden storehouse above. The upper space was initially for tools, later also for people, at first just for occasional residence during work in the vineyards but later also for resettlement, when ‘older people sometimes moved permanently from the village to the vineyard cottages’ (Lokar 1912: 18). However, this problem had already existed in 1443, when Friderik’s Privileges attempted to regulate settlement in vineyard cottages (Vilfan 1952: 109). A Dolenjska farmstead is a complex of dwelling house with stockhouse, which stand opposite each other, and other objects round about, with the exception of the granary, which stands at a distance from the house but within sight and the fruit drying house, which is erected even further away. A Bela Krajina farmstead is fairly similar, although it has a smaller house. Another characteristic of Bela krajina is that there are no kozolci (Lokar 1912: 16). Instead there is a drying rack (‘dera’) on the haybarn – which is often an integral part of a kozolec in Dolenjska. Insofar as there are kozolci in Bela krajina, they stand by the house and not in the field – and they are different. An Uskoki farmstead is completely unique; its characteristic feature is being closed. It is clearly a matter of fear, since farmsteads show only their backs outwards and open onto the courtyard. Even farmsteads that are dispersed (in groundplan) and plots have fences at the front side, towards the road, are of later date. Although this does not provide any special protection, it is also a particularity of Bela Krajina farmsteads. Elsewhere in Slovenia (except on the Karst, of course), fencing is unknown, except for animals. A farmstead in Bela krajina is also set more on the flat and in Dolenjska more at the edge of flat areas, although it does not encroach on space that could be used for arable crops. Vineyard cottages and drying ovens, for fruit and for flax, are explicitly erected on slopes. In Bela krajina, a farmstead consists of a dwelling with auxiliary buildings with a (closed) courtyard in between. Access for wagons and animals is through wooden doors.

92

AS4_1del_rezerva.indd 92

27.10.2011 20:30:21


AS4_1del_rezerva.indd 93

27.10.2011 20:30:24


<< 1 Bušanja vas Domačija je sklop dveh objektov, ki stojita vzporedno, med sabo pa zapirata delovno dvorišče, ki je dostopno s ceste. Pred bivalno hišo je drevo, ki jo ščiti pred premočnim soncem, nekoliko tudi pred pogledi s ceste. GPS N 5.059.798 E 522.805

<< 1 Bušanja vas

2 Hrovača Dobro obnovljena domačija v osrčju vasi je sklop več objektov, ki si sledijo vzdolžno. Pred njimi in med cesto je dvorišče. Predvsem izstopata vzdrževana arhitektura in strokovno obdelano okolje. Taka domačija je v ponos vsej vasi.

2 Hrovača A well-restored farmstead in the heart of the village is a complex of several objects, which follow longitudinally: in front of them and between the road is a courtyard. The maintained architecture and professionally finished environment above all stand out. Such a farmstead is the pride of any village.

3 Božakovo Domačija je sestav bivalne hiše s servisnimi prostori pod njo ter gospodarskega poslopja, ki stoji na hišo pravokotno. Tako objekta omejujeta dvorišče, poti in dostopi pa so tako krajši in učinkovitejši. Izrabljen je padajoč teren, tako da je dostop v hišo z zadnje strani s terena, spredaj pa prek stopnišča. N 5.055.958 E 529.805 GPS

3 Božak farm The farm is a composition of dwelling house with service premises beneath it and an auxiliary building standing at right angles to the house. Such objects bound the courtyard and the paths and accesses are thus shorter and more efficient. The falling terrain is exploited, so that access to the house from the rear is from the ground and from the front through a staircase.

4 Božakovo Zanimiva postavitev bivalne hiše, pred katero stojita pravokotno nanjo hleva, za njo pa je še gospodarsko poslopje. Za Belo krajino značilni balkon v čelu hiše se začne pri vhodnih vratih vzdolžne fasade. N 5.055.870 E 529.585 GPS

4 Božak farm An interesting erection of the dwelling house, in front of which at right angles to it stand stockhouses and behind it a further auxiliary building. The typical Bela krajina balcony in the gable of the house starts at the entrance doors in the longitudinal facade.

5 Glogovica Preprosta zasnova hiše in gospodarskega poslopja, ki omejujeta dvorišče z dveh strani, zaključuje pa ga drevo, je učinkovita, istočasno pa tudi lepa, posebej zaradi dejstva, da stoji domačija v ovinku ceste in jo mimoidoči tako rekoč obkrožijo. N 5.088.659 E 487.586 GPS

5 Glogovica The simple plan of the house and auxiliary building, which closes the courtyard on two sides, with the third concluded by a tree, is effective and, at the same time, also beautiful, especially because the farm stands on a bend in the road and passersby, so to speak, circle it.

The farmstead is a complex of two objects that stand in parallel with an enclosed working yard between them, which is accessible from the road. In front of the dwelling is a tree, which protects it from too strong a sun, and a little from the view from the road, too.

2 3 4 5

94

AS4_1del_rezerva.indd 94

27.10.2011 20:30:24


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 95

95

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:25


6 Žuniči Uskoška domačija je predvsem zaprta, ker se brani pred napadalci. To so prinesli prišleki s sabo, v Sloveniji pa so uporabili vse najboljše: material, konstrukcijo in obliko. Tako je pomemben element vhod, ki ga zapirajo lesena vrata. GPS N 5.037.565 E 528.605

6 Žuniči An Uskok farm is above all closed because it is defended from attackers. The newcomers brough this with them and in Slovenia used all the best: material, construction and form. Such is thus the important element of the entrance, which is closed by wooden doors.

7 Žuniči V Pomurju poznamo 'zaključen dom', kjer se objekti zavijejo naokrog in s tem tvorijo delovno dvorišče. Uskoška domačija je tudi spredaj zaprta z vrati in z zidcem. Nelogično odpiranje z balkonom v čelu je privzeto iz belokranjske arhitekture. GPS N 5.037.605 E 528.640

7 Žuniči The ‘closed home’ is familiar in Pomurje, in which the objects curve round and thus create a working yard. An Uskok farm is also closed at the front with doors and walls. The illogical opening of the balcony in the gable is adopted from Bela krajina architecture.

8 Žuniči Prava trdnjava je sklop dveh gospodarskih traktov, ki se skoraj spajata in med sabo spustita le prostor za vrata. Odprtine so obrnjene navznoter, ven gledajo le prezračevalne line. Bivalna hiša ima pročelje obrnjeno navzven, celo na sever. Očitno je bila dozidana pozneje. N 5.037.625 E 528.590 GPS

8 Žuniči The complex of two auxiliary wings is a real fortress, which almost fuse and only leave space between them for the doors. The openings are turned inwards, only the ventilation windows look outwards. The dwelling house has a procelium turned outwards, even to the north: it was clearly built later.

9 Preloka Vse gospodarsko življenje uskoške domačije se obrača navznoter, v notranje dvorišče. Živina, delo in gnojna jama so v spodnji etaži, človek ob delu lahko vse to kontrolira z balkonov, ki obkrožajo dvorišče in so praviloma dosegljivi od zunaj v ravnini bivalnega dela. N 5.036.307 E 527.098 GPS

9 Preloka The whole of economic life of an Uskok farmstead is turned inwards, to the inner courtyard. Livestock, work and the midden are on the lower floor, man can control everything during work, from the balconies that circle the courtyard and are generally accessible from outside on the level of the residential part.

10 Žuniči

10 Žuniči

6 7 8 9 10

96

AS4_1del_rezerva.indd 96

27.10.2011 20:30:25


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 97

97

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:28


Bivalna hiša, kajža

Residential house

Hiša predstavlja človeku varnost, udobje in mu omogoča delo. Hiša, namenjena bivanju, je lahko samostojni, prosto stoječ objekt v okviru domačije ali pa tudi ne. Nedvomno pa je najpomembnejši element arhitekture. Tloris hiše se je razvil iz ognjiščnice, dimnice, v ‘hišo’ in črno kuhinjo, na drugi strani kuhinje pa še v kamro in ponekod v shrambo. Razvoj teče vse od prve hiše, ki je nastala kot zaščita ognja, ki je predstavljala center družinskega življenja (Fister 1986:52). Prostor s prostim dimom, ki izhaja skozi odprtine, torej skozi okna, pa tudi skozi vrata, imenujemo dimnica. Zanjo so značilna majhna okna, ki so se sprva zapirala z drsnimi loputami, potem pa že s stekli. Ker so okna majhna, jih mora biti mnogo, zaradi dima so čim više v steni. Dimnica jih ima po vsem čelu hiše, okna pa ne presegajo širine kakih dvajsetih centimetrov. Kako dimnico najdemo še na Pohorju, drugje jih malone ni več. Črna kuhinja je naprednejša. Ko so ognjišče razvili v peč, je dim še vedno izhajal v prostor sam. Ko pa so peč obrnili in njeno odprtino usmerili skozi zid v predprostor, se je rodila črna kuhinja (Juvanec 1986:20). Bivalni prostor je postal nenadoma čist, okna visoko v zidu niso bila več potrebna, pa tudi vse bolj dosegljiva so postala. Črna kuhinja je bila res črna le še v predprostoru, ki pa so ga z vgradnjo dimnika tudi očistili. Ker je bil vhod v ‘hišo’ najprej v črno kuhinjo in potem iz nje v bivalni prostor, se je hiša širila logično na drugo stran kuhinje. Tako dobimo simetrično hišo. Kamen je seveda prvi material za temelje, za osnovo vsake hiše, ki gleda kakega pol metra iz zemlje, da pokaže trdnost hiše in da zagotovi varnost pred vlago ob dežju ali ob poplavah. Janko Lokar je leta 1912 - pred natanko stotimi leti - napisal, da je belokranjska hiša ‘lesena, pritlična in nizka’ (Lokar 1912: 1). To velja za dobršen del Slovenije, zagotovo pa za vso Dolenjsko in Belo krajino. Tloris hiše je tako predvsem osrednji bivalni prostor (ki ga navadno imenujemo ‘hiša’), po Lokarju je to ‘prva hiša’. Prečno v hiši je ‘veža’ (črna kuhinja), na drugi strani pa še ‘zadnja hiša’ (Lokar 1912: 2). Medtem ko so v prvi hiši predvsem peč, miza s klopmi in postelja (v Beli krajini jih je navadno več), zadnja hiša ni namenjena človeku, pač pa predvsem spravilu. V veži so zunanji del ognjišča in vhod v peč, kaka omara in ‘kabelnjik’ - prostor za vodo. Iz veže je tudi vhod na podstrešje, kot pravi Lokar, ‘na hišo’ (Lokar 1912: 2). Medtem ko so imele hiše na Dolenjskem že razmeroma zgodaj dimnike, jih v Beli krajini še dolgo ne poznajo. Dim je izhajal direktno na podstrešje, saj veža ni imela stropa, le kamen nad ognjiščem, da je odbijal iskre, pa obokano pot, ki je vodila dim čim dlje, da je ohlajen izhajal na podstreho, kjer so se sušile in prekajevale klobase in meso. Zaradi padajočega terena je imela hiša navadno ‘gank’, ki je tekel od vhoda po vsej dolžini in po sprednjem čelu hiše. Na koncu je bilo preprosto stranišče. Lokar pravi, da je bilo mnogokje stranišče ‘ves dvor’ (dvor je dvorišče) (Lokar 1912: 12). Ponekod v Beli krajini je sprednji ‘gank’ brez dostopa (ali pa je dostop prekinjen s straniščem) in služi le za spravilo drv in kot senčnica za klimatizacijo osrednjega prostora. Lokar omenja ‘his’ kot nekako zidanico, a domačini ga še danes razumejo kot poseben, manjši objekt v sklopu domačije. Je le nekaka ‘spalnica’, kamor so pošiljali ‘tamlade’, saj predstavlja dobršen del tlorisa le dvojna postelja.

A house provides man with security, comfort and enables him to work. A house intended for dwelling can be an independent, free-standing object within the context of a farm or not. It is undoubtedly the most important element of architecture. The groundplan of a house developed from the hearthroom, through a smokeroom into the ‘house’ and the black kitchen and, on the other side of the kitchen, into a chamber , in some places into a pantry. A black kitchen is more advanced: when the hearth developed into a stove, the smoke still exited into the room itself. When the stove was turned round, though, and the opening directed through the wall into an anteroom, the black kitchen was born (Juvanec 1986:20). The living room suddenly became clean, windows no longer needed to be high on the wall and everything also became more to hand. The black kitchen was was still only really black in the anteroom but this, too, became clean with the installation of a chimney. Because initial entry to the ‘house’ was through the black kitchen and from there into the living room, the house extended logically onto the other side of the kitchen. A symmterical house was thus obtained. Stone is, of course, the primary material for the foundations, for the basis of any house, which protrudes some half meter from the ground: so that it demonstrates the solidity of the house and provides protection from damp during rain or floods. Roofs were for a long time still thatch; except on the Karst, where they were mainly stone, later tile, but even there, straw was customary as a covering several decades ago. In 1912, exactly a hundred years ago, Janko Lokar wrote that a Bela krajina house is ‘wooden, single storey and low’ (Lokar 1912: 1). This applies to a large part of Slovenia and certainly all of Dolenjska and Bela krajina. The ground floor of the house is above all the central living space (which is normally called the ‘house’), according to Lokar this is the ‘first house’. Transversely in the house is the ‘hall’ (black kitchen) and, on the other side, the ‘rear house’ (Lokar 1912: 2). While the ‘first house’ contains mainly the stove, a table with bench and a bed (in Bela krajina there were normally several of them), the rear house was not intended for people but mainly for storage. The hall has the external part of the hearth and the entry to the stove, a cupboard or two and the ‘kabelnjik’ – a space for water. Access to the roof space is also from the hall. While houses in Dolenjska had chimneys fairly early on, they were unknown in Bela krajina for a long time. The smoke exited straight into the roof space, since the hall did not have a ceiling, only a stone above the hearth, which reflected sparks, and a vaulted path that led the smoke as far as possible so that it had cooled before entering the roof space, where sausages and meat were dried and smoked. Because of the falling terrain, a house normally had a balcony (‘gank’), which ran from the entrance throughout the length and along the front gable of the house. Finally, there was a simple toilet. Lokar says that in many places the toilet was ‘the whole courtyard’ (Lokar 1912: 12). In some places in Bela krajina the front ‘gank’ is without access (or access ended with the toilet) and served only for drying wood and to provide shade for cooling the central space.

98

AS4_1del_rezerva.indd 98

27.10.2011 20:30:28


AS4_1del_rezerva.indd 99

27.10.2011 20:30:31


<< 1 Podšentjur Hiša se s širokim čelom odpira proti vzhodu, pred soncem se ščiti z balkonom, ki veže obe kapi strehe. V zatrepu je odprtina balkona, predvsem za sušenje. Čop vizualno manjša višino, da velika hiša ne izgleda prevelika v zelenem okolju. GPS N 5.103.012 E 486.091

<< 1 Podšentjur The house, with a wide gable, opens towards the east, and is protected from the sun with a balcony, which binds the two eaves of the house. In the gable is an open balcony, mainly for drying. The hip visually reduces the height, so that the large house does not seem too big in the green surroundings.

2 Bučka Bivalna hiša kaže na bogatejše lastnike, ki so objekt pozidali v prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja, z močnimi zidovi in majhnimi odprtinami. GPS N 5.087.188 E 525.170

2 Bučka The residential house indicates a rich owner, who built the house at the turn of the twentieth century, with strong walls and small openings.

3 Čužnja vas Hiša kaže ločevanje dnevnega in nočnega bivanja: v lesu in v masivnem zidu. V čelu je vhod v klet, v osrednjem delu je črna kuhinja s še ohranjeno 'šijo' - obokom, ki je vodil dim izpred peči v oddaljeno odprtino, kjer se je vil na podstreho (kjer so prekajevali meso). Še pred nekaj deset leti je imela slamnato streho. N 5.685.304 E 515.232 GPS

3 Čužnja vas The house indicates a separation of day and night existence: with wooden and solid walls. The entrance to the cellar is in the gable, in the central part is the black kitchen with still preserved the 'šija' – an arc that led the smoke from in front of the stove to distant openings, where it curls into the roof space (where meat was smoked). It still had a thatched roof a decade ago.

4 Močvirje Podobna zasnova v lesu in v kamnitem zidu jasno loči dnevni del od nočnega (les in kamen), spodaj pa so prostori za hrambo hrane. Nekdaj osrednje, simetrično stopnišče, ki se pne nad vhodom v klet, vodi v prečno postavljeno kuhinjo, nato pa na eno stran v dnevni, na drugo pa v spalni del. Gre za posrečen sklop osrednjega vhoda, ki ga poznamo v osrednji Sloveniji, z vzdolžnim balkonom dolenjske hiše. N 5.087.385 E 527.575 GPS

4 Močvirje A similar design in wood and stone walls clearly separates the day part from the night (wood and stone), while below are rooms for food storage. The formerly central, symmetrical staircase, which climbs above the entrance to the cellar, leads to the transversely erected kitchen and then on one side to the living room and on the other to the sleeping part. It is a felicitous complex of central entrance, which is familiar in central Slovenia, with the longitudinal balcony of a Dolenjska house.

5 Bogneča vas Leseni del stoji nad kletjo in kaže na 'hišo', osrednji bivalni prostor in na (tehnično) dodan spalni del, ki je vidno manjši od dnevnega. Čelo je pomaknjeno naprej in povsem zaprto, nad njim je čop. N 5.083.472 E 512.980 GPS

5 Bogneča vas The wooden part stands above the cellar and indicates the 'house', the central living space, and the (technically) added sleeping part – which is visibly smaller than the living room. The gable is drawn forward and completely closed, above it is the hip.

6 Muljava

6 Muljava

2 3 4 5 6

100

AS4_1del_rezerva.indd 100

27.10.2011 20:30:31


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 101

101

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:35


7 Golobinjek Zidana hiša ima vzdolžni balkon po dobršnem delu fasade. Pod njim se odpirajo hlevi, pod sprednjim delom tudi kleti za hrano.

7 Golobinjek The stone-built house has a longitudinal balcony along a good part of the facade: below it open the stockhouses, below the frontage there is also a food cellar

8 Stare Žage Masivna zidana hiša izkorišča padajoč teren. Medtem ko je spredaj dostop z ravnine, je v čelu dostop v klet, zadaj pa po stopnišču prek balkona. GPS N 5.062.309 E 506.341

8 Stare žage The massively built house exploits the falling terrain: while the front is accessible from the level, access to the cellar is from the gable and at the rear by stairs via a balcony.

9 Paha Izjemno lepo obnovljena lesena hiša s slamnato streho ima zadaj pod (za mlačev). Bivalni del je belo prebeljen, medtem ko je pod v naravni barvi lesa. Danes je v podu spalnica s kopalnico, medtem ko v hiši še vedno vzdržujejo 'slamarico' z ličkanjem. GPS N 5.078.689 E 516.485

9 Paha The exceptionally finely renovated wooden house with thatched roof has a ‘pod’, a threshing floor, at the back: the residential part is whitewashed, while the ‘pod’ is the natural colour of the wood. Today there is a bedroom with bathroom in the ‘pod’, while ‘straw cushions’ made of husking are still kept in the house.

10 Gradac Razmeroma velika bivalna hiša ima po vsej dolžini balkon. Spodaj je gospodarski del. N 5.052.310 E 519.777 GPS

10 Gradac The fairly large house has a balcony throughout the length: below is the auxiliary part.

11 Jesenov vrt

11 Jesenov vrt

7 8 9 10 11

102

AS4_1del_rezerva.indd 102

27.10.2011 20:30:35


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 103

103

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:39


12 Malo Mraševo Dolenjska - predvsem del proti Savi - ima značilno leseno arhitekturo kladnih zvez, kjer so klade med sabo zatesnjene z glino in prebeljene z apnom. Nekdaj so še okna v vogalih krasili z majhnimi belimi križi. GPS N 5.079.723 E 534.510

12 Malo Mraševo Dolenjska – mainly the part towards the Sava – has a characteristic wooden architecture of log constructions, in which clay is used to seal between the logs, painted with lime. The windows in the corners used to be decorated with small white crosses.

13 Gorenji Radenci Razmeroma velika hiša ob Kolpi se je očitno razvila iz potreb po veliki kleti, nad katero so postavili bivalni del. Hiša ima dostop v zadnjem delu, z ravnine in je tako obrnjena na delovno dvorišče, ki ga omejujeta spodaj skedenj in spredaj kašča. GPS N 5.035.892 E 507.567

13 Gorenji Radenci The relatively large house beside the Kolpa clearly developed from the need for a large cellar, above which they set a residential part. The house has access in the rear, from the level and is thus turned towards the working yard, which is bounded below by a barn and in front by a granary.

14 Drašiči Obe najznačilnejši belokranjski hiši v Drašičih so danes stisnili tesno med novogradnje. Stojita vzdolžno na cesto, z bivalnim delom navzdol. Ta je lesen in njegov značilni del je balkon, ki se vije izpred vhoda prek vsega čela. Zadnji del je zidan, enako kot klet pod vso zgradbo. Posebej zanimiv je zadebeljeni zid za pečjo, ki ščiti pred pregrevanjem in s tem pred ognjem. Strehe so bile pred desetletji še slamnate. GPS N 5.055.858 E 529.327

14 Drašiči Both the very characteristic houses in Drašici are closely squeezed by new building. They stand along the road, with the residential part downhill. This is wooden and the balcony is typical., which winds from in front of the entrance through the entire gable. The rear part is masonry, as is the cellar below the whole building. The thickened wall behind the stove is particularly interesting; it protects from overheating and thus fire: the roofs were still thatched a decade ago.

15 Fučkovci Lesena konstrukcija vse hiše kaže na nemške vzore Kočevarjev. Klet je seveda kamnita, streha v naklonu ena proti ena. GPS N 5.044.640 E 523.486

15 Fučkovci The wooden construction of the whole house indicates the German origin of the Kočevar people. The cellar is stone, of course, and the roof at a slope of one to one.

16 Drašiči

16 Drašiči

12 13 14 15 16

104

AS4_1del_rezerva.indd 104

27.10.2011 20:30:39


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 105

105

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:42


Hiša z gospodarskim delom House with auxiliary parts

Vsaka hiša, ki ima shrambo, klet ali uporabno podstrešje, je hiša z gospodarskim delom. A s tem terminom označujemo predvsem tiste zgradbe, ki imajo v sklopu za bivanje človeka še prostor za živali, za krmo, za hrano, pa za tiste obrtne dejavnosti, ki spadajo k živinoreji in k poljedelstvu. Velika selišča poznamo vsaj že iz prvega tisočletja pred štetjem: pravokotne vzdolžne zgradbe pri Ormožu (Fister 1986:18). Predvsem Dolenjska ima vzdolžne hiše, umaknjene z ravnin, da na teh lahko sadijo in sejejo. Padajoč teren omogoča dostop z ravnine, tako da nekaj stopnic do glavnega vhoda v vzdolžni fasadi predstavlja poudarek prostora. Kadar pa stoji hiša v bregu, je dostop do vhodnih vrat po ganku, ki teče po vsej dolžini objekta. Bivalna hiša je le izjemoma vezana s kaščo (primer je Muljava), ki mora biti zaradi nevarnosti požara ločena in od hiše oddaljena. Pač pa so shrambe in kleti funkcionalno vezane na bivanje in na delo v kuhinji, saj je podstavek zgradbe idealen prostor za to. Jug Slovenije skorajda ne pozna bivalne hiše, v katere podaljšku je gospodarski del, saj tvori polzaprti del dvorišča med bivalno hišo in hlevi idealen prostor za zunanja dela, omogoča pa tudi dobro zaščito in predvsem kontrolo dostopov. Najstarejša streha je slamnata. Slamnato streho je mogoče kvalitetno izvesti le v naklonu ena proti ena ali v 45 stopinjah. Ta naklon pogojuje nameščanje slamnatih otepov v naklonino. Tudi čop izhaja iz slamnate strehe, ker je najproblematičnejši del zatrep. Ta je navadno obit z deskami, na jugu Slovenije pa se mnogokrat pokaže tudi okvirna konstrukcija v lesu, med katero je vloženo polnilo iz gline, kamna ali iz opek. Bogatejše izvedbe so prekrite z deskami ali z ometom, revnejše so gole in kažejo svojo konstrukcijo.

Any house that has a store, cellar or useable roofspace is a house with an auxiliary part. This term, though, is normally used to characterise buildings that include within the dwelling complex for humans also space for animals, for fodder, for food and for artisan activities associated with livestock breeding and arable farming. Large ‘settlement buildings’ are known at least from the first century BC: an elongated rectangular building near Ormož (Fister 1986:18). Dolenjska has mainly longitudinal houses, set back from the flat so that it can be used for sowing and planting. The falling terrain allows access to the flat so that the few steps up to the main entrance in the longitudinal façade provide a stress to the space. When a house stands on an embankment, access to the entry door is along the ‘gank’, which runs the entire length of the building. The dwelling house is only exceptionally attached to the granary (Muljana is an example), which needs to be separate and distant from the house because of the danger of fire. However, the pantry and cellar are functionally bound to living and to work in the kitchen, since the base of a building is an ideal place for this. A residential house in which the auxiliary part is an extension of the house is almost unknown in the south of Slovenia, since a semi-closed part of the courtyard between the dwelling and the stockhouse creates an ideal space for outside work and also enables good protection and, above all, control of access. The oldest roofing is thatch. A quality thatched roof can only be made with an inclination of one to two, or 45 degrees. Such a slope is conditioned by placing the straw sheaves at an inclination. Even the hip derives from thatched roofs, since the gable is the most problematic part. This is normally concluded with boards, and a frame construction in wood can also often be found in the south of Slovenia, between which is inserted a filling of clay, stone or brick. Richer executions are covered with boards or with plaster, poorer ones are bare and show their construction.

106

AS4_1del_rezerva.indd 106

27.10.2011 20:30:42


AS4_1del_rezerva.indd 107

27.10.2011 20:30:45


<< 1 Srednje Laknice Lesen bivalni del je spredaj, gospodarski zadaj v ravnini. Osrednji del je prečna črna kuhinja, ki deluje še danes. Konstrukcija lesenih zidov je kladna zveza, zatesnjena z glinastim tesnilom, ki je bilo v boljših časih hiše vedno prebeljeno. GPS N 5.087.770 E 514.580

<< 1 Srednje Laknice The wooden residential part is to the front, the auxiliary part behind, on the level.. The central part is a transverse black kitchen – which still functions today. The construction of the wooden walls is overlapping logs, sealed with clay. In the house’s better times, it would always have been whitewashed.

2 Velike Poljane Hiša stoji v naklonu. Spredaj je vhod v ravnini, na dvoriščni strani direktno v klet. Gospodarski del je pravokoten na hišo, njegov balkon se nadaljuje s hišnega, tako da je dostop mogoč pod streho. GPS N 5.072.587 E 475.812

2 Velike Poljane The house stands on a slope: the entrance at the front is on the level, that on the courtyard side directly to the cellar. The auxiliary part is at right angles to the house, its balcony continues that of the house, so that access is possible under cover.

3 Kobile Bogatejša hiša ima dobršen del namenjen bivanju. Spredaj ima balkon, ki se v zadnjem delu celo razširi - kljub temu, da obstaja pred hišo še samostojen hlev. GPS N 5.089.898 E 534.427

3 Kobile A good proportion of the wealthier house is residential. In front it has a balcony, which in the rear is even extended – despite the fact that there is an independent stockhouse in front of the house.

4 Bušanja vas Hiša ima lesen bivalni del, ostalo je zidano, predvsem iz kamna. Pomemben del zgradbe je balkon, ki teče naokrog, tudi pod zatrepom čopaste strehe. Spodaj je hlev, dosegljiv z dvorišča, s katerega vodi na balkon stopnišče. GPS N 5.059.705 E 522.805

4 Bušanja vas The house has a wooden residential part, the remaining part is masonry, mainly stone. The balcony is an important part of the building, which runs all round, including beneath the gable of the hipped roof. Below is a stockhouse, accessible from the courtyard, from which stairs lead to the balcony.

5 Drašiči Bivalna hiša je obrnjena od ceste, z dvoriščne strani ima tudi vhod. Vseeno je po vsej vzdolžni strani balkon, ki se ovije prek polovice čela, kjer se spusti s kratkim stopniščem do tal. Ves spodnji del in zadnji del zgornje etaže sta namenjena gospodarstvu. N 5.057.988 E 529.574 GPS

5 Drašiči The residential house is turned away from the road, with an entrance also from the courtyard side. All the same, there is a balcony the whole length of the longitudinal side, which curves across half of the gable, where it drops by short stairs to the ground. The entire lower part and the rear part of the upper story is devoted to economic purposes.

2 3 4 5

108

AS4_1del_rezerva.indd 108

27.10.2011 20:30:45


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 109

109

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:47


Gospodarsko poslopje

Auxiliary building

Gospodarsko poslopje je objekt, ki združuje več dejavnosti. Predvsem je to hlev za različne živali, so stranski prostori za njihovo bivanje, hranjenje, vzdrževanje, zdravje, so pa tudi prostori za delo človeka, ki je povezano z živalmi. Hlev je razmeroma velik za krave in za konje, manjši za druge živali, kokoši in zajci živijo navadno v stranskih, dodanih prostorih. Vernakularna arhitektura seveda ne krije potreb obrtništva. Živinoreja nekaj sto glav živine ni bila pri našem kmetu nikoli v navadi. Zato so veliki hlevi izvzeti in na domačijah neznačilni. Jug Slovenije pri tem ni izjema in hribovit teren postavlja svoje pogoje, a tudi možnosti. Tako je gospodarsko poslopje predvsem sklop hleva, ki je dosegljiv v terenu na nižji ravni, medtem ko so drugi prostori dvignjeni, a zaradi nagnjenosti tal enako dosegljivi. Predvsem na Dolenjskem je značilen objekt, ki je spodaj grajen v kamnu, z nadgradnjo v lesu. Ta je okvirna konstrukcija s križastimi zavetrovanji, znotraj zapolnjena s plohi. Ti so v odprtinah zarezani do polovice, da v celoti tvorijo prezračevalne line, ki se odpirajo vetru in zapirajo pot soncu in nepovabljenim gostom. Z globino zidakov opečne mreže uravnavajo dostop sončnim žarkom, ki bi preveč presušili vsebino. Zidaki so zloženi vzdolžno na smer slemena, pa tudi pod kotom. Streha je simetrična, zatorej so tudi vzorci, ki jih rišejo opečne mreže, simetrični. Tako žarke na eni strani prepuščajo, na drugi ne, in ko se dan prevesi, se ponovi enak postopek. Opečna mreža je praviloma simetrična. Opečne mreže, vidne odprtine, zapolnjene z opekami, ki prepuščajo zrak in ustavljajo sončne žarke in poglede, so bile doma po vsej Avstro-Ogrski, tudi na Dolenjskem, v Beli krajini manj. Posebnost dolenjskega gospodarskega poslopja je izjemen napušč zgornjega dela, ki sega na cesto. Ta krije voz s senom, da ga lahko ob nenadnem dežju v miru razložijo. Pri tem so pomembna velika, ploska drsna vratna krila, ki se premikajo z lesenimi kolesi, kar je v slovenskem prostoru izjema. Značilnost vseh vernakularnih objektov je tukaj slamnata streha v naklonu ena proti ena ali 45 stopinj, s čopoma na vsaki strani. Pletenih robov tukaj skorajda ni, zamenjujejo jih preproste deske. Tudi pletenega slemena, kot je v navadi v Prekmurju, tukaj ni.

An auxiliary building is an object that combines a number of activities: this is mainly stabling for various animals, with side spaces for their living, feeding, maintenance and health and there are also spaces for man’s work connected with animals. The stabling is relatively large for cows and horses, smaller for other animals, while chickens and rabbits normally live in spaces added on the side. Vernacular architecture, of course, does not cover the needs of artisan crafts: livestock breeding with several hundred head of cattle was never the norm with farmers in Slovenia. Large stockhouses are therefore an exception and untypical on a farmstead. The south of Slovenia is no exception in this and the hilly landscape imposes its own conditions, as well as possibilities. So an auxiliary building is mainly a complex of stockhouse, which is accessible to the terrain on the lower level, and other spaces that are raised but, because of the slope of the ground, equally accessible. Primarily in Dolenjska, there is a characteristic object that is stone built below with a wooden superstructure. This is a frame construction with crossed braces, with plank cladding on the inside. The planks are notched to halfway in the openings so that, as a whole, they create a ventilation line, which allows the wind through but doesn’t let in the sun and uninvited guests. A brick screen controls access of the sun’s rays, which would dry out the contents too much, by means of the thickness of the brick. The bricks are placed longitudinally in the direction of the ridge, which is also at an angle. The roof is symmetrical, so the patterns that brick screens outline are also symmetrical. The rays are thus allowed in on one side but not on the other and when the day is passed its peak, the same procedure is repeated. A brick screen is usually symmetrical. Brick screens: visble openings, filled with bricks that allow through air but stop the sun’s rays and people’s gaze, were familiar throughout Austro-Hungary, including Dolenjska, though less in Bela krajina. A particularity of Dolenjska auxiliary buildings is exceptionally large eaves of the upper part, which extend to the road. They thus cover a hay wagon, so that it can be calmly unloaded during a sudden shower. Large flat sliding doors are important. They move on wooden wheels, which is an exception in Slovenia. A characteristic of all vernacular objects here is a thatched roof at a one to one slope, or 45 degrees, with a hip at both ends. Braided edges are almost unknown here; they are replaced by simple boards. Even a braided ridge, such as is customary in Prekmurje, is not found here.

110

AS4_1del_rezerva.indd 110

27.10.2011 20:30:47


AS4_1del_rezerva.indd 111

27.10.2011 20:30:50


<< 1 Krka Gospodarsko poslopje ima tri nivoje: spodaj je klet, ob strani pod balkonom prostor za spravilo, v osrednjem delu je prostor za krmo, zgoraj za seno. GPS N 5.081.743 E 483.041

<< 1 Krka The auxiliary building has three levels: below is the cellar, by the side below the balcony is space for storage, in the central part is space for fodder, above for hay.

2 Dobruška vas Večji objekt je nekdaj služil večji domačiji. Spodaj so hlevi, zgoraj prostori za krmo, podstrešje je namenjeno senu. Ves spodnji del je zidan, zgoraj je lesen, streha nima čopov. GPS N 5.082.859 E 524.210

2 Dobruška vas The large object formerly served a larger farm: below is stabling, above space for fodder, the roof space is intended for hay. The entire lower part is masonry, above is wooden, the roof is not hipped.

3 Močvirje Spodnji, zidani del je namenjen hlevom, danes so v njem koze. Zgornji del, ki je dosegljiv s terena izpred hiše, je predvsem pod, kjer so nekoč mlatili žito. Podstrešje je bilo nekdaj polno sena, ki je v najhujši zimi branilo pred mrazom. V podaljšku je bila še lesena kašča, ki jo je zob časa žal odnesel. GPS N 5.087.370 E 527.560

3 Močvirje The lower, masonry part is devoted to stock, today there are goats in it. The upper part, which is accessible from the terrain in front of the house, is mainly a threshing floor, where the wheat was formerly threshed. The roof space used to be full of hay, which provided protection from cold in the worst winters. There was a wooden granary in the extension, which, unfortunately, the teeth of time have swept away.

4 Laknice Ves spodnji del je kamnit, zgoraj je lesena konstrukcija, vključno z balkoni, ki ščitijo orodje, pridelke in ljudi pred zunanjimi vplivi, predvsem pred dežjem. GPS N 5.087.141 E 516.826

4 Laknice The whole lower part is stone, the upper is a wooden construction, including a balcony that protects tools, produce and people from external influences, mainly from rain.

5 Velike Poljane Manjši objekt je lesen in leži vzporedno s cesto, v podaljšku hiše. Balkon skrbi za zaščito pred dežjem, varuje predvsem vhode in človeka, ki upravlja s kmetskim delom.

5 Velike Poljane The smallish object is wooden and lies parallel to the road, in an extension to the house. The balcony provides protection from the rain, protecting above all the entrance and a person performing farm work.

2 3 4 5

112

AS4_1del_rezerva.indd 112

27.10.2011 20:30:50


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 113

113

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:52


6 Gorenje Radulje Razmeroma velik objekt leži pod cesto, vzdolžno z njo in ima na spodnjem delu podaljšano streho, pred njo pa gnojno jamo. Spodnji del je kamnit, v njem domujejo konji, pod stropom pa siničke. GPS N 5.088.230 E 525.602

6 Gorenje Radulje The relatively large object lies below the road, parallel with it and has an extended roof in the lower part; the midden is in front. The lower part is stone, where horses are kept and below the roof, titmice.

7 Zagradec Že od nekdaj lepo vzdrževano gospodarsko poslopje je na novo obnovljeno. Spodnji del je kamnit in prebeljen, zgoraj je lesen. Ima kar nekaj elementov kozolca, predvsem v detajlih, po vzdolžni steni pa teče balkon, ki spodaj ščiti pred dežjem, zgoraj pa služi za sušenje pridelkov. GPS N 5.079.472 E 487.530

7 Zagradec The formerly well maintained auxiliary building has been renovated. The lower part is stone and whitewashed, the upper part wooden. It has some elements of a kozolec, mainly in the details, and along the longitudinal side runs a balcony, which protects below from rain and above serves for drying produce.

8 Stare Žage Zanimiv objekt izgleda ves lesen, a je podkleten v kamnu. Tloris je razdeljen na tretjine, ki so vidne tudi v čelu, kjer ročice tvorijo navidezne loke vse do poveznika. Namesto čopa ima izmaknjen zatrep, pod katerim izhaja zrak. GPS N 5.061.552 E 506.866

8 Stare žage The interesting object appears to be all wooden but the foundations are stone. The ground plan is divided into thirds, which are also visible in the gable, where the braces create an apparent arc all the way to the crossbeam. Instead of a hip, it has an inset gable, below which the air escapes.

9 Paha Manjši gospodarski objekt stoji za leseno hišo in je razdeljen na več prostorov s povsem svojimi dejavnostmi. Verjetno je nekdaj služil tudi kot bivanje ostarelim, v zadnjem delu pa ima dimnik, kar je pri teh objektih dokaj redko. GPS N 5.078.694 E 516.492

9 Paha The small auxiliary building stands behind a wooden house and is divided into several rooms, each with its own activity. It probably also served as a residence for the old folk in the past, and there is a chimney in the rear, which is fairly rare with such objects.

10 Peščenik

10 Peščenik

6 7 8 9 10

114

AS4_1del_rezerva.indd 114

27.10.2011 20:30:52


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 115

115

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:30:56


Hlev

Stockhouse

Hlev ob hiši je v Sloveniji pravzaprav redko postavljen kot samostojen objekt, ne da bi vseboval tudi druge pripadajoče prostore. S tem pa pravzaprav predstavlja že skedenj. Hlev je vedno v enem nivoju in za življenje živali nikoli ne izkorišča podstrešja, to je uporabljano za krmo. To je pomembno zaradi toplotne osamitve (pozimi, mraz) in pa zaradi imenitne možnosti vmetavanja krme skozi horizontalno odprtino v sredini stropa (v ravnini podstrešja: s tal) za pokladanje živini. To ni pomembno le zaradi malo dela (človeku), pač pa tudi zaradi tega, ker je seno bolj vlažno v sredini in bolj suho ob straneh. Najprej je uporabljen srednji del in na koncu (časovno) tista krma, blizu zatrepom, ki je tudi bolj suha. Zatrep je vedno zaprt z deskami, ki se osušijo in s časom razprejo površino, ki potem prepušča veter in s tem suši notranjost. Jug Slovenije ima malo posamičnih hlevov. Običajno so prislonjeni, ko gre za svinje, ali pa so v sklopu z drugimi gospodarskimi dejavnostmi in tako tvorijo skedenj. Posebej svinjski hlevi so značilni: izgledajo predimenzionirani, a niso. Če si predstavljamo nekaj sto kilogramsko svinjo, mora biti tudi njeno domovanje še kako trdno. Istočasno pa močna okvirna konstrukcija z množico zavetrovalnih križev predstavlja predvsem pomoč pri klimatskem uravnavanju toplote. Masivne in pogostne prečke nudijo obilico senc, ki zadržujejo vlago in preprečujejo dostop vročini. Tako je konstrukcija tista, ki zagotavlja živalim dobro počutje in človeku visoko kvaliteto prireje. Svinjak ima zadaj večja vrata za prašiče, ki so zgoraj praviloma zaokrožena, spredaj pa korito za hrano, ki se zapira z vertikalno loputo. Za čiščenje korita in za nasuvanje krme zapira dostop prašičem, pri hranjenju živali pa je loputa zapeta na sprednji, izbočeni del korita. Kadar je svinjak prostostoječ, ima nesimetrično streho (nekako tako kot pri čebelnjaku), ki spredaj ščiti človeka, zadaj pa se spušča do višine živali oziroma vrat. Tudi hlev ima navadno, tako kot človekova hiša, streho s čopi, vedno dvokapno (razen pri svinjakih) in v naklonu ena proti ena. Izjema so seveda prislonjeni svinjski hlevi, ki imajo enokapno streho kot podaljšek bivalni hiši.

A stockhouse beside the house is actually rarely erected as an independent object in Slovenia. It usually contains other associated premises and is thus already a barn. A stockhouse is always on one level. The roof space is never used for the animals to live in, it is used for fodder. This is important because of heat insulation (winter, cold) and because of the excellent possibilities of throwing the fodder through a horizontal opening in the middle of the ceiling (from the floor of the attic) for feeding the animals. This is not important only because it reduces work (for man) but also because the hay is damper in the middle and drier at the sides: the central part is used first and, at the end (in terms of time), the fodder close to the gable, which is also drier. The gable is always closed by boards, which dry and cracks gradually open over time and then let the wind through and thus dry the interior. The south of Slovenia has few individual stockhouses: they are normally lean-to annexes for pigs, or in conjunction with other auxiliary activities and thus a barn. Pigsties in particular are characteristic: they seem over-sized but they are not. A pig of several hundred kilogrammes needs a pretty solid home. At the same time, the powerful frame construction with a mass of reinforcing crossbeams is above all an aid in adjusting the temperature to the climate. The massive and frequent crossbeams provide an abundance of shade, which retains moisture and prevents the heat from getting in. So the construction is such as to provide for the animals well-being and allow man to rear high quality pork. A pigsty has large doors at the rear for the pig, which are normally rounded at the top, and a trough for food at the front, which closes with a vertical flap: for cleaning the trough and for scattering the feed it prevents the pig from getting in and, during feeding, the flap seals at the front, convex part of the trough. When a pigsty is freestanding, it has an asymmetrical roof (something like a beehive), which provides protection for a man in front and drops at the rear to the height of the animal or the doors. A stockhouse, like a human dwelling, normally has a hipped roof, which is always a gable roof (except with pigsties) with a slope of one to one. Lean-to pigsties, with have a single roof as an extension of the dwelling house are, of course, an exception.

116

AS4_1del_rezerva.indd 116

27.10.2011 20:30:56


AS4_1del_rezerva.indd 117

27.10.2011 20:30:59


<< 1 Drašča vas Zapuščen svinjak ima vse značilnosti dolenjske arhitekture teh objektov: enostransko streho, globok napušč in lopute, ki v enem položaju omogočajo svinjam hranjenje, v drugem pa kmetu čiščenje. Škoda ga je. V nekaj letih bo povsem propadel. GPS N 5.078.965 E 489.475

<< 1 Drašča vas The abandoned pigsty has all the characteristics of Dolenjska architecture of such objects: a mono-pitch roof, deep eaves and a trapdoor, which in one position allows the pigs to feed and in another the farmer to clean. It is a shame; in a few years it will be completely ruined.

2 Občine, Jurjeva domačija Svinjak Jurjeve domačije je značilno dodan k bivalni hiši. Prostor med njo in svinjakom je tako zaščiten pred zunanjimi vplivi in pred mrazom. Svinjak sam se odpira vanj, navzven pa kaže hrbet. Lesena okvirna konstrukcija služi za večjo stabilnost (svinje imajo tudi po nekaj sto kilogramov), predvsem pa za ustvarjanje senc, ki zadržujejo vlago in s tem hladijo notranjost. GPS N 5.085.146 E 497.242

2 Občine, Jurij farm The pigsty of Jurij farm is characteristically appended to the dwelling house: the space between it and the pigsty is thus protected from external influences and from the cold. The pigsty itself opens into it and shows its back outwards. The wooden frame construction serves for greater stability (pigs can be several hundred kilos) and above all creates shade, which retains the moisture and thus cools the interior.

3 Ardro Izjemen hlev stoji na lesenih podporah in na velikih kamnih, saj je postavljen v naklonino. Tako izkorišča teren, istočasno pa ustvarja mikroklimo, predvsem hlajenje. GPS N 5.087.357 E 531.403

3 Ardro The exceptional stockhouse stands on wooden supports and on large stones, since it is erected on a slope. It thus exploits the terrain and, at the same time, creates a microclimate, above all cooling the interior.

4 Budganja vas Značilen hlev ima spodaj dve celici, zgoraj pa prostor za krmo: v osrednjem delu za sortirano krmo in na podstrešju za seno. GPS N 5.059.805 E 493.146

4 Budganja vas The characteristic stockhouse has two cells below and space above for fodder: in the central part for sorting the fodder and in the roof space for hay.

5 Bušanja vas Hlev je razmeroma velik in ima več prostorov, za različne živali. Globok napušč ščiti pred soncem, predvsem pa pred dežjem - ne le človeka, tudi stroje. N 5.059.805 E 522.768 GPS

5 Bušanja vas The stockhouse is relatively large and has several spaces, for various animals. The deep eaves protect from the sun and, above all, from the rain: not just man, also machinery.

6 Žužemberk

6 Žužemberk

2 3 4 5 6

118

AS4_1del_rezerva.indd 118

27.10.2011 20:30:59


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 119

119

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:02


Skedenj, pod

Barn

Skedenj, imenovan tudi ‘pod’, čeprav je ta izraz na Gorenjskem pravzaprav bolj ozko namenjen le spravilu krme, nastopa v obliki kombiniranega objekta hleva s prostori za krmo, s posebnimi prostori za hrambo ali za obdelavo in dodelavo nekaterih pridelkov. Ti prostori so svinjska kuhinja, mlekarnica, klavnica, prekajevalnica, odvisno pač od potreb in od možnosti. Lahko pa pod stoji tudi samostojno, čeprav je logično, da spodnji del, temelj, izkorišča tudi za druge namembnosti (klet, hlev). Nadgradnja, zgornji del poda, je vedno lesena, z okvirno konstrukcijo kvadratnih tramov, ki so povezani z zarezovanjem in zavetrovani z ročicami, ki tečejo od vogala okvirja do vogala in tako tvorijo križe pod petinštiridesetimi stopinjami. Polnilo so plohi na notranji strani, navadno horizontalno postavljeni z majhnimi odprtinami, ki so zarezane med dva ploha. Kadar je polnilo postavljeno vertikalno, so deske (redkeje plohi) taki, kot jih pač dobijo: krivenčeni in zaviti. Hrastov les je predragocen, da bi iz krivega debla izrezali le ravne elemente. Seveda pa so take postavitve izjemno dekorativne, zaradi velikosti in zaradi oblik. Odprtine so vedno majhne in zarezane v plohe, pol na eno stran in polovico na drugo. Za zaščito vsebine pred večjim nepovabljenim gostom imajo te odprtine tudi ‘mreže’: vertikalne, grobo obrezane palice, ki so vložene v konstrukcijo pred sestavo (kar pomeni, da jih pozneje ni mogoče nadomestiti, ne da bi konstrukcijo samo razdrli). ‘Podstrešje’ sega včasih prav do temelja, a je v Beli krajini navadno razdeljeno v tri etaže. Osrednji prostor je ograjen z leseno ograjo do velikosti človeka. V sredini je prostor za mlačev, ki ga pozneje zapolnijo s senom, okrog, za ograjo pa je ‘senica’ za seno. Seno spravljajo tudi v srednji prostor (po višini), ki mu rečejo ‘gumno’, seno spravljajo tudi v najvišji del, na ‘pante’. To predstavlja imenitno toplotno zaščito. Pozimi bolj efektno (mnogo krme, velika izolacija), spomladi manj (manj krme in v toplih pomladnih dneh manjša potreba), poleti ni krme, ni izolacije in ni potrebe po osamitvi pred mrazom. Posebnost Bele krajine je nesimetrična konstrukcija poda, edina pri nas. Razvila se je iz simetričnega kozolca, ki so mu dodali manjši del v čelu. Ta je plod potreb in inovativnosti človeka, postal pa je značilnost arhitekture. Tako je gospodarski objekt spredaj nesimetričen, v globini pa ima spredaj odprt prostor, zadaj pa zaprti del gumna, ki se odpira z dvojnimi vrati. Temu delu pravijo ponekod ‘senica’ in vanj spravljajo tudi žito. V čelu je tako najznačilnejši manjši del, ki ima zavite ročice in izbočeno preklado. Ročice so zavite zato, da omogočajo dostop polno naloženemu vozu, da se umakne pred nenadnim dežjem, izbočena preklada ali poveznik pa v tej obliki nosi več. Rezultat je nekak navidezen obok, ki se - sicer v treh delih - pne nad vhodom v manjši del poda. Ker sta tudi nad večjim delom poveznika dva in sta razprta (da omogočata boljše zračenje), je na sredini med njima, v sredini večje odprtine, vstavljen posebno oblikovan vertikalni vmesnik. Ta razpira oba elementa in določa sredino dostopa v pod, s tem postavlja tudi osrednji poudarek prostora.

A barn, also called a ‘pod’ (although this expression is actually more narrowly used in Gorenjska for the storage of fodder) takes the form of a combined object of a stockhouse with space for fodder, and special rooms for storage or for making or processing certain products. These rooms are the ‘pork kitchen’, dairy, abattoir, smokeroom, depending on need and possibility. A barn can also stand independently, although obviously the lower part, the foundations, is also exploited for other purposes (cellar, stabling). The superstructure, the upper part of the barn, is always wooden, with a frame construction of square beams, which are connected with overlapping logs and braced with crossbeams, which run from the corner of the frame and thus create a cross at forty-five degrees. The frame is filled by planks on the inside, normally horizontally placed, with small openings that are cut between two planks. When the filling is placed vertically, the boards (rarely planks) are such as are available: curved and twisted. Oakwood is too expensive for only straight elements to be cut from a curved trunk. They are, of course, placed extremely decoratively, because of the size and because of the shape. Openings are always small and cut in the planks, half on one side and half on the other. For protection of the contents from larger uninvited guests, these openings also have a screen: vertical, roughly trimmed sticks that are inserted in the construction before it is put together (which means that they cannot later be replaced without demolishing the construction itself). The ‘roof space’ sometimes extends all the way to the foundations but in Bela krajina it is normally divided into three stages. The central space has a wooden fence to a man’s height: in the centre is the space for threshing, which is later filled with hay and, round about behind the fence, is the ‘haybarn’ for the hay. Hay is also stored in the central space (by height) with is called the ‘gumna’ (threshing floor), and hay is also stored in the highest part, in the ‘pante’. This provides excellent heat protection, more effective in winter (a lot of feed, high insulation), less in spring (less fodder and less need in the warm spring days), in summer there is no fodder, no insulation and no need for insulation from the cold. A particularity of Bela krajina is the asymmetrical construction of the barn, unique in Slovenia. It developed from a symmetrical kozolec, to which a smaller part was added in the gable. This was the fruit of need and man’s inventiveness and it became a characteristic of architecture. The economic object is thus asymmetrical in front but, in depth, it has an open space in front and a closed part behind, the ‘gumna’, which opens with double doors. In some places this part is called the ‘haybarn’ and wheat is also stored in it. The most characteristic part is thus in the gable, which has curved braces and a convex lintel. The braces are curved so to enable entry of a fully laden wagon, so that it can be withdrawn from a sudden shower, and a convex lintel, or crossbeam, in this shape, is able to support more. The result is a sort of visible arch which, although in three parts, rises above the entrance to the smaller part of the barn. Because there are two crossbeams above the larger part and they are spaced (to enable better ventilation, a specially designed vertical intermediate beam is set in the centre between them, in the centre of the larger opening. This separates the two elements and defines the centre of the access to the ‘pod’ and thus also establishes the central stress of the space.

120

AS4_1del_rezerva.indd 120

27.10.2011 20:31:02


AS4_1del_rezerva.indd 121

27.10.2011 20:31:05


<< 1 Prevole Skedenj stoji vzdolžno na plastnice, tako da ima pod podom na spodnji strani še nekaj prostora za drva. Globok napušč po tradiciji ščiti ves voz sena pred nenadno ploho. GPS N 5.070.060 E 489.600

<< 1 Prevole The barn stands longitudinal to the contours, so that there is additional space for firewood below the threshing floor on the lower side. The deep eaves traditionally protect a whole wagon of hay from sudden showers.

2 Močvirje Pod je bil nekoč namenjen mlačvi žit, danes le še spravilu sena. Prostor mora biti velik, zračen, močan (zaradi udarcev s cepci). Izjemne prostore, ki jih skedenj nudi, bi bilo moč uporabiti tudi v druge namene. GPS N 5.087.370 E 527.560

2 Močvirje The threshing floor was formerly devoted to threshing wheat, today only for storing hay. The space has to be large, airy, sturdy (because of beating with the flail). The exceptional area that a barn offers could also be used for other purposes.

3 Tanča Gora Belokranjski skedenj je tradicionalno enostranski, nesimetričen v čelu. V zadnjem delu ima zaprt prostor, pod, pod njim pa klet, ki je v tem primeru s poslikanima vhodoma prav monumentalna. GPS N 5.043.407 E 512.445

3 Tanča gora A Bela krajina barn is traditionally one sided, asymmetrical in the gable. There is a closed space in the rear, a threshing floor and below it a cellar, which in this case, with a painted entrance, is really monumental.

4 Dolnje Laknice Objekt ima značilen zgornji del z napuščem po vsej dolžini, notranjost pa je razdeljena na spodnji del, srednji del in na podstrešje. GPS N 5.087.141 E 516.826

4 Dolnje Laknice The object has a typical upper part, with eaves throughout the length and the interior is divided into a lower part, central part and roof space.

5 Srednji Globodol Manjši skedenj, ves v lesu, danes služi kot imenitno okolje kmetskemu delu, tokrat cepljenju drv. GPS N 5.077.898 E 504 E 504.129

5 Srednji Globodol The small barn, entirely wooden, today provides an excellent environment for farm work, this time splitting firewood.

6 Drašiči

6 Drašiči

2 3 4 5 6

122

AS4_1del_rezerva.indd 122

27.10.2011 20:31:05


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 123

123

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:09


7 Bušanja vas Skedenj bi lahko bil tudi nizek kozolec, a ima v zadnjem delu zaprto celico, pod - včasih je bila tam tudi kašča. Posebej zanimiv je steber z ročicama. Leva služi kot zavetrovanje in desna za podporo napušču. GPS N 5.059.795 E 522.752

7 Bušanja vas The barn could also be a low kozolec but it has an enclosed cell in the rear part, a threshing floor – formerly there was also a granary there. The pillar with crosspieces: is particularly interesting; the left serves as bracing and the right to support the eaves.

8 Preloka Najznačilnejši objekt Bele krajine je skedenj, ki ima v čelu dva dela, ki pa nista enaka. Ima dva poveznika, vzporedno drugega nad drugim. V sredini večjega polja je vedno oblikovan vmesnik, na manjšem delu pa so letve, ki so ponekod vstavljene vertikalno, drugje pod kotom. Tukaj so nameščene križasto. GPS N 5.036.307 E 527.098

8 Preloka The most typical object of Bela krajina is a barn with two parts in the gable but which are not the same. It has two crossbeams, parallel, one above the other. In the centre of the larger bay is always a shaped purlin and in the smaller part are slats, which in some places are placed vertically, elsewhere at an angle: here they are placed crossways.

9 Mala Sela Krajši del skednja ima pogosto obe ročici večji od ostalih. Sta krožno zaviti in z zavitim poveznikom rišeta pravi polkrožni 'obok'. GPS N 5.040.950 E 534.305

9 Mala Sela The shorter part of the barn often has two braces larger than the remainder. They are curved and with the curved transom outline a real semicircular 'arch'.

10 Breg Skedenj ima lahko dvojne poveznike tudi v vzdolžnih stenah. Vmesni prostor služi prezračevanju, v kolikor je spodnji del zaprt. V tem primeru pa so še posebej dekorativne ročice. GPS N 5.035.990 E 507.906

10 Breg A barn can also have a double crosspiece in the longitudinal walls: the intermediate space serves for ventilation, insofar as the lower part is closed. In this case, there are especially decorative braces.

7 8 9 10

124

AS4_1del_rezerva.indd 124

27.10.2011 20:31:09


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 125

125

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:11


Kašča

Granary

Kašča kot objekt za hrambo hrane (predvsem žita, pa tudi mesa) je razširjena povsod po Sloveniji, z izjemo severovzhoda, kjer ima shramba za hrano nekoliko drugačno vsebino, tehnologijo in tudi obliko. Tam je to predvsem ‘klet’. Kašča je lesena na severnem delu Dolenjskega, je zidana v spodnjem delu in lesena zgoraj. Primer sta Gorenjska in Tolminsko, osrednji del pa pozna bivalno hišo s kletjo, v kateri je klet z več vlage za poljske pridelke, z manj vlage za vino, žito pa je v lesenem delu hiše, v podaljšku ali nad kletjo. Na Dolenjskem najdemo kaščo tako kot podaljšek bivalne hiše, a je ta vedno lesena, medtem ko je hiša navadno zidana. V bivalnem delu ob kašči so stanovali vedno stari in onemogli, včasih tudi delavci. Pod vplivom Koroške najdemo na obronkih jugozahodnega Pohorja kašče v treh etažah: s kletjo za pijačo, z osrednjim delom za žito in s podstreho za meso. Zanimivost severne Dolenjske je lesena kašča, ki so jo lahko premikali, prodali ali dali za doto, saj ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Gre seveda za manjše, lesene objekte, ki imajo za jedro konstrukcijo, ki s tramovi leži na štirih vogalnih kamnih. Žal je takih vse manj. Njihova premičnost je postala tudi njihova usoda, ko so jih nerazumni lastniki razprodali, predvsem na tuje. Kadar ima kašča klet, je ta seveda kamnita in masivnejša od zgornjega, lesenega telesa, ki ga pokriva streha. Obodni zidovi so iz tramov, vogali so v vidnih zvezah, običajno na lastovičji rep v enostavnih, zarezanih ravninah, ponekod tudi v tridimenzionalnih izvedbah izjemnih estetskih kvalitet (na Dolenjskem je takih zelo malo). Napušči so veliki zaradi izrabe pokritega prostora. Slamnatih streh je vse manj, lesenih Dolenjska praktično ne pozna več, zamenjala jih je opečna kritina. Prostori imajo line, ki so zamrežene in vrata, ki se tesno zapirajo, predvsem pred nepovabljenimi glodalci. V tem zgornjem delu so hranili meso, pa še kako vrednejšo reč. Ponekod (ob Savi) pravijo kašči tudi ‘kajša’. V njej je bila tudi skrinja, v njej pa skriti predal za denar in za dokumente, ključavnica na vratih ali ‘rigel’ je bila lesena, masivna naprava, ki so jo odpirali v notranjosti z roko ali s posebnim, velikim in zložljivim ključem. Tako kot na Pohorju najdemo tudi v Beli krajini kašče, ki so večcelične in imajo spodaj klet, zgoraj pa ‘kaščo’ za žito in za posušeno meso, sprednji del zgornje etaže pa je služil za bivanje ostarelih, pozneje tudi kot delavnica. Osrednji del Dolenjske kašče skoraj ne pozna. Zamenjuje jo zidanica, v Beli krajini pa so kašče vedno kamnite in nadstropne, imajo balkon in zunanje stopnice. V Beli krajini stoji kašča razmeroma blizu hiše, ponekod celo na dvorišču, v severnem delu Dolenjske pa je kašča vedno oddaljena od hiše.

A granary, as an object for storing food (mainly wheat but also meat), is widespread in Slovenia, with the exception of the northeast, where a storehouse for food has a slightly different content, technology and also form: they are mainly ‘cellars’ there. A granary is wooden in Dolenjska; elsewhere it is masonry in the lower part and wooden above, for example in Gorenjska and the Tolmin area, and in Central Slovenia a dwelling house with cellars is familiar, in which there is a cellar with higher humidity for field produce, lower humidity for wine and wheat in the wooden part of the house, in an annex or above the cellar. Granaries can be found in Dolenjska as an extension of the residential house but these are always wooden, while the house is normally masonry built. Under the influence of Koroška, three-storey granaries can be found on the flanks of southwest Pohorje: with a cellar for drinks, a central part for cereals and the roof space for meat. An interesting feature of Dolenjska is a wooden granary that can be moved, sold or given as a dowry, since it was not entered in the land register. It was, of course, a smaller wooden object, which had a core construction and sat on beams on four corner stones. Unfortunately, there are ever fewer of these: their moveability also caused their fate, when owners without understanding sold them to strangers. When a granary has a cellar, this is stone of course and more massive than the upper, wooden body, which is covered by a roof. The outer walls are made of beams, the corners have visible joints, normally a simple swallowtail but sometimes a three-dimensional execution of exceptional aesthetic quality. The eaves are large, for exploitation of the covered space. There are ever fewer thatched roofs and wooden ones are almost unknown in Dolenjska, thatch has been replaced by tile. The spaces have ventilation openings, which have screens and doors that close tightly, mainly to keep out uninvited rodents. Meat is kept in the upper part, with other more valuable things. In some places (beside the Sava), a granary is also called ‘kajša’. A drawer for money and documents was also hidden in them, the locking mechanism on the door, or ‘rigel’, was a solid, wooden device, which was opened on the inside by hand, or with a special inserted key. Just as on Pohorje, in Bela krajina, too, granaries can be found that have several rooms and a cellar below, a ‘granary’ above for cereals and dried meat, while the central part of the upper storey served as a dwelling for the older folk, later also as a workshop. The granary stands relatively close to the house in Bela krajina, in some places even in the courtyard, but in the northern part of Dolenjska, the granary is always at a distance from the house.

126

AS4_1del_rezerva.indd 126

27.10.2011 20:31:11


AS4_1del_rezerva.indd 127

27.10.2011 20:31:14


<< 1 Gorenji Radenci Kašča je spodaj kamnita, v zgornjem zidu je tudi nekaj opeke, streha je lesena. Posebej pomemben je vhod v klet, ki je obokan in s svojo globino ščiti pred vdorom toplote v notranjost. Stopnice so s strani na balkon in potem v osrednji del kašče. To kaščo uporabljajo še danes. GPS N 5.035.788 E 507.597

<< 1 Gorenji Radenci The granary is stone below, the upper walls also have some brick and the roof is wooden. The entrance to the cellar is particularly important, which is arched and its depth prevents heat from entering the interior. The stairs are from the side, from the balcony and then in the central part of the granary. This granary is still in use today.

2 Jerneja vas Lesena kašča na zidani kleti je bolj doma na severnem delu Dolenjske. Dostop v zgornji del je z zadnje strani po mostovžu, ki teče naokrog. Kašča je dvignjena nad cesto, da lovi veter. N 5.045.249 E 512.305 GPS

2 Jerneja vas The wooden granary on a masonry cellar is more familiar in the northern part of Dolenjska. Access to the upper part is from the rear, over a bridge, which runs round. The granary is raised above the road to catch the wind.

3 Prevole GPS N 5.070.010 E 489.633

3 Prevole

4 Prevole Zanimiva kašča z vkopano kletjo je lesena in na dosegu pogleda z domače hiše. Vhod v klet je na levi strani po strmih stopnicah, zrači pa se z dvema oknoma, ki segata komaj do tal. Danes sta zamašeni s slamo. GPS N 5.070.010 E 489.633

4 Prevole The interesting granary with excavated cellar is wooden and within sight of the house. The entrance to the cellar is on the left side by steep stairs and ventilated by two windows, which stretch almost to the ground: today they are blocked with straw.

5 Občine, Jurjeva domačija Lesena kašča ima vhod na strani in ne v sredini kot običajno. Ima preprosto konstrukcijo, slamnata streha pa je obnavljana. GPS N 5.085.146 E 497.242

5 Občine, Jurjeva domačija The wooden granary has an entrance on the side and not in the centre as usual. It has a simple construction and the thatched roof has been renovated.

2 3 4 5

128

AS4_1del_rezerva.indd 128

27.10.2011 20:31:14


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 129

129

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:15


6 Srednji Globodol Neobičajna postavitev kašče na zidano klet, prekrito s streho. Kašča sama ima konstrukcijo iz plohov. GPS N 5.077.746 E 503.990

6 Srednji Globodol An unusual erection of the granary on a masonry cellar covered with a roof. The granary itself has a plank construction.

7 Pečice Nadstropna kašča s kletjo, ki leži povsem na terenu. Za senco skrbi mostovž, ki teče v nadstropju naokrog. Vhoda sta seveda na severni strani objekta. GPS N 5.093.154 E 502.431

7 Pečice The two storey granary with cellar, which sits completely on the ground. The bridges that run around the upper storey provide shade. The entrances are on the northern side of the object, of course.

8 Konjšica Večja, zidana kašča je grajena v kamnu, ima vzdolžni balkon in uporabno podstrešje. Stoji v vasi v hribih nad Savo, nasproti hiše, v gosto pozidani vasi. GPS N 5.105.404 E 498.380

8 Konjšica The larger, masonry granary, built of stone, has a longitudinal balcony and a functional roof space. It stands in a village in the hills above the Sava, opposite the house in a densely built-up village.

9 Gorenji Radenci Obnovljena in preurejena kašča v vasi ob Kolpi je kamnita, ima majhna okna in streho v naklonu ena proti ena. V teh krajih so kamnite kašče v navadi: zaradi velike vlage in razlik v temperaturi. GPS N 5.035.925 E 507.580

9 Gorenji Radenci The renovated and adapted granary in a village beside the Kolpa is stone, has a small window and roof at a slope of one to one. Stone granaries are the custom here: because of the great damp and temperature differences.

10 Leskovec nad Višnjo Goro Nekdaj je bilo v okolici Leskovca več kašč. Bile so predvsem lesene, majhne in so jih že zdavnaj odnesli kdovekam. V vasi sami sta bili dve: kašča nad cesto z mostovžem okrog in okrog se je podrla, ta pa ima klet, je vzdolžno dvocelična in ima skupno streho. Sprednji del je lesen in je sestavljen iz dveh konstrukcijskih enot, zadnji je zidan. Danes kleti ne uporabljajo več. N5.093.825 E 481.167 GPS

10 Leskovec above Višnja gora There were formerly several granaries in the vicinity of Leskovec. They were mainly wooden, small and have long been carried off who knows where. There were two in the village itself: the granary above, with all bridges around, has collapsed, but this has a cellar, is longitudinal with two cells with a common roof. The front part is wooden and consists of two construction units, the rear is masonry. The cellar is no longer used today.

6 7 8 9 10

130

AS4_1del_rezerva.indd 130

27.10.2011 20:31:15


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 131

131

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:19


Hram, zidanica, vila

Storehouse, vineyard cottage, villa

Predhodnik hrama ali zidanice je klet, njuna nadgradnja pa vila. Vse te zgradbe imajo pravzaprav bolj malo skupnih značilnosti, razen razvoja. Praviloma je klet prostor v hiši pod pritličjem, ki zaradi vlage in zračnosti ter stalne temperature služi za spravilo poljščin, sadja in vina. V Beli krajini, predvsem ob Kolpi, pravijo kleti (v današnjem pomenu besede) zidanica in ločijo ‘zeljno zidanico’ (za poljščine, z večjo vlago in s steptanim, glinastim podom) in preprosto ‘zidanico’ (ki pomeni klet za vino). V osrednjem delu Slovenije je klet navadno v sklopu bivalne hiše ali pa nedaleč od nje kot prevžitkarska hiša, kjer živijo starejši, ki skrb za vino pač zmorejo. Tam je navadno klet pod bivalnim delom, ki je seveda majhen, navadno eno ali dvoceličen. Klet se uporablja predvsem za negovanje vina. Na jugu Slovenije je ‘vinska klet’ premaknjena na gorice, tja, kjer je najbolj pri roki. Tako so hrami in zidanice oddaljeni od vasi in mest in predstavljajo nekake dislocirane zazidave, ki zaradi usmerjenosti goric ‘na sonce’ kot tam pravijo, predstavljajo izrazito vidno arhitekturo. Ne zaradi postavljaštva, zaradi uporabe in praktičnosti. Dolenjska loči hram, zidanico in vilo, ki so objekti, ki jih najdemo v strmih brežinah na vrhu vinskih goric. Hram je praviloma manjši enocelični objekt, grajen iz lesa. Nekdaj je bil krit s slamo, danes ima predvsem opečno kritino. Streha je včasih pomaknjena naprej, da tvori neke vrste nadstrešek in ščiti vinogradnika pred nenadnim dežjem. Ponekod je streha spredaj podprta z dvema lesenima stebroma. Vrata so spredaj, dovolj velika za največji sod, so lesena, line so majhne in ne dovoljujejo dostopa, omogočajo pa zračenje. Prezračevanje ni pomembno le za vino, ampak predvsem za človeka, saj so vinski hlapi ob vrenju strupeni. Zidanica je večja in ima dva prostora: za vino in za orodje oziroma za vinogradnika. Včasih je zidanica vzdolžen objekt, pogosteje pa ima oba prostora nanizana v višini. Tako je nekako kvadratna klet zidana v kamnu, nad njo je leseni del, ki ima dostop zadaj s terena ali pa po mostovžu ob boku s sprednje strani. Sleme strehe je vedno pravokotno na plastnice. Ne toliko hram, danes je običajneje zidanica vse bolj uporabljana kot počitniška hiša. Ampak to ni stvar današnjega časa. Od nekdaj so mogotci postavljali hiše sredi vinorodnih goric in jih uporabljali za občasno bivanje. Tem zgradbam so rekli vila. So seveda večje zgradbe in niso vernakularna arhitektura, saj so jih investitorji dali postaviti pravim mojstrom. Praviloma imajo tudi stilne oznake, nekatere so bolj ali manj uspel dokaz secesije ali neoklasicizma in zato niso vernakularna arhitektura. Vilfan piše, da so hrame in zidanice naseljevali že pred letom 1236, kar dokazuje listina Nemškega viteškega reda, ki omenja ‘nastanjence v vinogradih, razen onih kmetov, ki bivajo na kmetijah’ (Vilfan 1952: 108). Zanimiv je podatek, da je Friderikov privilegij iz 1443 predpisoval podiranje (zimmer = zgradbe). Ostanejo lahko le kleti in stiskalnice (Vilfan 1952: 109). Očitno so se v vinogradih naseljevali ljudje, ki tam niso plačevali davkov. Vilfan tudi poroča, da predpis ni bil nikoli udejanjen.

The forerunner of a storehouse or vineyard cottage is a cellar and its superstructure a villa. All these buildings actually have more or less common characteristics, except the development. A cellar is generally a space in the house below groundfloor, which, because of its humidity and ventilation and constant temperature, is used for the storage of field crops, fruit and wine. In Bela krajina, mainly beside the Kolpa river, a vineyard cottage is called a cellar (in today’s meaning of the word) and they distinguish between a ‘cabbage vineyard cottage’ (for field crops, with higher humidity and with a rammed, clay floor) and simply a ‘vineyard cottage’ (meaning a cellar for wine). In the central part of Slovenia, a cellar is normally within the complex of the residential house or not far from it, as a retirement home in which the elderly people live, who can still look after the wine. The cellar is normally below the dwelling part, which is of course small, normally one or two rooms. A cellar is used mainly for looking after the wine. In the south of Slovenia, a ‘wine cellar’ is withdrawn to the hills, where it is handiest. Storehouses and vineyard cottages are thus distant from villages and towns and represent dislocated building, which, because of the orientation of the hills ‘to the sun’ – as they say there – are explicitly visible architecture. Not because of the exposure: because of the use and functionality. In Dolenjska, a distinction is made among a storehouse, vineyard cottage and villa, which are objects that are found on steep embankments at the top of vineyard hills. A storehouse is generally a smaller, single room object built of wood. It was formerly thatched but today usually has a tile covering. The roof is sometimes shifted forward so that it creates a kind of overhang and protects the wine grower from sudden showers. In some places the roof is supported at the front with two wooden pillars. The doors are at the front, large enough for the biggest barrels and are wooden. The ventilation windows are small and do not allow access but enable ventilation. This is important not just for the wine but above all for people, since the the wine gases during maturation are poisonous. A vineyard cottage is larger and has two rooms: for wine and for tools or for the winegrower. A vineyard cottage is sometimes elongated but more often has one room above the other. So a square cellar is built in stone, above it is a wooden part, which has access from the ground at the rear or by bridges along the flanks from the front. The thatched roof is always at right angles to the contours. Not so much storehouses, more usually vineyard cottages, are increasingly used as holiday homes. This is not something new today, though: persons of substance have long erected houses in the middle of the vineyard hills and used them for occasional residence. These buildings were called villas. They are larger buildings, of course, and are not vernacular architecture, since the investor had them built by real masters. They also therefore have stylistic characteristics, some more or less successfully Secession or Neoclassicism. Vilfan writes that storehouses and vineyard cottages were already settled prior to 1236, which is proven by a document of the Teutonic Knights, which mentions ‘settlers in vineyards, except those farmers who live on farms’ (Vilfan 1952: 108). It is interesting that the Frederik’s Privileges of 1443 prescribe demolition (of zimmer = buildings). Only cellars and presses could remain (Vilfan 1952: 109). The people who settled in the vineyards clearly did not pay taxes there. Vilfan also reports that the regulation was never enforced.

132

AS4_1del_rezerva.indd 132

27.10.2011 20:31:19


AS4_1del_rezerva.indd 133

27.10.2011 20:31:22


<< 1 Kot pri Semiču Pod Semičem so tako trte kot hiše razmeroma gosto posejane v valoviti pokrajini. Zidanica je pretežno kamnita, ima klet z nadstropjem, podstrešje pa zapira lesen zatrep. Objekt je grajen skladno, tako v masah kot v detajlih. Razmeroma majhno hišo na strehi mehčata še čopa. GPS N 5.055.691 E 513.238

<< 1 Kot pri Semiču Both vines and houses are relatively densely planted below Semič. The vineyard cottage is mainly stone, has a cellar with upper storey, and the roof space is closed with a wooden gable. The object is built harmoniously, in terms of both mass and detail: the relatively small house is softened further by the hips on the roof

2 Jablance Hram je seveda grajen iz lesa, je razmeroma velik in še danes prekrit s slamo. Ne glede na to, da služi gostinskim namenom, je lep spomenik preprostim graditeljem. GPS N 5.078.009 E 535.202

2 Jablance The storehouse is of course made of wood, is relatively large and still today thatched. Despite serving a catering purpose, it is a fine monument to the simple builder.

3 Lisec Lesen hram leži v gorici, nad cesto, v strmem terenu. Ima dve celici: prva je spredaj v nezaščitenem lesu, zadaj pa je zamazana z glinastim ometom. Vrata so s strani, prezračevalno okno pa je spredaj - majhno in visoko od tal. Streha je dvokapna, brez čopov, slamnate kritine že dolgo ni več. 4 Tolsti Vrh Zidana konstrukcija zidanice ima kar nekaj elementov gospodarskih poslopij: globok napušč, okna za zračenje na podstrešju. Za bivanje so ji očitno pozneje dodali celo dimnik. GPS N 5.074.003 E 522.821 5 Tanča Gora Izjemen objekt vernakularne arhitekture je zidanica, ki združuje klet in senik. Seno v nadstropju in na podstrehi skrbi za čim bolj enakomerno temperaturo spodnjega prostora. Zidanica stoji nedaleč od vasi in gleda na cesto (pogled fotografije je od zadaj). N 5.043.360 E 512.809 GPS 6 Šmaver

3 Lisec The wooden storehouse is located in the hills above the road, on steep terrain. It has two cells: the first is at the front in unprotected wood, the rear is coated with a clay plaster. There is a door at the side and a ventilation window at the front, small and high off the ground. It has a gable roof, the thatched cover of which has long since gone. 4 Tolsti vrh The masonry construction of the vineyard cottage has several elements of auxiliary buildings: deep eaves, a ventilation window in the roof space. They clearly added a chimney later, to use it for accommodation. 5 Tanča gora The exceptional object of vernacular architecture is a vineyard cottage that combines a cellar and a hay barn. The hay in the upper storey ensures as even a temperature as possible for the lower space. The vineyard cottage stands not far from the village and looks onto the road (the view in the photograph is from the rear). 6 Šmaver

2 3 4 5 6

134

AS4_1del_rezerva.indd 134

27.10.2011 20:31:22


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 135

135

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:25


7 Semič Majhna, preprosta zidanica je stisnjena med cesto in pod vinsko gorico. Takih je na Dolenjskem mnogo. GPS N 5.055.691 E 513.238

7 Semič The small, simple vineyard cottage is squeezed between the road and the vineyard hill. There are many such in Dolenjska.

8 Sinji Vrh Razmeroma velika zidanica je očitno služila tudi kot kašča, zadaj ima še dodane prostore kmetskega gospodarstva. Zanimivo je, da ima klet vrata z obokom, pa nesimetrično postavljeni lini za zračenje. To je njena posebnost. GPS N 5.034.307 E 513.318

8 Sinji vrh The relatively large vineyard clearly served as a granary; at the rear it has an added room for farm activities. It is interesting that the cellar has a door with an arch and an asymmetrical ventilation line. This is a particularity of it.

9 Božakovo V krajih, kjer so bile doma 'soseske zidanice', pa cerkvene, torej skupne ali komunske, so bile posamične razmeroma redke. Ta je zidana in ima v nadstropju okna, čeprav majhna, ki pričajo o neki dodani dejavnosti - nekako tako kot kašče so jih navadno varovali ostareli člani skupnosti. GPS N 5.055.832 E 529.652

9 Božakovo In places where 'neighbourhood vineyard cottages' are known, as well as church ones, so communal, individual ones are fairly rare. This is a vineyard cottage and it has a window in the upper storey that, although small, testifies to an added activity – something like a granary, it was normally protected by elderly members of the community.

10 Gradišče Detajli zidanic so preprosti: lesen okvir dvokrilnih vrat (ki so jih potrebovali za uvoz sodov), dve simetrično postavljeni lini za zračenje in seveda zaščita pred soncem. To je lahko globok napušč ali pa balkon, ki meče senco. Včasih so bile stiskalnice v dodanem prostoru, danes jih navadno kažejo kar zunaj. GPS N 5.086.923 E 506.202

10 Gradišče The details of vineyard cottages are simple: the wooden frame of the double door (used for bringing in barrels), two symmetrical ventilation holes and, of course, protection from the sun. This could be deep eaves or a balcony, which provided shade. The presses were sometimes in an added space, today they normally appear outside.

11 Šmaver

11 Šmaver

7 8 9 10 11

136

AS4_1del_rezerva.indd 136

27.10.2011 20:31:25


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 137

137

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:29


12 Anikin his (nad Tančo Goro) Po Lokarju je his neke vrste hram ali pa sploh hram, imenovan v Beli krajini. Danes domačini v uskoškem delu trdijo, da je his neke vrste 'del bivalne hiše', spalnica, kamor so pošiljali spat 'tamlade'. Najstarejši še pomnijo, da je bil his velik le za dvojno posteljo. Ohranjeni hisi so danes le še hrami, saj imajo prostor za vino in za življenje ljudi. Nad Tančo Goro, ob cesti iz Črnomlja proti Staremu trgu, stoji Anikin his, imenovan tudi 'Ankin'. Je povsem lesen in ima dva prostora: za bivanje in za vino. V času je bil his 'prenovljen' in 'izboljšan' z zunanjim ometom, ki so ga nanesli prek povprek postavljenih letev. Te so pred leti odstranili in his spet kaže svojo prvotno podobo. Ima slamnato streho in je na ogled vsem, ki jih zanima naša kulturna dediščina. GPS N5.043.814 E 511.575

12 Anika 'his’ (above Tanča gora) According to Lokar, a 'his' is a kind of storehouse or a storehouse in general, thus called in Bela krajina. Today, locals in the Uskok part claim that a 'his' is 'part of the dwelling house, the bedroom, where the 'young' slept. The oldest inhabitants remember that the 'his' was only big enough for a double bed. Preserved 'his' today are only still storehouses, since they have space for the wine and for people to work. Above Tanča gora, beside the road from Črnomlje towards Stari trg stand's 'Anika's his' also called 'Anka's'. It is completely wooden and has two rooms; for living and for wine. Over time, the 'his' was 'renovated' and 'improved' with external plaster, which was laid over the crossways placed slats. This was removed a few years ago and the 'his again shows its original appearance. It has a thatched roof and is on view to all who are interested in the Slovene cultural heritage.

12

138

AS4_1del_rezerva.indd 138

27.10.2011 20:31:29


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 139

139

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:30


Soseska zidanica

Neighbourhood vineyard cottage

Soseska zidanica, imenovana tudi sosesken kelder, kevder, cerkvena zidanica ali vasna zidanica je skupni objekt, ki ga najdemo v Beli krajini. Zidanice so večji objekti, vezani praviloma na eno vas ali na podružnično cerkev. Cerkvena zidanica je vedno zidana iz kamna ali opeke. Po nekaterih virih (Žontar) segajo soseske zidanice v sedemnajsto stoletje, a so zamrle v glavnem v letih med med 1880 in 1890, ob napadu škodljivcev na vinski trti. Po tem času so se ohranile le še na vzhodnih obronkih Bele krajine, kjer so obstajale vse do druge vojne, potem pa so nekatere spet obudili po vojni. Gre za socialni institut skupnega gospodarstva, hrambe vina in žita, ponekod tudi denarja (Dular 1963: 36). V skupnih zidanicah so hranili predvsem vino, ki so ga zbirali in oddajali članom. Ponekod je bilo članstvo omejeno, na primer v Radovici, kjer je bilo imetje razdeljeno na štiriinpetdeset članov. Tako so jih tudi imenovali (Dular 1963: 39). Ponekod so imeli članstvo organizirano le iz lastnikov vinogradov, drugje le iz kmetov, bajtarjev in dninarjev, so se branili (Dular 1963: 38). Članstvo je bilo plačljivo, po dva uradnika ali upravljavca sta bila voljena vsako leto na skupnih sestankih. Za popito vino so plačevali v naravi. Socialni položaj so uravnavali s tem, da so ob slabih letinah odlagali plačilo. Lokar poroča, da so imele cerkvene zidanice podobno vlogo. Namenjene so bile za ‘cerkvi darovano vino’ (Lokar 1912: 18). Tudi tukaj so posojali vino, a mnogokrat za oderuške obresti, ‘na poudrug’, kar pomeni, da so znašale obresti petdeset odstotkov. Medtem ko so predstavljale soseske zidanice socialno ustanovo, so temeljile cerkvene zidanice na komercialni osnovi, za zbiranje cerkvenih davkov in zato niso bile posebno cenjene. Plačevali so brezgotovinsko, z ‘vpisom’ na rovaš, ki so ga hranili izvoljeni člani soseske združbe. Soseska zidanica je bila organizirana pri podružničnih cerkvah, a kot neke vrste civilni upravni sistem. Skupno so skrbeli tudi za vzdrževanje in čiščenje kalov in poti. Pomemben element je seveda klet, tiste zidanice za žito pa so imele lesene ‘predale’ in ‘feršloge’ (Dular 1963: 41), skrinje. Soseske zidanice so večji objekti, zidani, nekateri imajo tudi po več nadstropij, saj so imeli značaj družbene organizacije na vasi.

A ‘neighbourhood vineyard cottage’, also called neighbourhood ‘kelder’ or ‘kevder’, ‘church vineyard cottage’ or ‘village vineyard cottage’, is a community object found in Bela krajina. They are larger objects, generally linked to a single village or succursal church, smaller buildings are called the ‘his’. While a ‘church vineyard cottage’ was always built of stone or brick, a ‘his’ was generally wooden. According to some sources (Žontar), neighbourhood vineyard cottages go back to the seventeenth century but mostly died out between 1880 and 1890, at the time of the pest attack on grape vines. After then, they were only preserved on the eastern edges of Bela krajina, where they remained right up to the Second World War and some were revived after the war. It is a social institution of the common economy, for the storage of wine and wheat, in some places also money (Dular 1963: 36). Wine for the most part was stored in common vineyard cottages, which was collected by and given out to members. In some places, membership was restricted: for example in Radovica, where the property was divided among fifty-four members: so they were also appointed (Dular 1963: 39). Elsewhere, membership was only open to vineyard owners, or only to farmers, cottagers and farm day workers (Dular 1963: 38). A membership fee was charged and two officials or managers were elected annually at general meetings. Payment in kind was made for wine that was drunk. The social situation was maintained by deferring payment in bad years. Lokar reports that ‘church vineyard cottages’ had a similar role: they were intended for ‘wine donated to the church’ (Lokar 1912: 18). Wine was also loaned, but often at usurious interest: ‘na poudrug’, meaning fifty percent. Payment was without cash, by ‘entry’ on a tallystick, which was kept by elected members of the neighbourhood association. A ‘neighbourbood vineyard cottage’ was organised at succursal churches but as a kind of civilian administrative system: they also jointly took care of the maintenance and cleaning of the ‘kal’ (reservoir) and paths. The cellar is an important element, of course; vineyard cottages for wheat had wooden ‘drawers’ or ‘feršloge’ (Dular 1963: 41), chests. A neighbourhood ‘his’ was wooden: sadly, no examples have been preserved but ‘neighbourhood vineyard cottages’ are larger, masonry built, some even with several storeys, since they represented social organisation in a village. As architecture, though, according to available data ‘neighbourhood vineyard cottages’ did not have any common characteristics.

>> 1 Drašiči Soseska zidanica, ponekod imenovana tudi ‘soseskenkeler’, ni pomembna zaradi svoje arhitekture, pač pa zaradi socialne vloge, ki jo je v družbi vse do sredine dvajsetega stoletja predstavljala. Taka zidanica je morala biti večja od zasebne, zgoraj pa je morala imeti skupne prostore za zbiranje članov in za svoje gostinsko delovanje. V tem se razlikuje od cerkvenih zidanic, ki so bile namenjene zbiranju cerkvenih davkov in zaradi oderuških obresti socialne vloge niso igrale. Te so bile manjše in namerno skromneje opremljene, tudi na zunaj. N 5.057.988 E 529.574 GPS

>> 1 Drašiči The neighbourhood vineyard cottage, in some places also called a ‘soseskenkeler’, is not important because of its architecture but because of the social role that it represented in society right up to the middle of the twentieth century. Such a vineyard cottage had to be larger than a private one and had a common room above, in which members could meet and for catering activities. It differs in this from a church vineyard cottage, which were intended for the collection of church tithes and, because of the usurious interest, they did not play a social role. These were smaller and deliberately modestly fitted, also from the outside.

140

AS4_1del_rezerva.indd 140

27.10.2011 20:31:30


AS4_1del_rezerva.indd 141

27.10.2011 20:31:33


Kozolec

Kozolec

Kozolec je stalna, samostojno stoječa, vertikalna, pretežno lesena in odprta, pokrita naprava za sušenje in spravilo. Včasih so poznali le ‘žitni kozolec’, danes služi pretežno za spravilo sena. Zato tudi prevod v angleščino ni najbolj ustrezen: ‘hayrack’, stojalo za seno. Obstaja več vrst kozolca. Najpreprostejši je stegnjen, vzdolžni, ki ima na Sorškem polju tudi do 24 ‘oken’. Stegnjen kozolec ima lahko ‘birtah’ ali plašč: eno polje je nakrito s streho, ki služi za zaščito pred nenadno ploho. Plašč pri stegnjenem kozolcu je izhodišče za izvedbo ‘na kozla’ ali ‘na psa’, ki je nesimetrična kombinacija stegnjenega s plaščem (Juvanec 2007: 44). Na Dolenjskem so taki zelo pogosti, so pa razviti tudi v popolnejše, ki imajo stopnice in balkon. Običajno so v dve okni, zgornji del pa je pokrit z deskami: prečke balkonske ograje delujejo izjemno dekorativno. Ta zvrst kozolca je - ob čebelnjaku in belokranjskem podu - edina nesimetrična arhitektura pri nas. Dvojni kozolec je doma tam, kjer ni trdne zemlje, predvsem v zgornjem delu Dolenjske in ob Ljubljanskem barju. Nizek kozolec je uporabna naprava. Najmlajši je in najgospodarnejši. Ima pritličje in podstrešje, najpomembnejši element pa so ročice, ki ga zavetrujejo. Ta se je v Beli krajini razvil v gospodarsko poslopje z notranjim zaprtim delom, zato to ni več kozolec. Dvojni vezani kozolec na Dolenjskem je najbolj razširjen in tudi najbolj značilen. Ima lahko obe čeli zaprti in dostop od spodaj, največ pa je takih s stopniščem in z balkonom kot nakladalno ploščadjo. Najmlajši imajo mnogo izrezljanih desk, kar za kozolec ni značilno, saj je kozolec izrazita tesarska konstrukcija, izžagovanje pa je mizarsko delo. Kozolec stoji tam, kjer je potreben, ob senožeti in ob hiši. Na Gorenjskem je značilna prva lokacija, na Dolenjskem je kozolec skoraj praviloma del domačije in omejuje konec delovnega dvorišča. Najpomembnejši del postavitve kozolca je vzdolžnost na veter in prečnost na sončne žarke. Pri tem je najpomembnejša streha. Streha kozolca je vedno simetrična, vedno v naklonu ena proti ena ali 45 stopinj, skoraj povsod - razen pri novih, malih kozolcih - ima čopa. Čop izhaja iz slamnate strehe, kjer je reševal problem vetra v zatrep. Le še nekaj je takih z izvirno, štirikapno streho (Juvanec 2007: 79). Zatrep varuje streha sama, nadstropje pa je zaščiteno z deskami. V Dobrepoljski dolini obijejo vsako jesen kozolec s koruznico, ki ga ščiti pred vetrom in dežjem do pozne pomladi. Najpomembnejši element konstrukcije kozolca je vezava na kvadrat in na njegovo diagonalo. V kolikor je stranica kvadrata enaka dolžini ena, je njegova diagonala dolga kvadratni koren iz dve. Pri kozolcu je to bistvo: poenostavlja konstrukcijo in s preprostostjo preprečuje morebitne napake. Kot, ki nastopa, 45 stopinj, je bistven tudi v detajlu (Juvanec,B 2007:67), saj je konstrukcijski princip kozolca v zarezovanju, bruna pa so predvsem kvadratnega profila. Kozolec je danes prevelik in preokoren in predrag. Kot edina slovenska arhitektura, edina etnična arhitektura kar jih poznam, pa predstvalja našo kulturo, ki se je razvijala stoletja in stoletja. Naši dedje so kozolec postavljali skrbno, a vedno v redu, ki so ga dobili z dediščino. Kozolec je spomenik kulturi našega naroda in našega prostora (Juvanec 2007: 91). Krajina brez kozolca je kakor hrana brez soli. Zato kozolca ne moremo premikati in ne smemo ustvarjati novih ‘urbanih’ sklopov z njim, pa naj izgledajo ti projekti še tako gospodarno. Kultura je delo kulturnih ljudi in kozolec je njihov največji ponos.

A kozolec (plural: kozolci) is a permanent, freestanding, vertical, predominantly wooden, open covered device for drying and storage. They were once known as a ‘cereal kozolec’ although they are today used mainly for storing hay. So the usual translation into English of ‘hayrack’ is not the most appropropriate. Various types of kozolec exist. The simplest is elongated, longitudinal, on Sorško polje they even have as many as 24 ‘windows’ or bays but such kozolci cannot be found in Dolenjska. They are rarer and, above all, they are shorter, with only two or at most four bays. A double kozolec is found where the ground is not firm, mainly in the upper part of Dolenjska and by Ljubljansko barje. This is two elongated kozolci, which are connected by crosspieces that provide support. The crosspiece is a problem: it is almost always covered by a sheet metal roof, which extends the lifespan. A double kozolec is most widespread in Dolenjska and also most characteristic: it can have both gables closed and access from below but most have a staircase and balcony as a loading platform. The most recent examples have a lot of fretwork boards, which is not typical of a kozolec, since a kozolec is explicitly a work of rough carpentry – and fretwork is more joinery work. A kozolec stands where it is needed: by the hayfield or beside the house. The first location is characteristic of Gorenjska, in Dolenjska a kozolec is generally part of the farmstead and closes off the end of the working yard. The essence of the erection of a kozolec is being longitudinal to the wind and transverse to the sun’s rays. The roof is most important in this. The roof of a kozolec is always symmetrical, always at an inclination of one to one, or 45 degrees, and almost everywhere, except for new, small kozolci, has a hip. The hip derives from a thatched roof, by which the problem of wind in the gable is resolved. There are only still a few of these with the original, broach roof. The gable protects the roof itself, the upper storey is protected by boards. In Dobropolja dolina, a kozolec is hung every autumn with corn, protecting it from the wind and rain until late spring. The most important element of the construction of a kozolec is bound to the square and its diagonal. Insofar as the side of a square has a length of one, the diagonal is the square root of two. This is crucial with a kozolec: it simplifies construction and, by simplicity, prevents mistakes. The angle that appears is also crucial in details (Juvanec,B 2007:67), since the construction principle of a kozolec is notching and the beams usually have a square profile. A kozolec today is too big, too clumsy and too expensive. As the only Slovene architecture, the only ethnic architecture that we have, it represents our culture, which developed over many centuries. Our forebears erected kozolci carefully and always with a sense of order received with the heritage. Not to a recipe: each master added his own touch but within the framework of rules shaped by nature, materials and needs. So all kozolci in Slovenia are uniform but no two are entirely the same. The variety of kozolci in Dolenjska testifies to the culture of people who knew what they have. A kozolec is a monument to the culture of our nation and our space. A landscape without kozolci is like food without salt. So we cannot move kozolci and may not create new ‘urban’ complexes, even if such projects are thus meant to appear economic. Culture is the work of civilised people and the kozolec is their greatest pride.

142

AS4_1del_rezerva.indd 142

27.10.2011 20:31:33


AS4_1del_rezerva.indd 143

27.10.2011 20:31:36


<< 1 Šentvid pri Stični Kozolec stoji v sklopu domačije ali pa je nekoliko oddaljen. Redko stojijo kozolci v gruči, kot na primer v Studorju v Bohinju. Kadar stoji na samem, vidno dopolnjuje krajino in predstavlja njen sestavni del. GPS N 5.089.110 E 488.390

<< 1 Šentvid pri stični A kozolec stands in the complex of the farmstead or at a slight distance. Kozolci rarely stand in groups – as for example in Studor in Bohinj. When it stands alone, it visibly supplements the landscape and is an integral part of it.

2 Stična Dvojni kozolec je sestav dveh, ki sta povezana. Včasih ima dvojni kozolec pod veznim tramom še ročice ali pa sistem ročic. To mu zagotavlja zavetrovanje.

2 Stična A double kozolec is a composition of two that are connected. A double kozolec sometimes also has crosspieces or a system of crosspieces below the connecting beams: these provide bracing.

3 Laknice Nizek kozolec je preprosto manjši. Manjka mu osrednji del zavetrovanja, vendar je bolj ekonomičen, tako za postavitev kot za vzdrževanje. GPS N 5.087.141 E 516.826

3 Laknice A low kozolec is simply smaller: it lacks the central part of the bracing but it is more economical, in terms of both erection and maintenance.

4 Stavča vas Dvojni vezani kozolec v Stavči vasi je tja prenesen iz okolice Litije, zato ima za Dolenjsko neznačilno skodlasto streho. Ob Krki predstavlja posebnost, posebej zato, ker stoji v sklopu z gospodarskim poslopjem. Estetski doživljaj kozolcev je tu izjemen. GPS N 5.074.367 E 497.321

4 Stavča vas The double kozolec in Stavča vas has been transferred there from the vicinity of Litija, so it has a shingle roof, untypical for Dolenjska. Beside the Krka it is a particularity, especially because it stands in the complex of auxiliary buildings. The aesthetic experience of a kozolec is here an exception.

5 Gabrje Kozolec na kozla ali na psa je posebna značilnost Dolenjske. Ima nesimetrično streho, čelo pa je opremljeno z balkonom in z dekorativnimi konstrukcijami, ki nosijo, zavetrujejo ali zapirajo. N 5.070.619 E 521.417 GPS

5 Gabrje A kozolec 'na kozla' or 'na psa' (so-called because of the goat or dog shape) is a special characteristic of Dolenjska. It has an asymmetrical roof and the gable is fitted with a balcony and decorative constructions, which support, brace or close.

2 3 4 5

144

AS4_1del_rezerva.indd 144

27.10.2011 20:31:36


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 145

145

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:38


6 Mihovica Dvojni vezani kozolci stoje praviloma posamič, kadar pa so v vrsti, predstavljajo izjemen orkester vernakularne arhitekture v krajini. Skupna postavitev kozolcev zunaj vasi je nujna tam, kjer je vas tako gosto poseljena, da jih ob domači hiši ni mogoče postaviti. GPS N 5.079.325 E 526.317

6 Mihovica A double kozolec normally stands individually, but when they are in rows, they represent an exceptional orchestra of vernacular architecture in the landscape. A common erection of kozolci outside a village is necessary when the village is so compactly settled that they cannot be erected beside the farmhouse.

7 Velike Poljane Dvojni vezani kozolec ima lahko vhod v čelu, spredaj ali spredaj in zadaj, lahko pa je sploh brez vhoda. Takrat ima dostop do 'nadstropja' od spodaj. GPS N 5.072.580 E 425.785

7 Velike Poljane A double kozolec can have an entrance in the gable, in the front or at the rear, it can be entirely without an entrance: access to the 'attic' is then from below.

8 Dolenje Retje Dvojni vezani s streho na štiri vode je izjemna redkost. Levstikov kozolec ima še vedno slamo, streha pa je lomljena, nekako zvončasta, česar drugje v Sloveniji ne najdemo. GPS N 5.075.728 E 473.350

8 Dolenje Retje The double kozolec with roof on four wires is an exceptional rarity. Levstik's kozolec still has thatch but the roof is broken, slightly bell-shaped, which is not found elsewhere in Slovenia.

9 Jesenov Vrt Dvojni vezani z zidanimi stebri na Kostelskem je na tem območju izjema, bolj je doma v zahodni in v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem pa ga skoraj ne najdemo. Gre za kamen, ki je idealen material za zidanje in nosi leseno konstrukcijo za sušenje in za spravilo. GPS N 5.040.694 E 488.039

9 Jesenov vrt The double kozolec with masonry pillars in Kostelski is an exception in this area: it is more familiar in the west and in central Slovenia, and can almost never be found in Dolenjska. They are stone, which is an ideal material for building and supports a wooden construction for drying and storage.

6 7 8 9

146

AS4_1del_rezerva.indd 146

27.10.2011 20:31:38


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 147

147

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:40


Koruznjak

Cornhouse

Koruznjak je objekt za spravilo koruze, kjer pridelke sušimo na zraku. Koruznjak izhaja iz okroglega, iz šibja pletenega koša (Juvanec 2006:37), ki se je iz praktičnih razlogov razvil v podolgasto obliko, šibje pa so zamenjale danes dosegljive lesene letve. Prvotno izvedbo koruznjaka najdemo še v Galiciji, na zahodu Španije, kjer se je razvil v objekt, kombinirane konstrukcije lesa z opeko (Juvanec 2006: 32). Slovenski koruznjak je vmesna stopnja, saj najdemo še take s prepletom v zaokroženem tlorisu, čeprav je največ oglatih z letvami. Višek estetike so koruznjaki na Kosovu, kjer dobijo izjemne dekorativne dodatke in izvedbe (Doli 2001:61). Konstruktivno pa so še pomembnejši objekti na Portugalskem, kjer gre za skupne lokacije zunaj vasi (nekako tako kot so kozolci v Studorju) z objekti v kamnu, ki pa imajo detajle - lesa. To so espigueirosi (Juvanec 2006:34). Koruznjak je ozek, visok in dolg objekt, konstruiran v okvirni konstrukciji, prek katere tečejo navpične letve, ponekod v Beli krajini tudi okrogle veje. Najstarejši koruznjaki imajo za temelje kar spodnji del vogalnih strebrov, ki so vkopani v zemljo in zaviti navzven, da zagotavljajo večjo stabilnost. Pozneje so koruznjake postavljali na kamnite in v zadnjem času na plitve betonske temelje, pri čemer je dobila konstrukcija nov element, spodnji prečni tram, ki je z ročicama podprt v nosilna trama. Dolenjska ima predvsem take. Koruza je v koruznjaku vedno v storžih (objekte za spravilo koruze v zrnju poznajo na primer na Kosovu), koruznjak pa je polnjen praviloma zgoraj. Na severovzhodu so nekdaj polnili koruznjake skozi streho, kar je zagotavljalo vsakoletno obnovo slamnate kritine. Na Dolenjskem tega ni več najti. Odprtina za odjem koruze je seveda spodaj, včasih v vzdolžni steni, običajneje pa v čelu. Ponekod v Beli krajini so tam tudi visoka vrata, predvsem za čiščenje. Medtem ko so koruznjaki v pretežnem delu Slovenije praviloma samostojni, najdemo na Dolenjskem in v Beli krajini prislonjene ob kozolec, celo ob stegnjenega.

A cornhouse is an object for storing corn, in which the produce is dried in the air. A cornhouse derives from a circular, wicker basket (Juvanec 2006:37), which developed into a rectangular shape for practical reasons and today the wickerwork has been replaced with more available wooden slats. The earliest cornhouses can still be found in Galicia, in western Spain, where they developed into a combined construction of wood and brick (Juvanec 2006: 32). A Slovene cornhouse is an intermediate stage, since examples can still be found with a wicker, circular groundplan, although most are rectangular with slats. The most aesthetic cornhouses are in Kosovo, where they are given extremely decorative additions and executions (Doli 2001:61). In construction terms, the most important objects are in Portugal, where there is a common location outside the village (rather like kozolci in Studor) and they are built of stone but with wooden details. These are known as ‘espigueiros’ (Juvanec 2006:34 ). A cornhouse is a narrow, high, elongated object with a frame construction, through which run vertical slats; in some places in Bela krajina circular branches are used. The oldest cornhouses have foundations, which form the lower part of the corner pillars, which are inserted in the ground and turned outwards in order to provide greater stability. Cornhouses were later set on stone and, recently, shallow concrete foundations, whereby the construction gained a new element: transverse lower beams which, with short extensions, support the bearing beams. Most of those in Dolenjska are like this. The corn is always in cobs in the cornhouse here (objects for storing corn in grain form are known in Kosovo, for example). In the northeast, a cornhouse used to be filled through the roof, which ensured that the roof was renewed each year. These can no longer be found in Dolenjska. The opening for extracting the corn is of course below, sometimes in the longitudinal wall, more usually in the gable. In some places in Bela krajina there are also high doors, mainly for cleaning.

148

AS4_1del_rezerva.indd 148

27.10.2011 20:31:40


AS4_1del_rezerva.indd 149

27.10.2011 20:31:42


<< 1 Gorenji Globodol Koruznjak je praviloma izjemno ozka konstrukcija, zato ima redko ročice, saj je zavetrovan z lesnimi zvezami in z debelino tramov. Seveda so ročice vidne le takrat, ko manjkajo letve, ki koruznjak pokrivajo. GPS N 5.078.658 E 503.688

<< 1 Gorenji Globodol A corn house is generally an extremely narrow construction, so it rarely has braces, since bracing is provided by the wooden joints and thick beams. Braces are only visible, of course, when the slats that cover the corn house are missing.

2 Božakovo Značilen koruznjak stoji na betonskih temeljih, ker so bili kamniti pač predragi ali nedosegljivi. Streha je prilagojena opečni kritini, sicer pa je postavljen preprosto in učinkovito. GPS N 5.055.850 E 529.665

2 Božak farm The typical corn house stands on concrete foundations because stones were certainly too expensive or unavailable. The roof is adapted to tiles; otherwise it has been erected simply and effectively.

3 Božakovo Večji koruznjak je danes v čelu odprt in ga uporabljajo za spravilo drv, zanimivo pa je njegovo zunanje vzdolžno zavetrovanje s tramiči po vsej stranski ploskvi. GPS N 5.055.810 E 529.615

3 Božak farm The large corn house is today open at the gable and used for drying firewood but its external longitudinal bracing with small beams all along the side is interesting.

4 Dolenji Maharovec Koruznjak stoji na samem, odmaknjen od kozolca, da ujame čim več vetra. Tako je njegova učinkovitost večja. GPS N 5.078.174 E 523.789

4 Dolenji Maharovec The corn house stands alone, away from the kozolec, in order to catch as much wind as possible. Its effectiveness is greater.

5 Malence Koruznjak stoji sredi polja in lovi predvsem zahodno sonce. Postavljen je nekako od severa proti jugu. Široki napušči zagotavljajo globoko senco in s tem kako stopinjo nižjo temperaturo. GPS N 5.680.089 E 531.506

5 Malence The corn house stands in the middle of a field and catches the sunset: it is set slightly from north to south. The wide eaves provide deep shade and thus a degree of lower temperature.

2 3 4 5

150

AS4_1del_rezerva.indd 150

27.10.2011 20:31:42


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 151

151

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:44


Sušilnica

Drying house

Sušilnica je objekt kmetskega gospodarstva za sušenje in to za sušenje z ognjem - za razliko od koruznjaka ali kozolca na primer, ki sušita s pomočjo sonca. Pred davnimi leti, v predzgodovini, so tudi žito sušili v kamnitih sušilnicah, ampak v mokri Angliji, v Devonu. V Rusiji so znani objekti, kjer so žito sušili nad ognjem (Aleksandrova 1967). Leseni objekti so večnadstropni in zaradi ognja precej nevarni. Zato so ognjišče prestavili v zemljo, lesen objekt pa je stal ob njem in nad njim, da je bil varen in da je ogenj s svojo toploto sušil zrnje (Juvanec,B 2007:18). V Sloveniji poznamo le sušilnice za lan in za sadje. Lan so sušili za izdelavo preje, iz katere so predice predle laneno platno. Sveže sadje je užitno le omejen čas, sušeno dlje, pri čemer obdrži tako okus kot druge vrednosti. Obe arhitekturi sta precej podobni. Ponekod je zgradba ista za oba namena. To je zidan objekt z vzdolžno, dvokapno streho. Slovenija je pretežno gorata, tak je tudi teren in zato je kurišče običajno dosegljivo s spodnje strani, medtem ko z zadnje strani dosežemo notranjost osrednjega dela. Prostor kurišča je preprost in dobiva tako kurjavo kot zrak s sprednje strani, kjer gospodar kontrolira ogenj s pločevinastim pokrovom. Pri tem imamo dva tipa: ko sušimo na dimu ali le s toploto. Če gre za sušenje na dimu, ima sadje tudi okus po njem, predvsem pa vonj. To je nekaterim všeč. Ne vsem, zato obstajajo bolj zahtevne sušilnice s sistemom odvoda dima, ki kroži okrog sušilne celice. Ta sistem je mogoče bolj kontrolirati, saj ogenj z dimom bolj greje spodaj in zgoraj bolj dimi. Sploh je temperatura zelo pomembna. Hkrati ne moremo sušiti vsega sadja, saj so slive bolj sočne in hruške na primer mnogo trše. Jug Slovenije pozna sušilnice z več sušilnimi komorami, pa tudi take z več kurišči. Predvsem pa stojijo kurišča posebej, nekoliko odmaknjena od sušilne komore, da je lahko toplota dima bolj kontrolirana. Lan ali sadje ležita na lesenih pladnjih, ki imajo dno iz prepleta, pozneje iz letev. Pladnji se vrstijo po višini in jih je treba pri sušenju menjavati, zato imajo mehanizem za izvlek, kakor predali. Zaradi tega je glavna odprtina tako velika kot prostor v prerezu, medtem ko so kuriščna vratca precej manjša, lahko pa imajo ločene dovode za zrak, ponekod tudi kontrolirane odvode dima, s katerimi kontrolirajo vlek in s tem temperaturo. Posebno pomemben je tudi vhodni del v sušilnico, ki je vedno pokrit, da je človek zavarovan pri oskrbovanju tudi v slabem vremenu. Tako ima telo sušilnice nekako preddverje ali trem. Slamnato streho so zaradi varnosti že zgodaj zamenjali z glineno ali vsaj z leseno, tako da slamnatih sušilnic skorajda ne najdemo več (izjema je na primer Baška grapa). Žal so sušilnice le še spomin in jih marsikje ‘krasijo’ z etnološkimi objekti, tudi ko ti nanje ne sodijo.

A drying house is an object of the farm economy for drying, using fire, in contrast to a cornhouse or kozolec, for example, which dry using the sun. Long ago, in prehistory, cereals were even dried in stone driers but in damp England, in Devon. Objects can be found in Russia in which wheat was dried over a fire (Aleksandrova 1967). The wooden objects are multi-storey and fairly dangerous because of fire. So the hearth was set into the earth and the wooden object stood beside and above it: in order to be safe and for the heat of the fire to dry the grain (Juvanec,B 2007:18). Only drying houses for flax and for fruit can be found in Slovenia. Flax was dried for the production of yarn, from which linen cloth was woven. Fresh fruit can only be enjoyed for a limited time, dried fruit for longer, whereby it retains both its taste and other values. The two structures are fairly similar: in some places, the same building is used for both purposes. This is a masonry object with a longitudinal gable roof. Slovenia is predominantly mountainous and so is the terrain, so the hearth is normally accessible from the lower side, while the interior of the central part is reached from the rear. The space of the hearth is simple and obtains both fuel and air from the front, where the master controls the fire with a sheet metal cover. There are two types: when the drying is done in smoke and when there is only heat. If the drying is done in smoke, the fruit also retains the taste and, above all, the smell. Some people like this. Not everyone, though, so a more demanding drying house exists with a system of drawing off the smoke, which circles round the drying cell. This system is easier to control, since the fire with smoke goes more below and the smoke more above. The temperature is very important: not all fruit can be dried at the same time, since plums are juicy and pears, for example, much harder. The flax or fruit sits on wooden trays, which formerly had a wicker bottom but later from slats. The trays are ranked by height and have to be changed during drying, so there is a mechanism for extracting them, like drawers. Because of this, the main opening is as large in cross-section as the space itself, while the door to the hearth is considerably smaller. There can be a separate conduit for air, sometimes also a controlled outlet for the smoke, by which the draw and thus the temperature is controlled. The entrance to the drying house is also very important. It is always covered, to protect the person tending the fire in bad weather. The body of the drying house has a sort of entrance porch. Because of the hazard, thatched roofs were already changed early on for tiles or at least wood, so that thatched drying houses are almost never found now (an exception is an example in Baška grapa). Unfortunately, drying houses are only a memory today and in many places are ‘decorated’ with ethnological objects even when these do not belong there.

152

AS4_1del_rezerva.indd 152

27.10.2011 20:31:44


AS4_1del_rezerva.indd 153

27.10.2011 20:31:48


<< 1 Planina Značilnost dolenjskih sušilnic je ločeno kurišče. Tako zagotavljajo večjo varnost in regulirajo temperaturo. Običajne sušilnice ali pečnice so bile višje, da so lahko sušili na več nivojih. Ta ima le en pladenj iz prepleta in je zato bistveno manj učinkovita od drugih. GPS N 5.052.960 E 508.949

<< 1 Planina A characteristic of Dolenjska drying houses is the separate hearth: this provides greater safety and regulates the temperature. Normal drying houses or stoves were higher, so that drying could be done on several levels: this has only one wickerwork tray, and is thus less effective than others.

2 Malo Hudo Visoka pečnica ima kurišče direktno pod pladnji in prostor za več nivojev sušenja. GPS N 5.088.438 E 484.100

2 Malo Hudo The high oven has a hearth directly below the trays and space for several layers of drying.

3 Liberga Najznačilnejša sušilnica na Slovenskem ima zidane stene in kurišče s sprednje strani, stoji namreč v bregu. Podaljšana streha, ki sloni na dveh stebrih, služi za zaščito pred soncem in pred dežjem. Pladnje je bilo treba izvleči po vsej globini. Pečnica v Libergi je taka. GPS N 5.098.145 E 490.505

3 Liberga The most characteristic drying house in Slovenia has masonry walls and a hearth at the front, since it stands on a slope. The extended roof, which rests on two pillars, serves to provide protection from the sun and rain: the trays had to be extracted for the entire depth. The drying house in Liberga is such.

4 Zgornja Jevnica Sušilnica na domačiji Parkelj je še povsem ohranjena in stoji neznačilno vzdolžno na plastnice. To je povsem logično, saj je strmina prevelika, da bi bila postavljena pravokotno na padec terena. Sestavljena je iz zidanega dela in iz lesenega ostrešja, ki spredaj sloni na dveh stebrih. Kurišče se odpira od strani, na spodnji strani ima kovinski pokrov. Dim izhaja kar iz vhodne odprtine, nad njo pa je konzolna streha iz nekaj kamnov, ki ščitijo streho. Dobra arhitektura. GPS N 5.102.901 E 480.315

4 Zgornja Jevnica The drying house on the Parkelj farm is still fully preserved and stands uncharacteristically longitudinal to the contour: this is entirely logical, since the slope is too steep to place it at right angles to the falling terrain. It consists of a masonry part and a wooden roof, which rests at the front on two pillars. The hearth opens from the side and has a metal cover on the lower side. The smoke exits from the entry opening and, above it, there is a console roof from several stones, which protect the roof. Good architecture.

5 Pred Zabukovjem pri Raki Sušilnico so postavili Kočevarji, ko so sredi dvajsetega stoletja naselili te kraje. Ima kamnito podnožje in leseno nadgradnjo, ki je zaščitena z deskami. Zanimivo je, da ima vhod v kurišče spredaj, kar sicer omogoča sušenje z dimljenjem, a onemogoča dostop do ognja med delom s pladnji. N 5.087.400 E 527.581 GPS

5 Pred Zabukovjem pri Raki The drying house was erected by the Kočevarji, Germans who lived in this area until the middle of the twentieth century, and is protected by planks. It is interesting that the entry to the hearth is at the front, which allows drying by smoke but prevents access to the fire while working with the trays.

2 3 4 5

154

AS4_1del_rezerva.indd 154

27.10.2011 20:31:48


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 155

155

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:50


Lopa

Shed

Lopa za drva se pojavlja že v Savinsjki dolini, predvsem pa na Dolenjskem in v Beli krajini. Medtem ko so drva na severovzhodu zložena na koncu hiše, za gumnom, je lopa prostostoječa in predvsem zračna. Ponekod ima le štiri stebre, na katere je poveznjena streha. Zaradi majhnosti ne potrebuje niti ročic za zavetrovanje. Kadar gre za to izvedbo, so drva poravnana s stebri, kar je laže z masivno kurjavo, medtem ko so butare manj stabilne. Zato imajo predvsem v Beli krajini lope letve in to vertikalne, kakor na primer koruznjak. Tudi sicer gre za podobno konstrukcijo, pri čemer je koruznjak izjemno ozek, lopa pa ima največkrat kvadraten tloris. Zaradi uporabe drv stoji lopa vedno blizu ostalih poslopij, navadno v sklopu domačije in omejuje dvorišče, a vedno tako, da stoji na najbolj suhem kraju. Tudi streha lope je dvokapna, simetrična, danes krita pretežno z opeko. Naklon sledi drugim objektom domačije in je vedo ena proti ena. Lopa je navadno odprta, redko ima vrata. Običajno je odprta kar prva stena, da so omogočeni zlaganje in dostop ter izbira drv za kurjavo. Razen v lopi spravljajo drva tudi pod napuščem hiše, da so bolj pri roki, čeprav je lopa na jugu Slovenije pogost objekt kmetskega gospodarstva.

A woodshed already appears in the Savinja valley and above all in Dolenjska and Bela krajina. While firewood is stacked at the end of the house in the northeast or behind the barn, a shed is freestanding and, above all, airy. In some places, it has only four pillars, to which the roof is attached. Because of the small size, it does not need bracing. When there is such an execution, the firewood is laid against the pillars, which is easy with solid firewood, while bundles are less stable. So, above all in Bela krajina, sheds have vertical slats, as with a cornhouse. Although the construction is similar, a cornhouse is extremely narrow, while a shed usually has a square groundplan. To make use of the firewoood more easier, a shed always stands close to other buildings, normally within the framework of the farmstead and closing the courtyard but always so that it stands in the driest place. Even the roof of a shed is a gable roof, symmetrical, today usually tiled. The slope follows other objects of the farm and is always one to one. A shed is usually open, it rarely has a door. The first wall is normally open, which allows access for firewood to be deposited and collected for burning. In addition to the shed, wood is also stored under the eaves of the house, in order to be more to hand, although a shed is a common object of the farm economy in the south of Slovenia.

156

AS4_1del_rezerva.indd 156

27.10.2011 20:31:50


AS4_1del_rezerva.indd 157

27.10.2011 20:31:52


<< 1 Šmaver Lopa za drva mora biti predvsem zračna, zato ima navadno okvirno konstrukcijo, zaprto z vertikalnimi letvami. Lahko pa je seveda tudi odprta, čeprav je v tem primeru nujno zahtevnejše zlaganje drv. Lopa v Šmavru ima sprednji del z elementi kozolca. Tako suši seno in hkrati zapira sprednjo steno. GPS N 5.081.021 E 502.130

<< 1 Šmaver A woodshed must above all be airy, so it normally has a frame construction, closed with vertical slats. It can also be open, of course, although in this case more demanding stacking of the wood is required. The front part of the shed in Šmaver has elements of a kozolec, so it dries hay and, at the same time, closes the front wall.

2 Zagozdec Lopa za drva stoji pred hišo, čim bliže, da so drva bolj dosegljiva. Kot gospodarsko poslopje stoji objekt tudi s slemenom pravokotno na bivalno hišo, tako kot je v slovenski arhitekturi v navadi. GPS N 5.042.310 E 505.284

2 Zagozdec The woodshed stands in front of the house, as close as possible so that the firewood is more accessible. As an auxiliary building, the object also stands with the ridge at right angles to the dwelling house, as is the custom in Slovene architecture.

3 Gradenc Lopa ima okvirno konstrukcijo v lesu, stene pa so zaprte z vejami. Deske so uporabljene le za zaprt zatrep. Ne gre le za ceneno konstrukcijo, kaže kulturo graditelja in čut za izrabo materiala, ki bi sicer končal v pečeh. Škoda bi ga bilo. GPS N 5.074.530 E 493.248

3 Gradenc The shed has a wooden frame construction and the walls are closed with branches. Planks are only used for closing the gable. It is not just a matter of a cheaper construction, it shows the culture of the builder and feeling for the use of material that would otherwise end in the stove. It would be a pity.

4 Kot pri Semiču Konstrukcija drv sicer ni lopa, a ima isti namen. Podobno konstrukcijo, čeprav višjo in ožjo, poznamo na Goričkem kot 'oslico', tukaj pa je izjema. Imenitna izjema. GPS N 5.055.189 E 513.128

4 Kot pri Semiču The construction of firewood is not actually a woodshed but it serves the same purpose. A similar construction, although higher and narrower, is known in Goričko as 'oslico', and here it is an exception. An excellent exception.

5 Jerneja vas Lopa je povsem običajna, z leseno okvirno konstrukcijo in z opečno streho, a so zunanje stene obložene z drvmi, ki tvorijo tako dobro zaščito notranjim drvem, lopi, pa še drva sama so lepo zložena. To kaže na skrbnega in kulturnega gospodarja. N 5.045.141 E 511.862 GPS

5 Jerneja vas The shed is entirely normal: a wooden frame construction with a tile roof and the external walls lined with firewood, which thus create good protection for the wood inside the shed, and the wood itself is beautifully stacked. This shows a careful and cultured owner.

2 3 4 5

158

AS4_1del_rezerva.indd 158

27.10.2011 20:31:52


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 159

159

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:31:54


Vodnjak

Well

Talna voda, ki se nabira v mlakah, je komaj zadosti dobra za živino, za pitje zagotovo ne. Kal ali obzidan, praviloma okrogel vir vode, je danes redek. Najdemo ga predvsem še na Krasu. Redek ohranjeni primer takega zajetja vode stoji še v Metliki in so ga uporabljali za vso vas. Talna voda, ki je blizu terenu in ni globoka, je redka. Tak izvir je treba zaščititi. Najbolj naravna zaščita je neke vrste jama v hribu, ki istočasno predstavlja tudi streho. V ravninah je treba tako zaščito narediti iz lesa. Temu pravijo na Goričkem ‘vretina’. Vodo zajemajo z vedricami, ki jih obesijo na ‘akel’ ali na ‘ključ’ (Koren 1962:87). V Beli krajini poznajo zajetja vode, ki so jih z obzidavami opremili s streho in s stopniščem. Take poznajo tudi drugod, na primer v Španiji ali na Sardiniji, kjer so jih pred štiritisoč leti imeli kot ‘svete vodnjake’ (pozzo sacro). Nekateri taki so v Beli krajini še ohranjeni. Naslednji tip vodnjaka je nekaj bolj globok vodnjak, ko zajemamo vodo v vedro in ga s pomočjo protiuteži dvigamo brez naprezanja. Korenova pravi, da je to vodnjak na vzvod (Koren 1962:89). Take vodnjake najdemo predvsem v osrednjem delu Dolenjske, kjer jih ponekod še vedno uporabljajo. Vodnjaku, v katerem zbirajo vodo s streh (bivalnih hiš in gospodarskih poslopij), pravijo ‘šterna’. Gre za obzidan rezervar za vodo, iz katerega so najprej vlekli vodo z vedricami s pomočjo protiuteži, pred kakimi sto leti pa so se pojavile lite naprave za črpanje vode. Za živino so pred takimi vodnjaki postavljena korita. Na Gorenjskem, kjer imajo vode na pretek, teče skozi tako korito tekoča in vedno sveža voda, v Beli krajini morajo za pitje dotakati sproti. Najobičajnejši pa so vodnjaki, ki imajo obzidan jašek, tudi do petdeset metrov globok, zunaj obzidano telo do višine kakih 50 do 60 cm, potem pa običajno na dveh stojkah okroglo, leseno vreteno, na katerega navijajo verigo z vedrom. Za navijanje je najbolj pogosto kolo z enim ali z dvema ročajema, manjši vodnjaki pa imajo le križ. Nekateri poznejši, takoj po prvi svetovni vojni, imajo lito napravo s prenosi in za vrtenje. Pri strehi je najpomembneje, da je naklon, ki izhaja iz slamnate izvedbe, ena proti ena, streha je vedno dvokapna. Spodnje telo vodnjaka je navadno iz kamna, najstarejši so še leseni, iz brun s preklopi, poznejši pa tudi betonirani, včasih imajo še okroglo obliko kot jašek pod njim. Oglata oblika izvira iz lesne izvedbe, čeprav bi lahko kamnitega oblikovali tudi drugače. Klasičnih vodnjakov z vretenom je na Dolenjskem vse manj.

The groundwater that collects in dewponds is barely good enough for animals to drink and certainly not for human consumption. A ‘kal’ or walled, generally circular water source, is today rare: they are found mainly on the Karst. Eighty years ago, such a ‘kal’ still existed in Metlika and was used by the whole village. Groundwater that is close to the surface and not deep is rare. Such a source must be protected: the most natural protection is some sort of cavern in a hillside, which also provides a roof. On the flat, such protection must be made of wood. In Goričko they call this a ‘vretina’. The water is drawn by buckets, which are hung on a ‘key’ (Koren 1962:87). In Bela krajina, some water captures are fitted with a roof and steps, as well as walls. Such wells are also known elsewhere, for example in Spain and in Sardinia, where, four thousand years ago, they were considered ‘sacred wells’ (pozzo sacro). The next type of well is rather deeper, whereby the water is drawn with a bucket and raised by means of a counterbalance. Koren says this well is found in the east (Koren 1962:89). Such wells are now only found in central Dolenjska, where they are still used in some places. A well in which water is collected from the roof (dwelling house and auxiliary buildings) is called a ‘šterna’: it is a walled water reservoir, from which water was first drawn with buckets but about a hundred years ago a cast device for drawing water appeared. A trough is placed in front of such wells for animals: in Gorenjska, where the water is flowing, it runs constantly through such a trough and is always fresh, in Bela krajina it must be pumped concurrently for drinking. The commonest type of well has a walled shaft – even up to fifty metres deep – with an external wall some 50 to 60 centimetres high and then normally a circular, wooden spindle on two props, on which a chain is wound with a bucket. A wheel is normally used for winding, with one or two handles, but smaller wells have only a cross. Some later examples, from just after the First World War, have a cast device with a gear mechanism for winding. The most important thing about a roof is that the slope, which derives from a thatched roof, is one to one and it is alway a gable roof. The lower part of a well is normally stone, though the oldest are wood, made with overlapping logs, and later also concrete. They sometimes still have a circular shape, like the shaft below them. An angular shape derives from the wooden execution, while a stone one can be shaped differently.

160

AS4_1del_rezerva.indd 160

27.10.2011 20:31:54


AS4_1del_rezerva.indd 161

27.10.2011 20:31:58


<< 1 Občine, Jurjeva domačija Klasičnih vodnjakov s kamnito osnovo in z leseno nadgradnjo, kot jih poznamo po vsej Sloveniji, je na Dolenjskem malo. Več je raznovrstnih sistemov pridobivanja vode, od kalov, zajetij do litih črpalk. Najobičajnejši sistem je s protiutežjo, kjer vodo lovijo v vedrico na palici, ki jo pomaga dvigati protiutež. Gre za veliko in okorno konstrukcijo, ki pa je v osrednjem delu Dolenjske še kako v uporabi. N 5.085.146 E 497.242 GPS

<< 1 Občine, Jurjeva domačija There are few classical wells in Dolenjska, with stone base and wooden superstructure such as are familiar throughout Slovenia. There are a number of different systems of obtaining water, from various forms of reservoir to cast iron pumps. The most common system is with a counterweight, whereby the water is caught in a bucket, which is raised with the help of a counterweight. It is a large and clumsy construction but is still used in the central part of Dolenjska.

2 Metnaj Mlaka je najpreprostejša oblika zbiranja vode, predvsem za živino, čeprav so jo včasih uporabljali tudi ljudje. Mlaka je praviloma pravokotne oblike in ograjena, da ne bi živina padla vanjo in jo onesnažila. GPS N 5.092.930 E 485.250

2 Metnaj A dewpond is a simple form of collecting water: mainly for livestock although at one time they were used by people. A dewpond is usually rectangular and fenced, so that animals don't fall in and dirty it.

3 Šepec / izvir Lahinje Izvir Lahinje je naravni izvir vode, ki ga uporabljajo za napajanje živine, očitno pa je bil nekdaj tudi za ljudi, saj ima stopnice, po katerih živina ne hodi. Lahinja iz kala teče kot reka in že takoj za izvirom poganja žago. N 5.041.490 E 516.509 GPS

3 Šepec/Lahinja spring Lahinja spring is a natural source of water used as drinking water for livestock, but it was clearly once for people, too, since it has steps, which animals don't use. Lahinja flows from the collector as a river and is immediately used as a drive for a sawmill.

4 Metlika Svojevrstno zajetje vode imajo v Metliki, praktično v mestu samem. Zidec teče v nepravilni obliki okrog zajetja in je kontroliral izliv vode: danes je je tako malo, da je zidani del skoraj odveč. N 5.056.505 E 525.128 GPS

4 Metlika There is a unique water reservoir in Metlika, practically in the town itself. The wall runs in an irregular shape around the reservoir and controlled the outflow of water: today there is so little that the stone part is almost surplus.

5 Mala Sela Zajetje je rekonstrukcija (nekoliko po svoje) na izviru, kamor so še pred desetletji hodili po vodo iz bližnjih vasi. Tak princip vodnjaka so poznali že narodi starih kultur, pri nas pa je edinstven. N 5.041.302 E 524.126 GPS

5 Mala Sela The reservoir is a reconstruction (slightly in its own way) of an original to which they walked for water from the nearby villages. Such a principle of a well was familiar to nations of old civilisations; here it is unique, though.

2 3 4 5

162

AS4_1del_rezerva.indd 162

27.10.2011 20:31:58


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 163

163

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:00


6 Beč, Uršna Sela Zajetje je stisnjeno v vrtačo, nekaj minut hoje iz vasi. Zajetje, ki mu pravijo Beč (s polglasnim, poudarjenim e-jem), ima 'živo' vodo, kot pravijo tam. Je ograjeno s kamnitim zidom, za dostop so široke stopnice kak meter v globino. Voda je septembra 2011 globoka od 1.7 do 2.6 metra, verjetno pa je to tudi stalni vodostaj. Danes je Beč žal zapuščen in napol razdrt, čeprav so ga domačini skrbno opremili s kažipotom. Njihova hotenja bi morali podpreti vsak kaki strokovnjaki. GPS N 5.064.003 E 510.783

6 Beč, Uršna sela The reservoir is squeezed into a sinkhole some minutes walk from the village. The reservoir, which is called Beč (with a semitone, stressed 'e') has 'living' water, as they say there. It is surrounded by a stone wall, with wide stairs for access, about a metre in depth. The water was some 1.7 to 2.6 metres deep in September 2011 and this is probably the regular water level. Sadly, Beč is abandoned and half ruined today, although the locals have carefully fitted it with signposts. Some professionals should support their aspirations.

7 Božakovo Litoželezna črpalka je v uporabi pri nas že več kot sto let. Pred kakimi tremi desetletji so jih še izdelovali in delujejo še danes. GPS N 5.055.810 E 529.640

7 Božakovo The cast iron pump has been in use here for more than a hundred years: they were still making them thirty years ago and they still work today.

8 Močvirje Izvir in uporaba vode za človeka in za živino. Živina ima napajalno korito, ki se stalno polni, da ima vedno svežo vodo, za ljudi pa voda teče v curku. N 5.089.152 E 524.577 GPS

8 Močvirje A source and use of water for man and animals. An animal has a drinking trough that is constantly full, so there is always fresh water, and it flows in a jet for people.

9 Muljava Štirna je sistem, kjer zbirajo kapnico v rezervoarjih in jo potem vlečejo ven z vedrom, bodisi direktno, na palici, na vrvi, z verigo s protiutežjo, najmodernejši način je s črpalko. Svežo kapnico prestrezajo za uporabo, še preden jo usmerijo v rezervoar. N 5.084.440 E 484.690 GPS

9 Muljava A ‘štirna’ is a system by which rainwater is collected into a reservoir and is then pulled out with a bucket: either directly, on a pole, on a rope, with a chain with counterweight, and the most modern method is with a pump. Fresh rainwater is channelled for use, even before it is directed into the reservoir.

6 7 8 9

164

AS4_1del_rezerva.indd 164

27.10.2011 20:32:00


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 165

165

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:02


Mlin

Mill

Najpreprostejši način mletja so žrmlje z dvema horizontalnima kamnoma, kjer z roko vrtimo zgornji kamen. V osrednjo odprtino sipamo zrnje, ki med obema kamnoma ob strani izhaja kot moka. To je tudi princip klasičnega mlina, ki uporablja različne kamne, različne hitrosti in različno avtomatizacijo mlinskih poti (čiščenje, mletje, sejanje, transport, polnjenje). Klasični mlin melje z mlinskima kamnoma, novejši iz konca devetnajstega stoletja pa uporablja kovinske valje. Razlika je v kvaliteti. Prvi, obrtni način daje boljšo moko, ker zrnje razpre, medtem ko industrijski valji zrnje le stiskajo. Razlika je tudi v globalni ekonomiki. Leseni elementi uporabljajo domače materiale in predvsem delo domačih obrtnikov, medtem ko so - predvsem liti sestavni deli - plod tovarn, ki so bile tuje, pa še plačati jih je bilo treba v denarju. Prav tega je našemu človeku vedno manjkalo, zato so tudi plačevali mletje v naturalijah, z dogovorjenim odstotkom žita. Pogon običajnega mlina pri nas je mlinsko kolo, ki je gnano spodaj ali pa od zgoraj. Gre za različne smeri vrtenja, bolj pomembno pa je, da je potreba zgornje vode na kolo manjša, medtem ko je zahteva spodnji pogon več in je lahko tudi počasnejša. V notranjosti gre za uravnavanje hitrosti in za uravnavanje različnih smeri vrtenja. Najstarejši mlini imajo prenose z lesenimi kolesi, ki imajo tudi lesene zobe. Zaradi stalne vlage je življenjska doba lesa razmeroma kratka, čeprav so uporabljeni najkvalitetnejši in najtrši: hrast, kostanj, trdoleska, za nekatere detajle tudi akacija ali ‘trn’. Tekoče obnavljanje je torej nujno, posebej zaradi lokacije, saj stojijo mlini ob vodi, ponekod v prav globokih dolinah brez sonca. Mlin kot zgradba je praviloma kamnit vsaj do ležišč prenosov, medtem ko je nadgradnja lahko tudi lesena. Lesena so kolesa, osi, prenosi in vsa mlinska tehnologija. Enako je z rakami, ki vodijo vodo na mlin ali pod njega. Mlinsko kolo so pognali s premikom rake, ki je usmerila vodni curek na kolo, pri večji količini dosegljive vode je tekla voda spodaj. Tako na Krki kot na Kolpi stoji le še nekaj opustelih mlinov. Večino jih je poganjala voda na spodnji strani, kjer so bile rake iz kamna, pozneje tudi betonske. Mlini so imeli navadno tudi stope. S stopami so tolkli zrnje ješprenja ali na primer prosa. Stope imajo kamnito posodo, v katero tolče bat. Ta je lesen, včasih ima kovano konico. Stope so običajno v vrstah: po dve, tri ali štiri in jih žene mlinsko kolo s pomočjo ročic, ki stope dvigajo, da te same padejo v spodnjo posodo. Pri tem je zanimiv zvok, posebej pa ritem, ki ga stope ustvarjajo. Žal je tako stop kot mlinov tudi pri nas vse manj.

The simplest method of milling consists of a quern with two horizontal stones, in which the upper stone is turned by hand, the grains are poured into a central opening and the flour comes out between the two stones at the sides as flour. This is also the principle of the classic mill, which uses various stones, various speeds and various forms of automation of the milling process (cleaning, milling, sprinkiling, transport, filling). A classical mill grinds with mill stones but more recent ones from the end of the nineteenth century use metal rollers. There is a difference in quality: the first, artisan method gives better flour because the grains are dispersed, while industrial rollers only compress the grains. There is also a different global economics: wooden elements use local materials and, above all, the work of local craftsmen, while cast parts in particular are the fruit of factories, which were alien and had to be paid for in cash. It is just this that country people always lacked, so milling was paid in kind, with an agreed percentage of the grain. A normal mill in Slovenia is driven by a mill wheel, propelled from below or from above. It is a matter of the direction of turning but, more importantly, less water is needed above while the lower drive needs more, although it can also be slower. Regulating the speed and adjusting the different directions of turning is done on the inside: the oldest mills have gearing with wooden wheels, including wooden teeth. Because of the constant moisture, the lifespan of the wood is relatively short, even though they used the best quality and hardest wood: oak, chestnut, dogwood and, for some details, also acacia or ‘thorn’. Constant replacement is therefore necessary, especially because of the location, since mills stand by water, sometimes in really deep valleys without sun. A mill building is generally stone, at least up to the seat of the transmission, while the superstructure can also be wood. The wheels, axis, gears and all the mill technology are wood. The same applies to the millraces, which lead the water to the mill or below it. The mill wheels are driven by moving the millraces, which direct the water current to the wheel; when more water was available, it was channelled below. Only a few abandoned mills still stand on the Krka and on the Kolpa. The majority were driven by water below, where the millraces were stone, later also concrete. Mills normally also had ‘hammers’: the grains of barley or, for example, millet were beaten with hammers. The hammers, which are wooden, sometimes with a metal tip, strike in a stone basin. The hammers are normally in rows: two, three or four of them and they are driven by the mill wheel, which raises them with the aid of handles and they fall by themselves into the lower container. The sound is interesting, and especially the rhythm that the hammers create. Sadly, like mills, there are ever fewer examples of these hammers.

166

AS4_1del_rezerva.indd 166

27.10.2011 20:32:02


AS4_1del_rezerva.indd 167

27.10.2011 20:32:05


<<1 Parkeljnov mlin, Zgornja Jevnica Mlin stoji v hribih nad Savo in ima potok speljan kar po terenu v rako, ki usmerja vodo nad dve kolesi. Zgradba je majhna, skladna in ima na spodnjih treh straneh odprtine: nad kolesi za kontrolo in za zračenje, spredaj za svetlobo in pri vratih za kontrolo vhoda. Zanimivost je, da voda odteka izpod koles v cevovod do potoka na drugi strani ozke doline. V teh hribih je premalo uporabnih površin, da bi lahko po sredini senožeti tekel potok. Mlin še vedno deluje. GPS N 5.102.537 E 479.891

<<1 Parkelj mill, Zgornja Jevnica The mill stands in the hills above the Sava and has a stream lead along the ground to the millrace, which directs the water above the two wheels. The building is small, harmonious and has openings on the lower three sides: above the wheels for control and for ventilation, in front for light and by the doors for controlling the inflow. It is interesting that the water flows out from under the wheels into a pipe to the stream on the other side of the narrow valley. There is too little useable surface for a stream to flow through the middle of a hay meadow. The mill still works.

2 Ravne (Polšnik) Imeniten Vodenikov mlin na Ravnah še vedno deluje, čeprav je raka izboljšana s kovinsko cevjo, ki jo je moč laže usmerjati na kolo. Mlinsko kolo ne žene mlinov direktno, pač pa prek jermenov in s prenosi. Ponosni mlinar še vedno z veseljem pokaže njegovo delovanje. GPS N 5.104.881 E 498.654

2 Ravne (Polšnik) The excellent Vodenik mill in Ravne still works, although the millrace has been improved by a metal pipe, which can be more easily directed to the wheel. A mill wheel does not drive the mill directly but with bands and with gears. The proud miller still shows its operation with pride.

3 Ravne (Polšnik) Stope je izdelal lastnik sam, namesto dveh starih je namestil štiri, ki z različnimi masami batov tolčejo kašo. Mlinarstvo ni tako preprost posel. N 5.104.881 E 498.543 GPS

3 Ravne (Polšnik) The owner made the hammers himself, he put in four instead of the two old ones. They mash the grain with different weights of the heads. Milling is not such a simple business.

4 Krka Mlin na Krki ima veliko mlinsko kolo, ki ga žene počasen tok spodaj. To je mogoče, ker ima reka Krka že nekaj sto metrov po izviru veliko vode. N 5.082.140 E 483.361 GPS 5 Breg Mlin na Kolpi je kot objekt še v dobrem stanju, le mehanizem bi bilo treba obnoviti, predvsem kolesa. V delujočem stanju bi bil mlin v ponos daleč naokrog. N 5.033.520 E 510.681 GPS

4 Krka The mill on the Krka has a large mill wheel, which is driven slowly by the current below. This is possible because there is already about a hundred metres of the River Krka from the source of a lot of water.

5 Breg The mill on the Kolpa is in good condition as an object, only the mechanism needs to be renewed, mainly the wheel. In a working state, the mill would be the pride of far around.

2 3 4 5

168

AS4_1del_rezerva.indd 168

27.10.2011 20:32:05


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 169

169

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:07


Žaga

Sawmill

Naravna oblika lesa je hlod okroglega prereza. Hlodovina je lahko le redkokje uporabljena direktno, brez obdelav. Krogov med sabo ne moremo sestavljati brez odpadka prostora. Posebej v arhitekturi, pri gradbenem lesu so pomembni spoji, poravnavanje notranjih sten in končno zunanja stena. Zato je gradbeni les vedno pravokotnega prereza. Najprej je bil tesan, pozneje žagan. Zanimivo je, da so še naši dedje uporabljali tesan les, medtem ko so v četrtem tisočletju pred štetjem že poznali deske (Velušček 2010: 78). Našli so predvsem hrast, jesen in jelšo. To, kar je na barju pač doma (Velušček 2010: 81). Gradbeni les je lahko kalan, tesan, žagan, rezan in sekan (Merzelj 1996: 11). Tako sredica kot obod za gradnjo nista uporabna, razen izjemoma. Kalan les je rezultat vzdolžnega kalanja in se uporablja za strešnike. Pri tem obstaja več vrst kalanja: v smeri na os so šinklni, tangencialno pa skodle (čeprav v različnih krajih poimenujejo te elemente tudi drugače - včasih prav obratno kot drugje). Klinasta oblika prereza zahteva posebno kritje, pod kotom, kar omogoča boljše odtekanje vode in s tem daljša življenjsko dobo strešnikov. Tudi tesan les je rezultat grobo oblikovanega debla, pretežno na roko, s sekiro. Žile so pretežno cele, površina je le pogojno ravna. Tesanje je možno na mestu podiranja samega ali pozneje. Ta obdelava zadošča za grobe gradbene konstrukcije. Danes največ uporabljamo žagan les, zaradi njegove eksaktnosti in zaradi kontrolirane debeline ter zaradi možnosti končne obdelave ploskev. Sekan les je uporaben za tehnološko nadaljnjo obdelavo in za kurjavo. Sekamo krajše kose debel, pri čemer ni zahtevana velika eksaktnost. Sestav sekanega lesa je mogoče stiskati, pri čemer lahko uporabimo večje sekance, iveri in celo žaganje. Kadar je zahtevana večja trdnost, je nujen spojni material, lepilo. To pa je že vnos umetnih materialov in tako les ni več tako ekološko uporaben kakor v elementarni obliki. Kurjava je bila včasih nujna in les je bil bolj ali manj edini material zanjo. Danes uporabljamo za to manj kvalitetne lesove in drvarske ter žagarske odpadke. Posebna oblika lesa za kurjavo so butare, ki jih vežejo v šope iz tankih, sicer neuporabnih vej. Butare so vezane predvsem z leskovimi vejami, ki so včasih prerzane na pol, da so gibljivejše. Žaga je objekt ali sklop objektov za razžagovanje hlodovine. Spodnji del je kamnit in služi kot temelj objekta ter trdna osnova za žagarske naprave, zgornji del je praviloma lesen. Lokacija žage je zato ob izvoru in ob poti. Gre za izvor hlodovine in za izvor energije, predvsem za vodo. Poti so tako dovozne kot odvozne. Prevoz hlodovine je najpreprostejši s konji, (vlaka, z vozom, žičnica, lesena riža, voda, cesta, železnica). Lokacija žage je zato v globeli, ob potoku. Žage so bile najprej gnane z vodnim kolesom, pozneje pa z elektriko, ki so jo pridelali v turbini na domačem potoku. Žage so se najbolj razvile v devetnajstem stoletju, v začetku dvajsetega pa je z novimi tehnologijami največji razmah dela (Merzelj 1996: 10). Poznamo več tehnik žaganja: nihajno, krožno, z enim listom ali z več listi hkrati. Pri nas so bile najbolj razširjene tako imenovane ‘venecijanke’, ki so imele po pet in več vzporednih vzdolžnih listov, da so lahko istočasno razrezale ves hlod. Domače žage za osebne potrebe domačije pa so bile seveda tudi manjše, ob potoku z malo vode celo na en sam list.

The natural shape of wood is a log of circular cross-section. A log can only rarely be used directly without processing. Circles cannot be placed together without wasted space. Especially in architecture, joints are important when building with timber, levelling the interior walls and, finally, also the outside walls. Building timber is therefore always rectangualr: initially it was hewn, later sawn. It is interesting that our forebears used hewn wood, while planks were already known in the fourth millennium BC (Velušček 2010: 78). Mainly oak, ash and fir have been found: trees native to the Barje (former marshland south of Ljubljana) (Velušček 2010: 81). Cleaved wood is the result of longitudinal splitting and is used for roof shingles. Several types of splitting exist: in the direction of the axis they are called ‘šinklni’ and tangentially ‘skodle’ (although they are also called differently in different places – sometimes entirely the reverse). The wedge-shaped cross-section requires a particular cover, at an angle, which enables better flow-off of water and thus gives the shingles a longer lifespan. Hewn wood is the result of rough shaping of a trunk, usually by hand, with an axe. The grain is mainly intact, the surface only relatively flat. Hewing can be done at the felling site itself or later. Such processing is adequate for rough building construction. Sawn timber is most used today because of the precision and because of the controlled thickness, as well as the possibility of final processing of the surfaces. Sliced timber is actually peeled and the layers of wood can be exceptionally thin. They are used for composites and, above all, for lining. It is mainly familiar in the form of veneer. Chopped timber is used for further technological processing and as firewood. Shorter pieces are chopped thick and no great precision is needed. Fuel was once essential: and wood was more or less the only material for it. Lower quality woods are used for this today, as well as forestry and sawmill waste. ‘Butare’ are a special form of wood for burning, bound bundles of thin, otherwise unuseable branches. ‘Butare’ are usually bound with hazel branches, which are sometimes split into half to be more pliable. A sawmill is located by a watersource or by a trail, as a source of the logs and because the primary energy source is water. Trails are thus for delivery and removal. The transport of logs is simplest with horses (train, with wagons), wireway, wooden chute, water, road and railway. A sawmill is thus located in a glen, beside a stream. Sawmills were formerly driven by waterwheel but later by electricity, which was produced by a turbine on the home stream. Sawmills were most highly developed in the nineteenth century and work flourished most with new technologies at the start of the twentieth (Merzelj 1996: 10).

>> 1 Rašica Žaga Trubarjeve domačije je postavljena pod jez, kjer voda žene kolo, ta pa po litoželeznih prenosih mehanizme žag. Mehanika je originalna, arhitektura manj. The sawmill at Trubar farm is set up below a dam, whereby the water drives the wheel and this drives the saw through a cast iron transmission mechanism. The mechanics is original, the architecture less so. GPS N 5.078.670 E 471.042

170

AS4_1del_rezerva.indd 170

27.10.2011 20:32:07


AS4_1del_rezerva.indd 171

27.10.2011 20:32:10


Čebelnjak

Apiary

Gojenje čebel je gospodarska panoga, ki prinaša ekonomske učinke, pa še zdrava je. Pri nas je doma naša pasma, ki ji pravimo ‘slovenska sivka’ in ima sivo progasto telo, za razliko od drugih v Evropi, ki so črtaste rumeno-sivo. Pri tem je bistveno, da čebele skrbijo za nadaljevanje vrste, zato nabirajo med in druge sestavine za vzgojo naraščaja. Človek to izkorišča in jim jemlje med, a istočasno skrbi zanje z vodo, s sladkorjem. Seveda, ko je to potrebno, po potrebi pa jih brani tudi pred drugimi. Čebele žive v panju, ki si ga z voskom predelijo v oddelke. V naravi si najpogosteje najdejo prostor v duplih dreves, da so vsaj delno zaščitene pred zunanjimi vplivi, v čebelnjaku pa so prav rade. V rajnki Avstro-Ogrski je bil državni čebelar in učitelj čebelarstva Anton Janša, ki je uvedel kup novosti in je napisal dober priročnik za to delo. Začetek sodobnega čebelarstva je preskok iz okroglega, pletenega panja v oglatega, lesenega. Za nas so pomembni ‘kranjiči’, ki so uvedli široke in nizke čelne plošče, na katere so preprosti umetniki slikali motive. Pozneje so uvedli nakladne panje, ki jih je bilo moč večati, danes pa so v uporabi predvsem AŽ panji, ki so spredaj ozki in visoki, medtem ko je ostala globina panjev več ali manj enaka skozi stoletja. Až panj je dosegljiv od zadaj, da je lahko domovanje čebel vsak trenutek kontrolirano. Tako tak panj določa obliko čebelnjaku. Spredaj je odprt prostor za čebele, v sredini zaprt prostor za čebele, zadaj pa prostor za čebelarja. Prečni prerez je tako določen na tri enake tretjine. Sprednji del je sestav naletne ploščadi, ki jo predstavlja premična deska, ki jo čebelar obrača ‘na sonce’, da vzpodbuja vzgon zraka, ki pomaga čebelam pri priletu. Osrednja tretjina je globina panjev, ki imajo spredaj brado in odprtino za čebele. Ta ne sme biti prevelika, da ne bi lezli vanjo sovražniki. Zadnji del je vsaj tako dolg kot je dolg panj, da lahko čebelar kontrolira in pomaga čebelam, ko je to potrebno. Streha sledi temu sistemu. Sprednji del je manjši od zadnjega. Obrnjen je ‘na sonce’, proti soncu in tako pomaga zraku, da se pred čelom panjev dviga. Napušč je zaokrožen, da lahko zrak neovirano in tekoče izhaja navzgor (Juvanec 2010:203). Konstrukcija čebelnjaka je preprosta in ima štiri stebre, v prerezu dva: osrednega, ki nosi sleme strehe in zadnjega, ki predstavlja zadnjo steno. S tem je konstrukcija poenostavljena do maksimuma. Deluje in je gospodarna, saj porabi malo materiala in malo dela za gradnjo. Medtem ko drugje po Sloveniji še najdemo čebelnjake s simetrično, dvokapno streho, so v južnem delu vsi grajeni z gospodarno, enostransko konstrukcijo. Panjske končnice so barvane, da bi čebele našle svoj vhod, a to je bolj izraz kulture čebelarjev kot potreba. Čebele so namreč pri vidu omejene. Vidijo le nekatere barve (rdečo na primer vidijo kot črno). Tako so slikarije na čebelnjakih le odraz razmišljajočega človeka. Panjske končnice na Slovenskem so pomemben del naše culture in s tem narodove prepoznavnosti. Čebelar je predvsem moški, zato so na panjih mnogokrat narisane ženske, nekoliko enostransko, vedno v slabšalnem položaju (hudič babi jezik brusi, mlin za spreminjanje stare babe v lepotico, moški babo nosi itn). Čebelnjak je v krajini pomemben gospodarski in ekološki objekt (Juvanec 2003:205), je kulturna vrednota in odraz visoke kulture človeka do čebel, do sebe, do drugih in do okolja.

Keeping bees is an economic branch that has an economic impact and is healthy. Bees can be wild or domestic: by means of an apiary, man creates ideal conditions for the life, work and propagation of bees. He only does this of course with ‘honey’ bees: wasps, hornets and wild bees are not suitable for this. There is a local species of bee in Slovenia, called a ‘Slovene grey’, which has a grey striped body, in distinction to elsewhere in Europe, where they have yellow-grey stripes. Bees have to ensure continuation of the species – so they gather honey and other constituents for raising a new brood. Man exploits this and takes the honey but, at the same time, supplies them with water and sugar. He also of course defends them when necessary against others. Bees live in hives, which they partition into compartments with wax. In nature, they usually find a space in a hollow tree, which at least partially protect them from external influences. An apiary thus suits them perfectly. The simplest hives are wicker baskets, in which man captures a swarm when the new queen of an overlarge hive has ‘swarmed’, settled on the branch of a tree and the bees follow in protection and support. Man developed this simple hive and designed it into something handier: in the Yemen, for example, into the shape of a hanging swarm, in Malta into a clay pipe and in Spain into a cork ‘package’. Anton Janša was royal apiarist and teacher of apiculture at the Austro-Hungarian court. He introduced a number of innovations and wrote a good handbook for this work. Modern apiculture began with the leap from a circular, wicker hive to a rectangular wooden one. Such a hive thus determines the shape of the apiary: in front is an open space for the bees, in the centre a closed space for the bees and a space at the rear for the beekeeper. The transverse cross-section is thus defined: in three equal thirds. The front part consists of a take-off platform, which has a moveable board that the beekeeper directs towards the sun to create rising air, which helps the bees to take flight. The central part is the depth of the hives, which have flight boards and openings for the bees. These cannot be too large, to prevent the entry of enemies. The rear part is at least as long as the length of the hives; so that the beekeeper can monitor and help the bees when necessary. The construction of an apiary is simple. It has four pillars, in cross-section two: the central one carries the ridge of the roof and the rear provides the rear wall. Construction is thus simplified to the maximum: it functions and is economical, since it uses little material and involves little work to build. The frontispieces are coloured, so that the bees can find their own entrance, but this is more an expression of the culture of beekeepers than need, since bees have limited vision: they only perceive some colours (they see red, for example, as black). So the pictures on apiaries reflect only man’s imagination. The frontispieces of beehives in Slovenia are an important part of the national identity. A beekeeper is usually a man, so women are often depicted on the hives rather partially, always in a bad light (a devil sharpening a woman’s tongue, a mill for transforming old women into beauties, a man carrying an old woman etc.). An apiary is an important economic and ecological object in the landscape (Juvanec 2003:205), it is a cultural value and a reflection of the high culture of man to bees, to himself, to others and to the environment.

172

AS4_1del_rezerva.indd 172

27.10.2011 20:32:10


AS4_1del_rezerva.indd 173

27.10.2011 20:32:13


<< 1 Jablance Izjemno velik, lesen čebelnjak je sicer opuščen, ima pa vse značilne dele pravega slovenskega čebelnjaka: nesimetrično streho, globok zaokrožen napušč, dostop od strani, ekonomično konstrukcijo s štirimi stebri. Panjske končnice so bile pobarvane v skladnih barvah, a so žal zbledele. GPS N 5.077.688 E 534.603

<< 1 Jablance The exceptionally large wooden apiary is abandoned but it has all the characteristic parts of a real Slovene apiary: unsymmetrical roof, deep rounded eaves, access from the side, economical construction with four pillars. The hive frontispieces were coloured in harmonious colours but unfortunately have faded.

2 Podšentjur Čebelnjak ima sicer vse elemente značilnega, a podrta razmerja, tudi streha ima preblag naklon. GPS N 5.102.716 E 485.853

2 Podšentjur The apiary has all the characteristic elements but a ruined condition, even the roof has a slight slope.

3 Muljava Čebelnjak bi lahko služil kot šolski primer pravega slovenskega čebelnjaka. Ima vse elemente, ki omogočajo čim boljše delovanje, predvsem pa je izjemno veliko pravilnih razmerij. Čebelnjak je ujet v kocko. Njegova širina je enaka globini in dolžini. Kocka je razdeljena na tri dele: najprej je odprt prostor za čebele, potem prostor za panje, zadnja tretjina pa je namenjena čebelarju. Ker gre za muzejski objekt, so v njem še kranjiči, nizki in široki panji, ki imajo poslikane končnice. GPS N 5.084.451 E 484.715

3 Muljava The apiary could serve as a textbook example of a real Slovene apiary: it has all the elements to enable the best possible operation but, above all, exceptionally correct ratios. The apiary is enclosed in a cube: its width is the same as its depth and length. The cube is divided into three parts: first there is the open space for the bees, then the space for the hives and the last third is intended for the beekeeper. Because it is a museum exhibit, it contains Carniolan, low, wide hives with painted frontispieces.

4 Hrušica / Šentjernej Dokaj skladen čebelnjak ima vse nujne elemente, čeprav je streha preširoka. Končnice so pobarvane, zgoraj so panji za posebne namene. N 5.071.152 E 520.180 GPS

4 Hrušica / Šentjernej The fairly harmonious apiary has all the necessary elements, although the roof is too wide. The frontispieces are coloured, above are special purpose hives.

5 Prelesje Konstrukcija majhnega čebelnjaka predstavlja vse značilnosti slovenskega, razen zaokrožitve napušča nad končnicami. Čebelnjak je postavljen ob hiši z gospodarskimi čebelnjaki in kaže čebelarsko dediščino, zato so v njem še kranjiči. N 5.075.038 E 473.715 GPS

5 Prelesje The construction of the small apiary represents all the characteristics of a Slovene one except for the rounded eaves above the frontispieces. The apiary is set up beside the house with commercial apiaries and shows the beekeeping heritage: so there are still frontispieces.

2 3 4 5

174

AS4_1del_rezerva.indd 174

27.10.2011 20:32:13


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 175

175

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:15


Preža

Hunting tower

Lovska preža je dvignjena razgledna ploščad in jo uporabljajo predvsem lovci za pregled nad divjadjo in za kontrolo. Lahko je pritrjena na drevo, lahko pa je povsem prostostoječa. Po potrebi je skrita v robu gozda ob čistini, ki jo nadzoruje ali pa stoji sredi ravnine. Preža ima svojo konstrukcijo, streho in telo, pa lestev. Konstrukcija je sestavljena navadno iz štirih stebrov, ki so postavljeni pod kotom, da je tloris pri tleh širši od celice zgoraj, da zagotavlja večjo stabilnost. Od višine je odvisno, koliko diagonalnih prečk za zavetrovanje ima. Prav majhne preže so lahko tudi brez njih. Telo je odprto ali zaprto. Ima klop in naslon ali mizico (za daljnogled, za zvezek z zapiski in za orožje). Odprta preža je redkejša, bolj pogoste so zaprte izvedbe, ki imajo stene in le skromne reže za opazovanje, da je lovec skrit in ima več možnosti za nadzor. Telo ima streho, ki je včasih prekrita z lubjem, v zadnjem času vse bolj s pločevino. Streha je lahko enokapna, včasih je štirikapnica. Stopnice tečejo navadno v eni sami potezi do vrha, redko so dvoramne. Pred celico preže je navadno še podest, na katerega se stekajo stopnice. Včasih je dostop omogočen le s horizontalnimi prečkami, ki predstavlajjo lestev. Material je vedno les, dosegljiv in preprosto tesarsko obdelan, da preže v naravi čim manj opazimo. To je tudi osnovni namen tega objekta.

A hunting tower is a raised viewing platform, used mainly by hunters for watching and controlling game. It can be attached to a tree or be completely freestanding. It can be concealed by the forest edge, beside a clearing that it monitors or stand in the middle of a plain. A hunting tower has its own construction, roof and body, and a ladder. The construction normally consists of four pillars set at an angle so that the area at ground level is greater than the cell above, in order to provide stability. How many diagonal crosspieces there are depends on the height; very small hunting towers can even be without them. The body is open or closed: it has a bench and a windowsill or table (for binoculars, a notebook and a rifle). An open hunting tower is more unusual; they are normally enclosed by walls, with only a modest opening cut out for observation, so that the hunter is concealed and has a better chance of keeping watch. The body has a roof, which is sometimes covered with bark but recently ever more often by sheet metal. The roof can be single or sometimes a broach roof. The ladder normally has a single stage to the top although occasionally there are two stages. There is normally a pedestal in front of the cell, to which the ladder runs. Access is sometimes only possible from horizontal crosspieces, which represent the ladder. The material is always wood: it is available and simply worked, so that the hunting tower is as little noticeable as possible in nature. This is the basic purpose of the object.

176

AS4_1del_rezerva.indd 176

27.10.2011 20:32:15


AS4_1del_rezerva.indd 177

27.10.2011 20:32:19


<< 1 Pod Dolenjo vasjo, pri odcepu za Gotenico Preža je vgrajena v drevo sredi planjave, vanjo vodi le lestev za dostop. Konstrukcijo predstavljajo zabite konzole in ročice, kar ni posebno ekološko, je pa preža sama prav imenitna v krajini. GPS N 5.061.128 E 482.299

<< 1 Below Dolenje vas, by the turn-off for Gotenica The hunting tower has been built in a tree in the middle of a plain, only an access ladder leads to it. The construction is provided by a nailed console and crosspieces, which is not particularly ecological but the hunting tower itself is very eminent in the landscape.

2 Luža Redko je preža vgrajena v listnato drevo. Ta je na drevo le naslonjena, pol konstrukcije predstavlja lestev. GPS N 5.085.205 E 496.050

2 Luža A hunting tower is rarely built into a deciduous tree. This only rests on the tree, half the construction is provided by the ladder.

3 Drašiči Skladna preža ima vse elemente te značilne konstrukcije. Z ozirom, da stoji v ogradi, predstavlja bolj spomenik lovstvu. GPS N 5.057.837 E 529.953

3 Drašiči The harmonious hunting tower has all the elements of this characteristic construction. Given that it stands in a paddock, it is more of a monument to hunting.

4 Zabukovje Skoraj črno-bela slika kaže elemente preže: konstrukcijo, telo, odprtine, streho in lestev. N 5.087.805 E 528.200 GPS

4 Zabukovje The almost black and white picture shows the elements of a hunting tower: construction, body, openings, roof and ladder.

5 Sredgora Lesena preža stoji v robu gozda, zanimiva pa je tudi njena soseda, kjer so lovci uredili opazovalnico v kamnitem stolpu porušene cerkve (avgusta 2011 je imela tudi enega stanovalca: netopirja). N 5.051.177 E 507.976 GPS

5 Sredgora The wooden hunting tower stands on the edge of the forest and its neighbour is also interesting; hunters have arranged an observation post in the stone tower of the ruined church (in August 2011, it also had a resident: a bat).

2 3 4 5

178

AS4_1del_rezerva.indd 178

27.10.2011 20:32:19


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 179

179

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:21


Znamenje

Shrine

Cerkve in kapelice so gradili mojstri, ki so jih pripeljali cerkveni dostojanstveniki, navadno iz tujine. Znamenja pa so preproste gradnje, ki so jih postavljali domači mojstri, ko so se priučili delu pri večjih cerkvenih gradnjah. Znamenje je opomnik na nek dogodek, je usmerjevalnik ali svetilnik ali le zahvala bogovom. Najpreprostejši so leseni križi, ki nosijo izrezljane podobe. Takega dela so bili vaški mojstri najbolj vajeni. Večja znamenja so zidana iz kamna ali iz opeke z nišami, v katere so vstavljali podobe ali kipe. Najzahtevnejši objekti so kamniti, klesani stebri. Nekateri so preprosti in nekoliko nerodni, drugi so prave umetnine. Znamenja vernakularne arhitekture nimajo skupnega tipa, ne skupnih značilnosti in ne enotne postavitve. Na Dolenjskem in v Beli krajini kamnitih znamenj malone ni, so pa zidana in lesena. Znamenja stojijo na posebnih krajih, a največ jih je na razpotjih, kjer pomagajo tudi popotniku pri orientaciji. Zanimive rešitve so pri lesenih križih, kjer telo križanega zahteva podolgasto obliko. V Beli krajini pogosto najdemo lesena znamenja z zasukanim kvadratom namesto romba (Radenci ob Kolpi na primer).

Churches and chapels were built by masters brought in by church dignitaries, usually from abroad. Shrines are simple constructions erected by local masters, who learnt their trade from larger church buildings. A shrine is a memento of some event, a signpost or beacon, or merely thanks to God. The simplest are wooden crosses, which carry a carved image. Village masters were most accustomed to such work. Larger shrines are built of stone or brick, with niches in which images or sculptures were placed. The most demanding objects are carved stone columns: some are simple and somewhat clumsy, while others are real works of art. Shrines of vernacular architecture do not have a common type, no common characteristics and no uniform erection. In Dolenjska and Bela krajina there are hardly any stone shrines, they are either masonry or wooden. Shrines stand in special places, mostly at crossroads, where they also help to guide travellers.

180

AS4_1del_rezerva.indd 180

27.10.2011 20:32:21


AS4_1del_rezerva.indd 181

27.10.2011 20:32:24


<< 1 Pod Tančo Goro Znamenje je zidano in ima štirikapno, strmo streho. Ta je v prerezu lomljena, kot so strehe v severnih krajih Evrope. GPS N 5.043.289 E 513.140

<< 1 Below Tanča gora The shrine is masonry and has a steep broach roof. This is broken in cross section, like roofs in northern parts of Europe.

2 Čužnja vas Preprosto zidano znamenje je masivna, okorna konstrukcija z dvokapno streho z glavno odprtino in s stranskima oknoma.

2 Čužnja vas The simple masonry shrine is a massive, clumsy construction with a gable roof with main openings and side windows.

3 Rodine Imenitnejše znamenje je odraz bolj razgledanega mojstra, ki je vgradil temelj, dve višinski enoti in štirikapno streho. Odprtine so na vse strani, znamenje stoji v križišču cest. GPS N 5.085.890 E 504.077

3 Rodine The more eminent shrine is a reflection of a better versed master, who built the foundations, two units of height and a broach roof. There are openings on all sides: the shrine stands at a crossroads.

4 Dolenji Radenci Preprosto znamenje ima kamnito (betonsko) streho s przmatičnim kamnom na sredini. Odprtina je enostranska in gleda proti Kolpi. N 5.035.152 E 508.106 GPS

4 Dolenji Radenci The simple shrine has a stone (concrete) roof with prismatic stones in the centre. The opening is on one side, facing the Kolpa.

5 Dolenji Radenci Enostaven lesen križ je pomemben zaradi belokranjske značilnosti. Ozadje je kvadrat, ki je postavljen pod kotom 45 stopinj, običajno pa so zaradi človeškega telesa ta ozadja razpotegnjena in imajo večjo višino od širine. N 5.035.127 E 508.165 GPS

5 Dolenji Radenci The simple wooden cross is important because of the Bela krajina characteristics: the background is a square, which is set at an angle of 45 degrees – normally, because of the human body, this background is elongated and has more height than width.

2 3 4 5

182

AS4_1del_rezerva.indd 182

27.10.2011 20:32:24


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 183

183

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:26


Detajli

Details

Vernakularna arhitektura je delo preprostih mojstrov, ki so svoje znanje dobili z dediščino in ga plemenitili z izkušnjami in s svojimi željami. Vernakularna arhitektura pa je vedno povsem uporabna. Nobena reč ni naključna in nobena ni namenjena lepoti ali videzu. Pri tem prihaja do paradoksa. Prav vernakularna arhitektura je izjemno dekorativna, njena vrednost je prav v njeni preprostosti, ki izraža svoj položaj in vrednost: delovanje. Toda dekorativnost ni namen, je rezultat uporabe in izvedbe. Posebej v lesu je to izjemno pomembno in izjemno predstavljeno. Ključni elementi nosijo, ščitijo, zavetrujejo, zapirajo, odpirajo, dokazujejo ... Medtem ko so kamniti detajli lahko dekorirani, saj običajne dimenzije zagotavljajo večjo nosilnost, so dekoracije v lesu manjših razsežnosti, so bolj subtilne, pa čeprav nosijo včasih še dodatne značilnosti: ploskev, rez, barvo, odblesk ali senco ... Medtem ko je najbolj dekorativen element na Koroškem lesena streha (tako po velikosti kot po detajlih), je dekoracija na Dolenjskem in v Beli krajini vidna predvsem v obrobah. Predvsem gre za prekrivanje desk, kar je izvedeno največ z letvami. Naslednji detajl je odkap, ki manjša površino odkapa samega, da manjša možnost gnitja in s tem krajšanja življenjske dobe elementov. Domišljija pri tem ne pozna meja. Zadosti bi bil le rez pod kotom (ki pelje vodo v eno samo točko, ki je tako sicer bolj izpostavljena obrabi, a s tem rešimo skoraj vso spodnjo površino, ki se pod kotom sproti suši). Izvedbe pa so izjemne: od kapljic in preprostih zarezanih likov (ki so plod ravne žage) do včerajšnjih rešitev, ki jih omogočajo novejša orodja z manjšimi radiji. Pri tem se postavlja vprašanje ali je svora pri leseni stiskalnici lepa zaradi svojega delovanja ali zaradi konstrukcije? Deluje izredno. Z močjo enega samega človeka stisne tako močno, kot bi na njej stalo nekaj deset ljudi. Konstruirana je izredno umno. Dolžino nekaj desetih metrov vibe zavije vsega na nekaj kvadratnih centimetrov tlorisa. Masivne konstrukcije, na primer vogalni spoj na lastovičji rep, dobijo v Beli krajini nov element, barvanje čelnega lesa. Osrednja Dolenjska pozna na primer tesnjenje okroglih ali polokroglih brun v leseni steni z glino, ki jo redno (vsakoletno) barvajo z apnom. Tako dobimo horizontalne proge, ki jih ponekod še stopnjujejo z zvezdicami v diagonalah oken. Pa tudi to ni čista dekoracija. Ob vsakoletnem barvanju je izredno pomemeben element prav kontrola stanja konstrukcije. Naj spet ponovim: vernakularna arhitektura ne pozna dekoracije, a je dekorativna. Ne namenoma, dekorativna je kot plod uporabe in konstrukcije.

Vernacular architecture is the work of simple masters, who gained their knowledge from the heritage and enriched it with their own experience and desires. Vernacular architecture is always entirely functional: nothing is by chance and there is no deliberate beauty or appearance. There is a paradox here: real vernacular architecture is extremely decorative, its value being precisely in its simplicity, which expresses its position and value: functionality. However, decorativeness is not the aim; it is a result of use and execution. This is exceptionally important and excellently demonstrated in wood. Key elements support, protect, brace, close, open, stress etc. While stone details can be decorated, since the dimensions usually provide greater bearing capacity, decorations in wood are smaller, are more subtle, although they sometimes carry additional characteristics: planes, cuts, colours, highlights or shade etc. While the most decorative element is on Koroškan wooden roofs (in terms of both size and detail), decoration in Dolenjska and Bela krajina is mainly on the edges. This is primarily covering boards, usually provided by slats. The next detail is the point of run-off, which reduces the area of the run-off itself, in order to reduce the potential for rotting and thus shortening the lifespan of the element. Imagination knows no bounds in this: a cut at an angle is sufficient (leading the water to a single point, which, although the edge is more exposed, thus saves almost the entire lower surface, which dries concurrently at an angle. The shapes are exceptional: from droplets and simple cutout figures (which are the product of a flat saw) to yesterday’s solutions improved by newer tools with a smaller radius. The question is thus raised: whether a pattern on a wooden press is beautiful because of its function or because of its construction? It functions exceptionally: the strength of a single man provides as much pressure as if ten people were to stand on it. The construction is exceptional: a length of some ten metres of screw winds everything onto a few square centimetres of area. Solid constructions, such as a swallowtail corner joint, gain a new dimension in Bela krajina: the coloured face of the wood. In central Dolenska, for example, circular or semi-circular logs are sealed with clay, which is regularly (annually) whitewashed. A horizontal band is thus obtained, which is in some places emphasised with stars in the diagonals of windows. Even this is not pure decoration, though: monitoring the condition of the construction is an extremely important element of the annual whitewashing. Let me repeat again: vernacular architecture does not aim for decoration but it is decorative. Not intentionally, it is decorative as the fruit of use and construction.

184

AS4_1del_rezerva.indd 184

27.10.2011 20:32:26


AS4_1del_rezerva.indd 185

27.10.2011 20:32:29


<< 1 Srednji Globodol Lesena konstrukcija je masivna, predimenzionirana in na videz neekonomična. Gre pa za stabilnost, tudi kadar so v hlevu močne živali. Ročice, ki tečejo po vsej višini, delujejo bolj od tistih, ki so le v vogalih. Najpomembnejša pa je debelina stene: okvirna konstrukcija nosi, a istočasno deluje z globokimi sencami, ki zagotavljajo vlago in hlad. GPS N 5.077.898 E 504.129

<< 1 Srednji Globodol The wooden construction is massive, pre-dimensioned and apparently uneconomical. It is a matter of stability, though, even when there are powerful animals being housed within. The braces, which run the entire height, function better than those that are only at the corners. The thickness of the wall is most important: the frame construction supports but, at the same time, it provides deep shade, which ensures that the inside is moist and cool.

Štirje zaključki lesene stene 2 Okroglo zarezane deske imajo majhne odtočne površine, kar zagotavlja daljšo življenjsko dobo.

Four terminations of a wooden wall 2 The circular cut boards have a small area of run-off, which ensures a longer life-span.

3 'Kapljice' dobesedno predstavljajo 'odtok' ali 'odkap'.

3 'Droplets' literally represent the 'run-off'.

4 Kombinacija desk in letev: deske so zažagane, letve pa priostrene - z istim namenom kot prejšnje konstrukcije.

4 A combination of planks and slats: the planks are sawn, the slats are sharpened – with the same purpose as the previous construction.

5 Letve niso le priostrene kot v prejšnjem primeru, pač pa imajo dobesedno 'kapljico', pa še letev sama je pomaknjena navzdol, da boljše deluje. S tem ima še večjo estetsko vrednost.

5 The slats are not just sharpened as in the previous example but literally have 'droplets' and the slat is additionally shifted downwards in order to function better. It thus has even greater aesthetic value.

2 3 4 5

186

AS4_1del_rezerva.indd 186

27.10.2011 20:32:29


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 187

187

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:31


6 Vogalne zveze so lahko s preklopi ali brez njih. Na Dolenjskem je lastovičji rep običajno pobarvan, da pokaže svoje delovanje.

6 The corner joints can be with overlaps or not: the swallowtail is normally coloured in Dolenjska, so that it shows its function.

7 Lesena konstrukcija zatrepa je iz vertikalnih tramov, vmesni prostor pa je zapolnjen s kamenjem in z glino. Ponekod so take polnitve izvedene v suhem kamnu (brez veziva), ponekod tudi v opeki.

7 The wooden construction of the gable is from vertical beams and the intermediate space with stones and clay. In some places, this filling is dry stone (without binding), elsewhere also brick.

8 Princip lastovičjega repa je mnogokrat oblikovan prav imenitno. Delovanje je neokrnjeno, estetska vrednost pa mnogo večja.

8 The swallowtail principle is often used with exceptional design: the functioning is faultless and the aesthetic value much greater.

9 Konstrukcija objekta je lahko boljša, če so odprtine čim manjše, a vrata morajo biti zadosti velika za tistega, ki vstopa. Zato so vrata mnogokrat obokana, lahko pa je preklada tudi stopničasta. Ta je izvedena prav izvirno.

9 The construction of an object can be better if the openings are as small as possible but the door must be large enough for what goes in. Doors are therefore often arched and the transom can also be gradated. This has been executed in exemplary fashion.

6 7 8 9

188

AS4_1del_rezerva.indd 188

27.10.2011 20:32:31


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 189

189

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:32


10 Čistih dekoracij je v vernakularni arhitekturi malo, pravzaprav jih sploh ni. Ta izjema govori o graditelju, ki je želel poudariti svoje delo, ne da bi okrnil delovanje konstrukcije.

10 There is little pure decoration in vernacular architecture, actually none at all. This exception testifies to a builder who wanted to stress his work without spoiling the functioning of the construction.

11 Logično oblikovanje odprtin za golobe: vertikalna, polkrožno zaključena odprtina, enaka, a večja naletna ploščad in majhna, neopazna ročica, ki to ploščad nosi. Kadar je takih odprtin več, so v vrsti prav zanimive.

11 Logically designed openings for pigeons: a vertical, semi-circular concluded opening, uniform but larger landing platform and small, unnoticeable braces that support the platform. When there are several such openings, the form really interesting series.

12 V Beli krajini imajo podi navadno dva poveznika. V kolikor je spodnji del zaprt z deskami, je vmesni prostor odprt ali pa zračnost zagotavljajo letve, ki so nameščene praviloma vertikalno, le včasih so pod kotom, horizontalnih pa ni.

12 In Bela krajina a 'pod' or upper floor, normally has two crossbeams. Insofar as the lower part is enclosed by planks, the intermediate space is open or slats provide ventilation, which are generally placed vertically, only occasionally at an angle, but not horizontal.

13 Ročice so ključni del konstrukcije, zavetrujejo v eni smeri. Redko je steber opremljen z več ročicami, a tak je tudi učinkovitejši. Ne le uporabnost, pomembna je tudi njegova estetika.

13 Braces are a crucial part of a construction, bracing in one direction. Occasionally, a pillar is fitted with several braces and this is also more effective. Not just functional, its aesthetics is also important.

10 11 12 13

190

AS4_1del_rezerva.indd 190

27.10.2011 20:32:32


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 191

191

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:34


Hiše, kot bi jih ne smelo biti Houses as they shouldn’t be

Hiše se starajo, kot se staramo tudi ljudje. A pri tem je bistven element vzdrževanje. Redke arhitekture so take, ki jih zob časa ne najeda. Kamnite grobnice na meji med Savdsko Arabijo in Jemnom stojijo nedotaknjene že osem tisoč let, nawamis na Sinaju so v kamnu postavili za grobnice v četrtem tisočletju pred štetjem, brez veziva in samo v kamnu, pa še vedno stojijo. Piramide v Gizah so razdejali ljudje, da so si pozidali streho nad glavo, Ištarina vrata so uničile bombe sodobnega človeka (‘v dobro vseh’, seveda); vlaga, ki je pomembna za polja in za gozdove, počasi in vztrajno razjeda lesene konstrukcije arhitekture. Redke so arhitekture, ki se vzdržujejo same: v Jemnu so na primer glinaste hiše grajene kot butana gradnja in z na zraku sušenimi zidaki, a so stene grajene pod kotom, da jih padavinska voda obliva in zalije morebitne razpoke. Arhitektura je plod človeka, ki jo je zasnoval, zgradil, jo uporablja in jo želi uporabljati tudi jutri. A lesenim konstrukcijam, zidovom, ometom, opeki, celo manj obstojnemu kamnu moramo pri tem pomagati, da preživi. Pri tem so zanimivi podatki, da za arhitekturo skrbi predvsem moški, vzdržuje jo ženska. Slamnato streho postavi moški, za vzdrževanje skrbi ženska: seje žito, ga požanje in spravi v otepe. Enako je z ilovnatim obojem stene. Zgradi ga moški, potem pa vsako leto spomladi za zalikanje z glino skrbi ženska. Ne z orodjem, z roko. In s srcem. Poseben problem je tudi, ko starejši ljudje omagajo in ne morejo več skrbeti za vzdrževanje. Službe za varovanje arhitekturne dediščine so žal slabo zastavljene, slabo vodene, za arhitekturo niso izučene in so slabo izvajane, zato so pri ljudeh tudi nepriljubljene. Ne skrbijo za dediščino, pač pa za prepovedi: arhitekturi naj pomagajo drugi. To je narobe. Seveda obstajajo izjeme, posamezniki. Redke izjeme. Žalosten sem bil, ko sem videl slamnato streho, pod katero je gospa sredi vročega poletja kurila ogenj, ki se je kadil na podstrešje brez dimnika. Ampak slamnata streha je bila prekrita s cerado, ki jo je gospe posodil sosed. Odgovorne službe pa za to nič ne vedo.

Houses age, just as people age. An essential element in this is maintenance. There is not much architecture that is not attacked by the teeth of time. Stone tombstones on the border between Saudi Arabia and the Yemen have already stood untouched for eight thousand years, ‘nawamis’ in Sinai were set up as tombs in the fourth millennium BC, without mortar, just in stone, but they are still standing. The pyramids in Gizawere were demolished by people to build a roof over their head; the Istrian gate was destroyed by the bombs of modern man (‘for the good of all’, of course); moisture, which is important for fields and forests, slowly but surely eats away at wooden architectural constructions. Very little architecture maintains itself but in the Yemen, for example, clay houses are built as rammed constructions and air dried bricks, but the walls are built at an angle so that rainfall runs down them and seals possible cracks. Architecture is the fruit of man, which is designed, built, used and is also intended to be used tomorrow. Wooden constructions, walls, plaster, bricks, even less durable stone, must be helped to survive. It is interesting that men for the most part provide architecture, but women maintain it. A man puts up a thatched roof but woman ensures its maintenance: she sows the wheat, harvests it and collects it in sheaves. It is the same with the clay lining of a wall: men build it and then each year in spring, women take care of patching it with clay – not with tools but by hand. And with heart. It is also a particular problem when older people weaken and can no longer take care of maintenance. Services for protection of the architectural heritage, sadly, are badly set up, badly led, not trained in architecture and are poor implementers, so they are also unpopular among people. They do not concern themselves with the heritage but with bans: others are supposed to look after architecture. This is wrong. Exceptions of course exist, individuals. Rare exceptions. I was saddened when I saw a thatched roof under which the mistress of the house was burning a fire in the middle of the hot summer, which smoked into the attic without a chimney. The thatched roof was covered by a waxcloth, though, which a neighbour had lent the lady.The responsible service knew nothing of this.

192

AS4_1del_rezerva.indd 192

27.10.2011 20:32:34


AS4_1del_rezerva.indd 193

27.10.2011 20:32:37


<< 1 Močvirje Izjemna konstrukcija dvojne sušilnice z odmaknjenim dvojnim kuriščem in z dvema zgornjima, sušilnima komorama je pri nas redkost. Rekonstrukcija bi bila zdaj še mogoča, čez kako leto ne več. Z ozirom na posebnost v vsem slovenskem prostoru je to stvar odgovornih služb in ne lastnika. GPS N 5.087.400 E 527.581

<< 1 Močvirje The exceptional construction of a double drying house with displaced double hearth and with two, upper drying cupboards is a rarity in Slovenia. Reconstruction would still be possible but not in a few years time. In view of its exceptional character, in Slovenia as a whole, this is a matter for the responsible services and not the owner.

2 Čužnja vas Hiša ima črno kuhinjo, ki jo stanovalka še vedno uporablja. Dim se vali na podstrešje, kjer prekajujejo meso za vso vas. Plahto za pokritje strehe je moral dati sosed. GPS N 5.085.526 E 516.003

2 Čužnja vas The house has a black kitchen, which the occupant still uses. The smoke meanders through the roof space, where meat is smoked for the entire village. The neighbour should provide a tarpaulin as a roof covering.

3 Drašča vas V hladu Krke stojijo mlin, lesen most, nekaj objektov in kozolcev. Imeniten ansambel samuje, čez nekaj let ga ne bo več. N 5.078.880 E 489.525 GPS

3 Drašča vas A mill stands in the cool of the Krka, with a wooden bridge, several other objects and kozolci. The eminent ensemble stands alone and in a few years will be no more.

4 Bučka Nekdaj skrbno vzdrževani hiši ni več pomoči, a bi vasi lahko bila v ponos. N 5.087.195 E 525.178 GPS

4 Bučka The former carefully maintained house is no longer tended but could be the pride of the whole village.

5 Šmarje 12 Posebno imenitna hiša je zapuščena in ima še vedno slamnato streho. Še pred leti se je skozi slamo kadilo, posebej v hladnih jutrih. Prostori so skromni, majhni, da komaj verjamemo, da so lahko v njih živeli ljudje. Ali res vsi skupaj na Slovenskem ne zmoremo toliko zavesti, da bi vsaj nekatere dragulje, ki jih še imamo, ohranili? N 5.075.994 E 526.969 GPS

5 Šmarje 12 The particularly eminent house is abandoned but still has a thatched roof. A few years ago, smoke still rose through the thatch, especially on cold mornings. The rooms are modest, small, so that it is hard to believe that people could have lived in them. Can all of us together in Slovenia be so blind that we cannot preserve some of the pearls that we still have?

6 Šmarje 12

6 Šmarje 12

2 3 4 5 6

194

AS4_1del_rezerva.indd 194

27.10.2011 20:32:37


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 195

195

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:41


196

AS4_1del_rezerva.indd 196

27.10.2011 20:32:41


SlovarÄ?ek Glossary

197

AS4_1del_rezerva.indd 197

27.10.2011 20:32:41


Slovarček,

kot ga razume arhitekt v vernakularni arhitekturi

a abstrakcija navideznost, iz angleščine; abstraktno je navidezno adobe (angl.) sistem zidanja z glinastimi zidaki, sušenimi na soncu (glej: čerpič) akel kljuka; hiša ‘na akel’ je domačija Severovzhoda, zapognjena aklep kapna lega (po Koširju, Zgornja Dolina) aksonometrija navidezni pogled z višine in od strani: od perspektivnega pogleda se loči, ker tečejo vse linije vzporedno in ne v očišča, je napreprostejša risba, ki ponazarja tri dimenzije Alpe gorska veriga, ki se vleče iz osrednje Evrope vse do Pohorja, pri nas so najbolj znane Julijske Alpe, Pohorje pa je skrajni del Centralnih Alp geografski pojem: pri nas Julijske Alpe (Gorenjska) in centralne Alpe (vse do konca Pohorja) ambient omejeno okolje ameriški tloris tloris, ki ga gledamo kot klasični tloris, a vidimo sestavne elemente v ogledalu navzgor: da čimbolj popolno prikažemo na primer strešno konstrukcijo

animacija umetno vzpodbujeno gibanje; risba, ki predstavlja delovanje (v stopnjah)

Glossary (Slovene)

vzdolžnimi elementi (v vernakularni arhitekturi: slama, veje brina, palice)

antropologija veda o človeku (kot pojavu), o njegovem obnašanju, potrebah in zmožnostih

arpha (hortus penes Arpham) latinski izraz ‘arpha’ uporabljajo tudi v Graubuendnu, za naš kozolec pa ga je našel Pirkovič, ko se pojavi leta 1665

antropomorfne mere mere, blizu človeku; prirejene po njem (na primer: palec, čevelj, komolec, seženj..)

l'art nouveau jugendstil, secesija (nem.): dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja

apnenca apnenica, jama, za žganje apna (po Koširju, Zgornja Dolina)

artkase švedski izraz za stožčasto stojalo za obdevanje snopov (Laid)

arhitekt strokovnjak za arhitekturo, oblikovalec prostora

avtor človek, ki kaj zasnuje, snovalec

arhitektura arhitektura je oblikovanje prostora, pri čemer je prostor vse okrog nas, rezultati pa so gradbeni objekti, ko tvorijo grajeno okolje - smiselno, funkcionalno, konstrukcijsko, estetsko, pomensko; arhitektura skladno sestavlja te elemente v celoto: od detajla do kulturne krajine beseda arhitektura je smiselni prevod iz grščine: arhi tektura = trdno stati (glej: klasična, vernakularna arhitektura)

avtorstvo pojem, ki definira delo snovalca, avtorja

arhitekturna krajina omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekturno oblikovanje oblikovanje, projektiranje arhitekture armiranje učvrščevanje, ojačitev krhkega materiala s trdnimi,

AŽ panj vrsta panja, Alberti - Žnideršičev panj, ki ga je razvil in izboljšal Anton Žnideršič in je pri nas v najširši uporabi

b baba temelj (gl. temelj) pri kozolcu: prvotno neobdelan, masivnejši del stebra, ki kakega pol metra gleda iz zemlje, njegov zgornji rob pa predstavlja računsko izhodišče za proporcioniranje

198

AS4_1del_rezerva.indd 198

27.10.2011 20:32:41


babca temelj (kozolca), (po Koširju, Zgornja Dolina) bager gradbeni stroj z žlico (za kopanje, razbijanje, nakladanje) baita pastirski stan v Dolomitih, ladinsko bajta 1 prvotna, preprosta hiša 2 na Veliki planini pastirska staja; na Pohorju za žagarje, drvarje; ladinsko ‘baita’- stan v Dolomitih bajtar 1 najemnik 2 uporabnik pastirskega stanu, na primer na Veliki planini bakla svetilo na palici balvan veliko deblo baker mehka kovina, v arhitekturi se uporablja kot pločevina, sčasoma dobi zelenkasto patino, ki jo ščiti pred korozijo

beganca butara, šopek izbranih vej na Gorenjskem (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; v Slovenskih goricah 'presmec' beton umetni kamen: pred naravnim ima to prednost, da ga lahko armiramo, učvrstimo - takrat prenaša tudi natege, ki jih liti beton ali naravni kamen ne moreta binkljn železni kotnik (po Koširju, Zgornja Dolina) bivalna hiša zgradba za bivanje človeka bivalna hiša z gospodarskim delom bivalna zgradba, ki ima v svojem sklopu tudi prostore za gospodarske dejavnosti (hlev, senik, mlekarnica, kokošnjak, svinjak..) birtoh ali birtah narečno ‘predpasnik’: pri kozolcu je to nadstrešek, navadno le nad enim oknom, glej tudi ‘branca’ (Gorenjska) blato ilovica, glina kot gradbeni material za blatnjačo in za butanco (po Šarfovi)

balkon previsna konstrukcija za navidezno povezavo notranjosti z zunanjostjo, v višini

blatnjača hiša z zidovi iz gnetene ilovice, armiranih z vejami brina; zidovi so končno obsekani v ravnino

balvan velik hlod; v kamnu velika masa materiala, ki tvori neke vrste stopnico

bobrovec strešnik ploske oblike, ki ga sestavljamo s preklopom (v dveh ravninah, zahteva dvojno kritje): ime je dobil po polkrožnem zaključku, ki posnema bobrov rep

banja posoda za vodo, 'kabel' (Bela krajina) baraka lesena zgradba za krajši, omejen čas trajanja barje mokrišče, krajina z visoko talno vodo basrelief globoki relief, ko je slika na pol oblikovana v globini bat 1 kembelj, kloc (Slovenske gorice), masivnejši element, ki udarja in s tem proizvaja zvok (pri zvonu, pri klopotcu) 2 masiven tram, s katerim zabijajo pilote v manj nosilna tla, tudi oven

brada spodnji rob elementa, ki deluje kot odkap; brada pri panju je podaljšana spodnja deska, na katero čebele priletajo brana 1 poljedelsko orodje: lesen okvir s križem in s trni, s katerim ravnajo polje po oranju 2 navzkriž ‘prepleteni’ tramovi, ki s križanjem tvorijo čelno ploskev kozolca: zavetruje, nosi in zapira; ‘prepletenost’ je izvedena z zarezovanjem 3 polje, okno pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina) 4 pri kozolcu na barju: sestav tramov v zemlji (v vodi), na katerem stoji steber: temelj specifične oblike branca plašč, predpasnik pri kozolcu, ko sta eno ali dve polji prekriti kot zaščita pred nenadnim dežjem (po Koširju, Zgornja Dolina), glej tudi ‘birtah’ bratev (glej trgatev) obiranje grozdja brenta odprta lesena posoda za nošnjo grozdja pri trgatvi, v Beli krajini poznajo tudi 'zgoraj zaprto brento' brin (lat.) juniperus, igličast, smolast grm, čigar les sčasoma zatrdi, ‘okamni’, in se uporablja za učvrščevanje ilovnatih sten, pa kot nosilna konstrukcija strehe (pineta, Sardinija) britev nož, pipec (Bela krajina)

boć (z mehkim ć) letev v retoromanščini (‘Rumantsch’), po Simonettu

brod rečno plovilo, ki je vezano na žico: deluje prečno na tok za povezavo obeh brežin

bogec nabožno znamenje, križ v vogalu 'hiše' (Bela krajina)

bron kovinska zlitina, trda in krhka, je zveneča - zato jo uporabljamo tudi za zvonove

bognar kolar (gorenjsko, po Koširju)

bruno leseno, obtesano deblo, tram

bor mehak les, iglavec

bučna peč peč z okroglimi pečnicami, ki imajo izdolbine za povečevanje površine, ki ogreva, tako imenovana zaradi značilne oblike

bordura obroba

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 199

bosarvaj vodna tehtnica (po Koširju, Zgornja Dolina)

199

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:41


bučnica pečnica bučne peči, ki ima izboklino v obliki buče, da veča površino, ki ogreva burklje orodje za vnašanje posode v krušno peč, tudi ‘burkle’ butana gradnja grajenje s svežo, pregneteno ilovico v opaže, kjer jo vanje ‘butamo’ (phamo, stiskamo); pri nas je ojačana s slamo, v osrednji Evropi tudi s kamenjem (Grenoble na primer) butana hiša hiša, grajena v načinu butanja butanca hiše, grajena v sistemu butanja butanje način gradnje zidu naphane ilovice med dva (lesena) opaža butara 1 zvitek povezanih drobnih vej (za podkurjenje ognja) 2 šopek izbranih vej (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; na Gorenjskem 'beganca', v Slovenskih goricah 'presmec'

c caschner oznaka za kozolec v Graubuendnu (Cevc) cašne retoromanski izraz za napravo za sušenje (Scheuermeier) cedra sredozemski iglavec, drevo celica najmanjša zaključena (in popolna) enota: v biologiji ima jedro, maso in obod; teoretično - krogla center 1 osrednja točka, okrog katere se vrtijo sestavni deli lika (v dveh dimenzijah) ali telesa (v treh dimenzijah) 2 v mestu: jedro, osrednji del

cep ruski izraz za cepec

cimprman tesar (po Koširju, Zgornja Dolina)

cepanca poleno, za kurjavo

cimprarija tesarstvo (po Koširju, Zgornja Dolina)

cepec lesena palica iz dveh neenakih delov z zglobom: s cepcem mlatimo žito in s tem ločujemo zrno od plev

cimper 1 leseno ostrešje, navadno se uporablja kot: lesena konstrukcija 2 lesena konstrukcija vse hiše vzhodnega dela Slovenije

cepin drvarsko orodje (po Koširju, Zgornja Dolina) ceplenje kalanje (za kritino: skodel, šinkljnov), pravilno slovensko: cepljenje (po Koširju, Zgornja Dolina)

cimperman tesar (tudi: gorenjsko, po Koširju) cirkularka žaga z okroglim, nazobčanim listom

cerada pokrivna plahta, tkanina

cisterna zbiralnik za vodo, rezervar

cerkveni his skupna zidanica v Beli krajini (po Dularju)

cm centimeter, stoti del metra (glej meter)

chischner retoromanski (‘Rumantsch’) izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden v Švici (Simonett, Juvanec)

cokla 1 leseno obuvalo, izrezljano iz enega kosa 2 zavora, ovira

cigla opeka, zidak iz žgane ilovice (iz nemščine: ziegel) ciglana opekarna (po Lenarčiču, Trbovlje) ciglar mojster, obrtnik za izdelavo opeke, ‘cigle’

cola stara dolžinska enota, palec ali inch, 2.539 cm container 1 vsebovalnik 2 celovit, modularni gradbeni element (bivalni, prevozni, hrambni)

ciglenca opekarna, SV del Slovenije

corbelling korbeling (ang.): sistem zidanja v suhem kamnu v prerezu stopničenje, previsevanje; v tlorisu krog; v prostoru neprava kupola

cigonca opekarna, okolica Celja

coslez izvedba besede kozolec iz leta 1659, po Pirkoviču

cimarak sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina)

cubit (angl.) komolec, okrog 50 centimetrov

cimr lokalizem: soba; iz nemščine cimpr streha (po Koširju, Zgornja Dolina) cimprana hiša tesana hiša iz lesa

cukžaga žaga na poteg, za dva drvarja (po Koširju, Zgornja Dolina) cvek žebelj (iz nemščine), na Koroškem in na južnem Pohorju je to lesen klin tesarske zveze cviboh oznaka za kozolec, po Cevcu

200

AS4_1del_rezerva.indd 200

27.10.2011 20:32:41


cviter kozolec na kozla ali na psa (po Veri Smole)

č

čvrsto trdo, trdno

čebelnjak objekt za vzgojo čebel in pridelavo medu; v svetu poznajo predvsem razprostranjene panje in temu pravijo ‘stojišče’, slovenski čebelnjak pa je majhna hiša, v osrednjem delu lesena, na Krasu pretežno kamnita, krita z nesimetrično streho, ki spredaj tvori zaokrožen napušč, ki s spodnjo naletno ploščadjo (obrnjeno ‘na sonce’, proti soncu) omogoča vzgon in s tem pomaga čebelam pri priletu čeber vedro, navadno leseno čelo sprednji del hiše, navadno bolj ambiciozno oblikovan: mestna hiša ima lahko dve enakovredni čeli (na krajših straneh pravokotnega tlorisa), kmečka (vernakularna arhitektura) pa le eno – v bivalnem delu, zadaj pa je čelo navadno leseno, saj je manj pomembno, če je na gospodarskem delu čerpič glinast zidak, sušen na soncu čevelj stara dolžinska mera, med 25 in 45 centimetri, najbolj uporabljani angleški čevelj meri 30.479 cm čokat (kozolec) čokatost predstavlja v kompoziciji širino: čokat kozolec je tip, ki stoji predvsem na Dolenjskem in je širok in visok (nasprotno ozkemu, slokemu, ki je doma na Gorenjskem) čoln prevozno sredstvo za plovbo po vodi čop mehčanje strehe s kratko strešino, pravokotno na sleme; izhaja iz slamnate strehe, ki je problematiko odprtega zatrepa reševala s štirikapno streho črep opeka (strešna) črka element pisave

črna kuhinja kuhinja, v katero se odpira peč: ‘črna’ je zaradi dima, ki izhaja v prostor in ga odvajamo skozi strop in streho ali v dimnik navzven

AS4_1del_rezerva.indd 201

deža posoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja diagonala 1 diagonala je prečna povezava dveh nasprotnih točk geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice 2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika, ki ga stranici oklepata (trikotnik: s pomočjo simetrije tudi drugi liki)

čvrstost trdnost

d

diferenca razlika

deblo osnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu; teoretično je deblo okroglega prereza decimalni sistem desetiški sistem, kjer je večja enota razdeljena na deset manjših dediščina kar dobimo od prednikov, lahko je materialna dediščina, v arhitekturi je pomembnejša kulturna dediščina deformacija sprememba oblike (zaradi vlage, pritiska, vročine, fizičnih vplivov) dekor 1 dekor je posamični element, detajl okrasja 2 sistem krašenja dekoracija okrasje: ponavljajoči se detajli, ki predstavljajo krašenje dera lesena naprava, pri kozolcu pladenj za sušenje, predvsem prosa; izhaja iz nemščine: doerren, sušiti; ima jo kozolec pod Savo deska tanjši, ploski profil žaganega lesa za oblogo konstrukcije deska je žagana iz debla (zato ima vzdolžno ranjene žile): na streho jo nameščajo drugo zraven druge, s preklopom pa naslednjo plast; za razliko od skodel ima krajšo življenjsko dobo detajl del celote; lahko je zaključen detajl ali pa je sestavni del večjega sklopa

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

Devon dežela na jugozahodu Anglije, v Veliki Britaniji

201

diferenciacija razlikovanje, ločevanje, delitev dijnata kvenja črna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Pomurje, po Mavčcu) dim zunanji, stranski produkt oksidacije (gorenja), ki se zaradi toplote praviloma dviga dim v črni kuhinji ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker nevaren ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po najdaljši možni poti (diagonalno) skozi prostor v izhod, da pride v dimnik (ali dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki so leseni) dimenzija določena dolžina, razdalja med dvema točkama, izražena v dogovorjeni merski enoti; dve dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa telo dimenzioniranje določanje razsežnosti (glej predimenzioniranje) dimnica zgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč, ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v ‘hiši’) ali pa odvaja dim skozi množico oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna in imajo praviloma drsne lopute (dimnica navadno še ne pozna stropa) dimnik arhitekturni element odvoda dima iz gorišča v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika; najbolj značilni zunanji deli so na Krasu (ker morajo zagotavljati odvod dima tudi v neugodnih vremenskih okoliščinah - v vetru)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:41


diploma stopnja univerzitetnega študija distanca oddaljenost, razstoj distančnik vmesnik, ki drži razstoj dveh elementov dleto orodje za obdelavo lesa, predvsem za detajle dm decimeter, deseti del metra dninar najemnik doga deska pri lesenem čebru, doge veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto obliko čebra Dolenjska pokrajina južno od Save dom dom kot pojem predstavlja v arhitekturi domačo hišo, zatočišče za družino domačija sestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji (in hišami drugih) ter s funkcionalnimi površinami (dvorišče, gumno itn.), ki delujejo v sklopu drča 1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (na Pohorju: riža) 2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v naklonu (gorenjsko, po Koširju) drevak lesen čoln, iztesan iz enega samega kosa debla družba skupnost (ljudi) s skupnimi interesi, ki jim arhitektura nudi optimalne možnosti za delo in bivanje drva les za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a) drvar delavec, ki seka drevesa, ki ‘pripravlja’ drva duplo prostor votlega drevesnega debla, idealno zatočišče za živali, tudi za čebele

dvojno kritje prekrivanje strehe z elementi v dveh ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom tako kritje je debelejše in težje od enojnega, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo

tesnenje zahteva izvedbo z zarezami tako kritje je tanjše in lažje od dvojnega

dvor 1 dvorišče 2 večja, bogatejša domačija (iz nemščine: 'hof') 3 uskoška zaprta domačija (Bela krajina)

espigueiro sušilnica za koruzo iz kamna, a z detajli lesa, severni del Portugalske

enorednik stegnjeni kozolec v Mirnski dolini (po Veri Smole)

estetika lepota (individualni pojem vsakega posameznika)

e

etaža enota arhitekture v višini (fr.: etage), nadstropje

E angleška oznaka za East, vzhod (geografski pojem, uporablja se pri oznakah za GPS podatke) efekt rezultat dela, delovanja ekonomija ekonomija je veda, ki preučuje in razlaga materialne odnose med ljudmi in razpoložljivimi sredstvi ekonomika 1 ekonomika določa način udejanjanja razpolaganja z razpoložljivimi sredstvi na osnovi jasno opredeljenega končnega cilja oz. rezultata. 2 ekonomika materiala zajema celovit vpogled nad konstrukcijskim materialom od pridelave, načinov vgradnje, načinov vzdrževanja, uporabe in kasnejše predelave materiala eksaktnost točnost (merska, časovna, v izražanju, v redu) ekscenter 1 dobesedno: iz središča 2 naprava, ki z vrtenjem spreminja krožno delovanje v vzdolžno (primer pri parnem stroju, pri črpalki vodnjaka itn.) element sestavni del (konstrukcije) enakostranični trikotnik trikotnik s tremi enako dolgimi stranicami in s tremi enakimi koti (60 stopinj); kolikor je stranica enaka dolžini ‘1’, je višina enakostraničnega trikotnika kvadratni koren iz tri polovic enojno kritje prekrivanje strehe z elementi v eni sami ravnini:

f fasada 1 zunanji ovoj zgradbe 2 vidna stranica objekta fava ladinski izraz za elemente sušilne naprave (sistem letev) na čelu gospodarskega poslopja feld šmitna kovaška naprava za vpihavanje zraka, meh (po Koširju, Zgornja Dolina) feršloga lesen predal za žito v kašči, tudi predal, iz nemščine 'verschlag' (Bela krajina, po Dularju) flos splav, sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol flosar splavar, delavec na splavu, ki ga usmerja in se s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom forštnar gozdar (po Koširju, Zgornja Dolina) frčada strešno okno fuga (glej tudi rega) vmesni prostor med gradbenima elementoma funkcija delovanje (funkcioniranje = učinkovitost) furnir tanka plast lesa (navadno rezana spiralno z debla)

202

AS4_1del_rezerva.indd 202

27.10.2011 20:32:41


g

glina naravni material, ki z vodo in s peskom tvori konstruktivni material: ilovico

gabarit razmejnica (grafično: črta) med naravno ali grajeno krajino in nebom v arhitekturi: skrajne mere kompozicije; teoretično so stalne, v praksi pa se vizualno spreminjajo, odvisno od dimenzij in od oblike objekta, ter od razdalje (od koder gledamo)

gliste (‘v glistah’) prekajevalnica, lesen zbit prostor za prekajevanje na podstrehi (po Koširju, Zgornja Dolina) gnetenje ročna obdelava gnetljive gline, gnetena konstrukcija gline je stena blatnjače

gank mostovž, balkon: praviloma po vsej dolžini objekta

gorica majhna gora; bolj običajno se uporablja kot ‘vinska gorica’, nasad vinske trte; ‘gorice’ (množina) - glej Slovenske gorice

gankč mostovž, balkon z zunanjimi stopnicami in z vhodom v skedenj, odprtine v podu imajo ‘polkna’, zapiralna krila (po Koširju, Zgornja Dolina)

Goričko pokrajina hribovja, severno od Mure

gašperček pogovorno: mala, okrogla kovinska peč za ogrevanje prostora (na drva) gater žaga za žaganje hlodov, tudi ‘venecijanka’ gebn skedenj (po Koširju, Zgornja Dolina)

Gorske bukve zakonik, na Štajerskem iz leta 1543 gospodar 1 vodja kmečkega gospodarstva, navadno najstarejši lastnik 2 glavni tram v ‘hiši’, najpomembnejši konstrukcijski element primarne konstrukcije gospodarsko poslopje objekt, ki je namenjen gospodarstvu na podeželju, združuje več namembnosti: hlev, senik, kašča, delavnica itn

geografija zemljepis geografska mreža sistem razdelitve na karti: medtem ko je vodoravnost vedno prikazana horizontalno (vzporedniki), zavisi vertikalnost od sistema ortogonalna, pravokotna mreža je le teoretični približek dejanskega stanja točke, ki leži pravokotno na os skozi center Zemlje geografska mreža je označevana v stopinjah, minutah in sekundah, danes za to uporabljamo meter gepl pogonska naprava (za mlačev), z zunanjim pogonom getreideharfe nemško: dvojni vezani kozolec, kot ga imenuje Pseiner Gize kraj v Egiptu, blizu Kaira s piramidami

gospodarnost smiselna uporaba razpoložljivih sredstev v danih okoliščinah gospodarstvo 1 ekonomija 2 gospodarstvo pomeni na severovzhodu kmečko posestvo, gospodarsko enoto gostač najemnik (na Dolenjskem), po Vilfanu 'nastanjenec v vinogradu' GPS Global Positioning System: (globalni sistem) umeščanja v prostor, pozicioniranja; lociranje GPS naprava GPS naprava je instrument, ki določa geografski položaj (stopinje, metre) kot geografsko širino (od ekvatorja proti severu in jugu) in kot dolžino (merjeno od ničelnega poldnevnika po Greenwichu, lokalno pa od izbranega v državi):

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 203

203

pri nas je širina označena kot N, proti severu, in kot E od petnajstega poldnevnika, ki je označen v metrih kot 500.000 napravo GPS uporabljamo za usmerjanje v prostoru in za umeščanje, lociranje točk gradbeni oder montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe) grafično oblikovanje dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih grafika ploskovno izražanje likovnosti gradnja graditev objekta guemlo (Prekmurje), glej gumno, glej škegenj gumno 1 odprt ali polzaprt prostor, kjer mlatijo žito; na tleh je to utrjena površina, kjer mlatijo s cepci ali pa v okroglem gumnu to opravljajo živali pri kozolcu je gumno prostor v zadnjem delu prve etaže, je zaprto, a brez stropa; zaradi premočnih tresljajev ne uporabljajo cepcev, pač pa navadno mlatijo z nogami 2 gumno kakor v Sloveniji, navadno na odprtem: utrjen, tlakovan prostor za mlačev: na Hrvaškem, tudi v Rusiji (po Aleksandrovi), v Italiji ‘aja’ – odprti objekti so okrogli, ko za delo uporabljajo živali (pogon, hoja v krogu)

h harfa redek izraz za kozolec (po Veri Smole) harfen Hermannov izraz za kozolec iz leta 1780 harpfe nemški izraz za kozolec; Melik ga je pri nas našel tudi na Kočevskem harpfen kozolec, omenjan po Geigerju 1710 harpffen izraz, ki ga je uporabil Valvasor 1689

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:41


hassja švedski izraz za stojalo za sušenje žita (Laid)

horizont vodoravna črta, ki loči Zemljo od neba

hayrack (ne najboljši) izraz za kozolec (angleško) - ‘hay’ pomeni seno, a kozolec je bil prvotno ‘žitni kozolec’, šele kasneje so vanj vdevali seno

horizontala vodoravnost, horizontalno je vodoravno

heraklit v blok stisnjeni oblanci, vezani s cementnim mlekom his 1 manjša lesena zidanica v Beli krajini (po Dularju) 2 lesen objekt, zunanja prostostoječa soba (spalnica) uskoške domačije (Bela krajina) histe nemški izraz za vertikalno napravo za sušenje (Weiss) hiša 1 objekt arhitekture, zgradba 2 bivalni prostor kmečke hiše hiša ‘na akel’ domačija Severovzhoda, zapognjena hiša ‘v ključ’ nazaj zavita hiša, sestav treh ravnin, ki tvorijo delovno dvorišče hiška kamnita zgradba v korbelingu (suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; pri Lokvi tudi ‘šiška’ hlad stanje temperature pod človeku prijazno stopnjo hlajenje ustvarajanje, vzdrževanje hladu hlapec 1 fizični delavec, pomočnik pri kmetskih delih 2 premična, priročna, konzolna naprava, nameščena na letve kozolca, da kmet na njem stoji in obdeva, ponekod imenovan tudi stolček hlev objekt, namenjen bivanju domačim živalim hlevič hlev pod gospodarskim delom, v podaljšku hiše (Pohorje)

horreo sušilnica za koruzo, v prepletu, v lesu, v kamnu ali v opeki: Galicija, Španija hram manjši, lesen objekt v vinski gorici (Dolenjska, po Dularju) hrast trd les za nosilne konstrukcije, listavec: drevo huefna, huenja kuhinja, po Ložarju v Prekmurju humanost človečnost, kultura človeka hvapc hlapec, obešeno stojalo za obdevanje v kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina)

institucija organizacijska enota (neke dejavnosti: na primer šolske, vzgojne ...)) inženir strokovnjak tehnične stroke (strojne, elektro, gradbene ...) istije vhod v peč, po Lokarju (Bela krajina) istovetnost sklop skupnih značilnosti, temeljna značilnost, identiteta išterleh utrjen pod nad deskami: apno, pesek in voda (Bela krajina); izhaja iz nemščine iver tanek, kratek, oster kos lesa, ko se les vzdolžno cepi iverka plošča, stisnjena iz lesenih iveri in veziva izba prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba

i

izolacija (osamitev) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi itn

identičnost popolna enakost identiteta sklop skupnih značilnosti, temeljna značilnost, istovetnost

izolator material izolacije, element izolacije

iglavec drevo z iglicami (ki pozimi ne odpadejo, razen pri macesnu), praviloma mehak les

iža 1 prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba (po Ložarju) 2 hiša (Pomurje) kot zgradba

ila ilovica, glej: ilovica

j

ilovica tudi ila, zmes gline in peska, ki z vodo na zraku zatrdi do krhkosti: na ognju pa pridobi na trdnosti in na obstojnosti, temeljni material za opeko inča (angl. ‘inch’) palec, 2.539 cm industrija serijska proizvodnja s stroji

holcar drvar (gorenjsko, po Koširju); tudi: golcar

jama 1 neravnina v tleh, tudi luknja; 2 podzemska (naravna) jama 3 izkopana jama v hribu ali v tleh: za spravilo poljščin (glej: zemljanka, repnica) ali za bivanje japnjenica apnenica v beli krajini

204

AS4_1del_rezerva.indd 204

27.10.2011 20:32:41


jasli stojalo, objekt za krmljenje divjadi v gozdu

kajša kašča (pod Savo)

kanton dežela, sestavni del švicarske konferderacije

jedro 1 centralni sklop enega ali več elementov 2 v mestu: jedro, osrednji del, center

kajža manjša hiša za pomočnika pri kmetskih delih, mnogokrat so vanjo nameščali ostarele in obnemogle

kantrč gospodinjska omara (po Koširju, Zgornja Dolina)

jama primitivno, prvo zatočišče pračloveka: ščiti hrbet, medtem ko sprednji, odprti del varuje človek sam jamska risba prva grafična izpoved pračloveka, ohranjena na stenah jam (narisano z naravnimi barvami ali vklesana, vpraskana) jedro 1 centralni sklop enega ali več elementov 2 v mestu: jedro, osrednji del, center jelka mehak les, iglavec jesen trd les, listavec (najbolj značilen kot bela, ribana mizna površina v kmečki ‘hiši’) jez fizična zajezitev reke ali potoka; za jezom nastane umetno jezero; na Štajerskem je to jezero nad jezom jugendstil secesija (nem.), l'art nouveau (fr.): dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja jutro stara ruska površinska mera: kolikor obhodimo v enem jutru

k

kajžar uporabnik, najemnik, praviloma ni lastnik kajže kal vodni vir, praviloma okrogle oblike (izgovarja se kot kau, z dvoustničnim ujem), kal poznajo na Dolenjskem, v Beli krajini (tam mu pravijo tudi luža ali mlaka) in na Krasu kala pečnica, uporaba kot ‘kalnata peč’ (beseda je poenostavljena iz ‘kahla’, kar je komercialno ime keramike iz tovarne v Nemčiji), po Mavčcu kalanje kalanje je vzdolžno klanje (eksaktno sekanje) pripravljenega lesa za skodle: gorenjska skodla je kalana postopoma v več udarcih (ker je daljša) koroška skodla je kalana z enim samim zamahom, zato mora biti seveda tudi krajša (ponekod se ločita ‘skodla’ in ‘šinkeljn’ tako, da je skodla kalana tangencialno, šinkeljn pa v smeri proti centru: po Koširju); bistvo kalanja je ohranjanje žil v lesu, pri čemer lesa ne ranimo (kot pri žaganju), s tem pa je življenjska doba bistveno daljša kalup model, okvir kamen naravni material, kamnina: trd, obstojen, a težko obdelovan kamnosek mojster za obdelavo kamna

kabel banja, posoda za vodo (po Lokarju, Bela krajina) kabljenik prostor za vodo v veži (Bela krajina), kjer stoji 'kabel' (Lokar) kahla 1 glazirana pečnica, imenovana po kraju v Nemčiji, kjer so jih začeli izdelovati 2 nočna posoda (izvor kot zgoraj)

kamnito zatočišče preprosto zatočišče za pastirja ali za živino, v kamnu, konstrukcija je korbeling ali previsevanje kampižer dereze, za košnjo v strmih pobočjih (po Lenarčiču, Trbovlje) kamra soba, tudi ‘cimr’ (Gorenjska), po Ložarju zadnja soba (na desni) Prekmurje

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 205

205

kap odkapni rob strehe, tudi strešna ravnina (primer: dvokapna streha ima dve stranici, dve kapi) kapa pleteni koš, ki drži pol kubika (po Dularju) kapitel zgornji, razširjeni del stebra: služi za boljši oprijem in za krajšanje razpona zaradi pomembnosti je tudi estetski poudarek elementa kapnica voda, zbrana s streh; deževnica kašča objekt za spravilo kmetskih pridelkov: žita, mesnin kazon redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kazuc oznaka za kozolec po Cevcu keisn izraz, ki se uporablja za kozolec v Karniji kejšn nemška oznaka za kozolec na Sorici, po Cevcu keldr, kelder, kevder klet v Beli krajini, predvsem: soseski k., sosesken k., cerkveni k., vasni k.; izhaja iz nemščine kembelj bat (v zvonu), kloc (Slovenske gorice), ki udarja na resonančni les in s tem proizvaja zvok khoese po Moserju, prvi zapis kozolca iz leta 1558 klaftra stara prostorninska mera klanica lesena skodla, po Mušiču klasična arhitektura kulturna kategorija arhitekture, ki so jo gradili strokovnjaki določene kulture (na primer grška, rimska..)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:41


klej mizarsko lepilo, nanaša se vroče

kocka geometrijsko telo iz šestih enakih kvadratov

komora celica, organizacijska enota celote

klesanje tesarsko delo s sekiro ali z dletom

koča majhna, skromna hiša, praviloma le z bivalnim delom, lahko tudi s kletjo

kompozicija celota, sestavljena iz posamičnih detajlov, ki med seboj fizično delujejo; dobra kompozicija je predvsem skladna - tudi estetika je sestavni del kompozicije

klet 1 prostor spodnjega dela hiše, navadno uporabljan kot vlažna shramba 2 objekt za spravilo; vinska klet za vino: severovzhod Slovenije pozna klet kot objekt za občasno rabo klin (glej tudi klinc) 1 lesen čep za povezovanje. klin ima spredaj/ zgoraj širši del (da ne izpade) in zadaj/spodaj koničasto ožino, da lahko najdemo odprtino spodnjega dela konstrukcije; deluje le, če je od vlage napet - izsušen izpade 2 zagozda, ki razpira in lajša žaganje (gorenjsko, po Koširju) ključ 1 orodje za odpiranje ključavnice, varovalne naprave za zapiranje 2 nazaj zavita oblika; domačija ‘na ključ’ je trodelna, nazaj zavita zgradba, ki tvori delovno dvorišče 3 pri vodnjaku: palica (okrog 4 do 5 m dolga) s pravokotnim natičem, za dviganje vedra z vodo, po Korenovi (glej ‘vretina na ključ’) ključavnica naprava za varovanje: je lahko stalna (na vratih na primer) ali premična (obešanka) kloc bat pri klopotcu (Slovenske gorice) klopotec naprava za proizvodnjo glasu, ki izkorišča veter: s tem v sadovnjaku ali v vinogradu aktivno odganja ptice; slično dejavnost opravlja strašilo, ki z likom (človeka) pasivno plaši in s tem odganja ptice km kilometer, tisoč metrov kmečka peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima kobile podstavek, stebra za sprednji del staje v bohinjskih planinah (množinska oblika)

kočar uporabnik skromne hiše, koče; navadno ni lastnik koese Moser navaja ta nemški izraz za kozolec v Ziljski dolini koesn beseda, ki označuje kozolec na Tirolskem

komponenta sestavni del (celote) komunikacija povezava, vez; v arhitekturi na primer hodnik med prostori končnica zaključni sprednji ali zadnji del konstrukcije; glej tudi: panjska končnica

koesse nemški izraz za kozolec kofan potovalna skrinja v Beli krajini, včasih ima kofan tudi kolesca kokošnjak prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kurnik kol lesen pilot, zabit v mehka, manj nosilna tla (na primer na barju) kolar obrtnik, ki izdeluje lesena kolesa (za vozove) kolo 1 element okrogle oblike (za premikanje ) 2 mlinsko kolo: pogonsko kolo, ki ga žene voda (ali veter) količina matematično ali dogovorno izražena mera kolišče oblika bivališč na barju, kjer so stale lesene hiše na kolih, tudi mostišče kolonija urejeno, načrtovano naselje, zaselek, del mesta; na primer kolonije Južnih železnic po Sloveniji komolec stara dolžinska mera, nekaj nad 50 centimetrov (angl. cubit); v zgodovini poznamo nekaj sto različnih komolcev: egipčanski na primer meri kakih 52 cm

konkavnost vbočenost konsistenca gostota materiala konsistenca gostota materiala, ko je mešan (z vodo: na primer ‘tekoča’ ali ‘trda’ ilovica) konstrukcija nosilni del kompozicije, odvisen predvsem od materiala (vertikalna, horizontalna, prostorska konstrukcija) kontrast nasprotje kontrola nadzorovanje (postopka, dela, izvedbe, uporabe..) konvektnost izbočenost konzola previsni, izpostavljeni del konstrukcije (tram, nosilec itn), ki nosi, tudi korbel koordiniranje usklajevanje, kontrolirano sestavljanje celote iz manjših modulov kopica, stog okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna

206

AS4_1del_rezerva.indd 206

27.10.2011 20:32:41


kopizh snop v Dictionarium quatuor linguarum iz leta 1592 korba košara (po Koširju, Zgornja Dolina)

kosen omara v Beli krajini

kumen zapeček, sedež ob peči, (Bela krajina)

kosouz Peter Pavel Glavar omenja ta izraz leta 1776

konzola situacija, kjer zgornji element previseva spodnjega, kjer sega preko njega; previs

kostanj trd les za konstrukcije, listavec

korbel (ang. corbell) konzola, previs korbeling (angl. ‘corbelling’) previsevanje, gradnja s pomočjo horizontalnih gradbenih plasti, kjer vsaka naslednja previseva spodnjo; značilni tloris je krog, v prerezu pa nastopa enakostranični trikotnik, stopničenje; rezultat korbelinga v treh razsežnostih je neprava kupola korec 1 opečna kritina enega samega elementa (korca), kjer so spodnji elementi obrnjeni navzgor (da lovijo in odvajajo vodo), enaki zgornji pa prekrivajo spoj spodnjih dveh (kot pri prekrivanju): izhaja iz latinske kritine, ki so jo uporabljali Rimljani, pri čemer so imeli oni spodnjega oglatega in zgornjega polkroglega 2 lesena posoda za vodo, katere ročaj je podaljšan segment oboda

koš okrogla ali ovalna košara za prenašanje, iz ličkanja ali iz šibja; v poveznjenem košu je tudi preprost panj

krake švedski izraz za ‘sušilnico’ (Laid)

kovač obrtnik, ki obdeluje kovano železo in oblikuje uporabne izdelke iz njega

krakmarr švedska beseda za sušilno napravo z vertikalnimi vejami, ki v prerezu tvorijo trikotnik: stojalo (Laid)

koza 1 oznaka za stegnjeni kozolec v Ziljski dolini, poroča Melik 2 krajša stran ‘cvitra’, kozolca na kozla (po Veri Smole)

kranjič vrsta lesenega panja, ki ga je moč zlagati v skladovnice, pročelje je mogoče poslikati, od tod 'panjska končnica' kranjič je napredna oblika panja, ki je bil izumljen v Sloveniji, na Kranjskem

koren (glej: kvadratni koren iz dve) kormoran ptič, ki se prehranjuje predvsem z ribami v rekah

kozel stegnjeni kozolec ob Zilji (Melik)

kornhassja švedsko: sestavljeni objekt za sušenje s streho v blagem naklonu, podprta konstrukcija govori o začasni uporabi (Laid)

kozlovišče redek izraz za kozolec (po Veri Smole)

Koroška pokrajina severne Slovenije, na obeh straneh meje z Avstrijo (Koroška / Kaernten) korozija oksidacija, razžiranje kovine pod vplivom kisika, na zraku (oksidacija jekla je rja, baker pa se pred oksidacijo prevleče z zaščitno patino) koruznjak sušilnica za koruzo, najstarejši so v prepletu, kasnejši v okvirni leseni konstrukciji iz letev koselz izraz po Janezu Adamu Geigerju iz leta 1710

kozouc oznaka za kozolec po Cevcu kozol redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kozolec kozolec je vertikalna, samostojna in stalna, pretežno lesena in odprta, pokrita naprava za sušenje in spravilo kozouc Janez Žiga Popovič omenja 1750 izraz kozouc kozuc oznaka za kozolec po Cevcu kožarica, tudi kožarca zasilno bivališče, krito z lubjem (gorenjsko, po Koširju)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 207

krajina, arhitekturna omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekture

kot vogel, notranji kot (prostora)

koze (množinska oblika) stojalo, podstavek v obliki črke ‘A’

kornhiste beseda za sušilno napravo (tudi v Švici: Scheuermeier)

krajina omejena, skladna celota v naravi; krajina je lahko pozidana, grajena in naravna

207

kras območje s kraškimi pojavi, ko voda razjeda mehak apnenec Kras regija Slovenije, arhitekturna regija kremen trda kamenina kret krmilno veslo na brodu kripa koš za listje (po Koširju, Zgornja Dolina) kritina, krovni material krovni materiali so les, kamen in glina, kovine, sestavljeni materiali, drugo les je slamnata kritina, skodle, ki so lahko gorenjske (debele) ali koroške (tanke) kamen je lahko tanek ali lomljen, lahko pa je debel in zato težak glinasta kritina je oblikovana ilovica, pečena v ognju: oblike so lahko ravne, valovite ali s preklopom krog geometrijsko mesto točk, enako oddaljenih od centra, ima le eno dimenzijo: radij

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


krovni material pokrivni material strehe krožna žaga žaga z 'neskončnim trakom' krušna peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima kubični meter 13, 1m x 1m x 1m, prostorninska mera, 'kubik' kubik pogovorno: 13, 1m x 1m x 1m, prostorninska mera, 'kubik' kubus telo, omejeno z ravnimi ploskvami kufer kovček, lesen ali kartonast, v Beli krajini tudi 'kufar': hranjen je na omari krovni material (gl. kritina) kuhinja prostor za kuhanje in pečenje z odprtim ognjiščem, kmečko pečjo ali s štedilnikom kukuručnjak koruznjak, Prekmurje (po Ložarju) kumes verjetno utor; izraz ‘v kumes spodbita hiša’ kupola princip oboka v prostoru, v treh dimenzijah; prva in najbolj popolna kupola je Pantheon v Rimu (v prelomu tisočletja) kurjava ogrevanje, tudi material za ogrevanje, navadno les, drva, šota (Irska, Škotska), kasneje tudi premog, za obrt in industrijo tudi oglje kurjenje ogrevanje kurnik prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kokošnjak kurta lesene sani za spravljanje hlodov (gorenjsko, po Koširju)

kvader podolgasto telo šestih stranic, od katerih sta vsaj po dve enaki kvadrat geometrični lik, ki ma štiri stranice,vse enake, in štiri enake kote (90 stopinj) kvadratni koren iz dve kvadratni koren iz dve je dolžina diagonale kvadrata s stranico ena (prečna povezava dveh enako dolgih stranic, med katerima je pravi kot 90 stopinj) kvadratni koren iz tri to je višina enakostraničnega trikotnika, če je osnovnica dolga dve: pri stranici ‘ena’ (1) je višina kvadratni koren iz tri polovic (√3/2) kvamfa, tudi klamfa (iz nemščine) jeklena skoba, ki deluje na principu deformacije

l

pravokotno nanju in s špirovcema tvori trikotno strešno konstrukcijo; lega je lahko kapna (ob kapi, na spodnjem robu), slemenska (na vrhu, v slemenu) ali vmesna 2 položaj, lokacija lego kocka 1 otroška poučna igračka, komercialno ime 2 najmanjši gradnik, element konstrukcije igračke, ki se sestavlja: 1 teoretično / s sestavljanjem v ravnini in s preklopom v višini; 2 praktično / s pritiskavcem lepilo lim lepota estetika (individualni pojem vsakega posameznika) les naravni material debla drevesa: tram, ploh, deska, skodla, furnir, iveri, drva lesa vrata lesene ograje, včasih tudi ograja sama

ladja čoln, ‘ladja’ pri Trbovljah na Savi, vse do prihoda železnice sredi devetnajstega stoletja je merila 3 x 34 metrov (po Lenarčiču) lajta manjši sod (po Dularju) lajtmsar rezilnik (po Koširju, Zgornja Dolina) lastavičji rep konstrukcija vogala z zarezovanjem, kjer je zunanja širina repa večja od notranje: s tem zagotavlja, da se konstrukcija ne razpre

leščerba polkrožna svetilka v obliki repa, na jedilno olje (po Lokarju, Bela krajina) letev bolj ali manj kvadraten profil lesa za manjše, nenosilne konstrukcije; letev pri kozolcu, do 9 x 1o cm debel les, na katerega nakladajo seno lestev vertikalna naprava za vzpenjanje lev prostor za zrnje, neka vrsta kašče (Prekmurje)

lata glej: letev

lifranje spuščanje hlodov v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina), dostava

laze breg (po Lenarčiču, Trbovlje)

lim lepilo

ledenica jama, v kateri hranijo led, navadno z vertikalnimi zidovi, tudi v suhozidu (Kras); bazen za zbiranje ledu (po Lenarčiču, Trbovlje)

linija črta, tudi smer, usmeritev

lega 1 lega je horizontalni tram, ki leži vzdolž na zidu in nosi špirovce, s tem pa streho samo; legi sta navadno povezani s poveznikom, ki teče

lisičji rep žaga z ročajem le na eni strani listavec drevo z listi (ki preko zime praviloma odpadajo)

208

AS4_1del_rezerva.indd 208

27.10.2011 20:32:42


ločna žaga žaga, kjer lok napenja žagin list

počasi raste v neugodnih razmerah, je značilne rdečkaste barve z gostimi letnicami

lodrica pol vedra (Bela krajina) lončar obrtnik, ki iz ilovice oblikuje uporabne predmete

mah preprosta rastlina, ki ima le steblo in liste; na Pohorju ga uporabljajo kot tesnilo med tramovi; z mahom je prekrita slabo oskrbovana, vlažna, severna stran slamnate strehe

lončevina izdelki iz pečene ilovice

maln mlin (Dolenjska)

lonec posoda, prvotno lončena, iz pečene ilovice

malnar mlinar, obrtnik, ki melje (Dolenjska)

lopa najprej veža in potem ‘črna kuhinja’, odkoder polnijo peč v ‘hišo’

malta vezivo pri gradnji, sestav peska vode in apna (apnena malta) ali cementa (cementna malta)

lopar kuhinjsko orodje za vnos kruha v peč

marof gospodarsko poslopje, predvsem v Savinjski dolini

lopatica dobesedno majhna lopata; pri mlinskem kolesu ali pri turbini sestavni del, ki lovi vodo

material v arhitekturi osnovno gradivo: kamen, les in glina, danes tudi drugi, sestavljeni materiali

lopnik nosilni tram ostrešja bajte (na Veliki planini)

matica 1 osrednji element 2 čebela, ki rojeva; v panju je le ena 3 oglat, navadno šesterorob element, ki zateguje vijak in stiska konstrukcijo

loputa pokrov odprtine, ki se odpira na horizontalnih tečajih v vertikalni smeri, navzgor loza trta (Bela krajina) luč 1 svetloba, tudi umetna svetloba 2 naprava za osvetljevanje prostora s trsko (glej: trska); trsko drži kleščasta naprava iz kovanega železa

matriarhat ženska nadvlada (v socialni ureditvi družbe) mejica z nizkim rastjem ali grmovnicami poraščen rob vodnega kanala na močvirnatem območju megalit velik kamen (gr. ) menhir predzgodovinski kamen, postavljen v vrste ali oblikovan (abstraktno, stilizirano, realno, z vzorcem)

lujtra po Lokarju lestev v Beli krajini luknja v arhitekturi kontrolirana odprtina

mentrga kmečka miza, s prostorom za spravilo moke

luža kal, mlaka (Bela krajina)

mera enota (v arhitekturi: enota razsežnosti); dimenzija (po Koširju, Zgornja Dolina)

m macesen mehak les, iglavec: med mehkimi lesovi najtrši, ker

merska enota dogovorjena enota mere

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 209

209

mesto funkcionalni sklop bivalne, upravne, obrambne, industrijske, obrtne, kulturne, prometne in druge arhitekture meteorna voda deževnica, proste vode kot rezultat dežja meter dolžinska mera: prvotno štiridesetmilijonti del (1/40 000 000) Zemljinega obsega; meter je deljen na 10 dm, na 100 cm in na 1000 mm: 1000 metrov je kilometer; zakonita merska enota od polovice devetnajstega stoletja mizar obrtnik, ki dela z lesom, mizari mizarstvo obrt lesene opreme in oboja mlačev mlatenje žita za ločevanje zrna od plev mlaka jama z vodo: predvsem za živino (razen za konje), zaradi varnosti je mnogokrat ograjena; na Goričkem s prepletom (po Korenovi) mlin objekt, navadno ob vodi ali z napeljano vodo za mletje zrna na Muri imajo mline na vodi, tudi na čolnu obstajajo tudi mlini na veter (Severovzhod) mlinar obrtnik, ki melje (glej tudi malnar) mlin na veter objekt na izpostavljenem mestu, ki z vetrnico izrablja moč vetra za vrtenje (mletje), črpanje vode mlinski kamen okrogel kamen, ki se vrti okrog vertikalne osi (za mletje) mlinsko kolo navadno je to leseno kolo z lopaticami, ki izkoriščajo moč vodnega padca ali toka pri nas imamo le kolesa s horizontalno osjo: gnana so z malo vode in z večjim padcem nad kolesom ali z več (počasnejše) vode pod njim model kalup, okvir modul najmanjši, značilen in sestavljiv element sestava; značilnost so predvsem odnosi dolžin

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


modularna koordinacija teoretična veda o sestavljanju (celot) iz (manjših) enot; m.k. poenostavlja delo in izključuje napake rezultat je skladnost celote monumentalno veličastno (po angl. besedi monument, spomenik) mort omet morula grozdasta oblika več celic most 1 povezava dveh bregov (reke, potoka) 2 zunanji dostop (z vozom) na gospodarsko poslopje (po Koširju, Zgornja Dolina) mostiščarji ljudje, ki so živeli na mostiščih mostišče oblika bivališč na barju, kjer so stale lesene hiše na kolih, tudi kolišče mostovž zunanji dostop v zgradbo, navadno v višji nivo (najbolj so uporabni mostovži pri dostopih z vozom v skedenj, včasih celo na podstrešje, Gorenjska) možic stožčast, vertikalni sestav kamna na tleh, vertikalni poudarek (na skodlasti strehi lesen, na slamnati slamnat, na opečni je to navadno glinen petelin) možnar posoda za tolčenje in trenje (začimb); preprost top

n

nawamis grobnica v suhem kamnu (korbeling), Sinai, datirajo ga v četrto tisočletje pred štetjem

N angleška oznaka za North, sever

nečke lesena, tesana posoda iz enega kosa lesa (Bela krajina, za kruh)

nabijanca hiša, grajena z nabijanjem, butanjem (po Šarfovi) nabijanje način gradnje zidu naphane ilovice med dva (lesena) opaža, butanje načelo princip

nepravi obok rezultat korbelinga, stopničenja v ravnini (v dveh dimenzijah)

na veter opisno: postavljeno na vetrovni lokaciji, v smeri vetra; po Mušiču

nivo ravnina arhitekture (objekta), raven

načrt načrt je tehniška risba zgradbe ali dela zgradbe osnovni načrti so: tloris, prerez in pogled; za boljšo preglednost služita aksonometrija in perspektiva načrtovanje snovanje, planiranje

notranja oprema pohištvo nova hiša kamra, zadnja soba, (Kobansko, po Ložarju) nož ostro rezilno orodje

nadstrešek podaljšan, izbočen del strehe, ki ščiti pred padavinami nadstropje enota arhitekture v višini najemnik 1 človek, ki ima kaj v najemu 2 dninar

mreža, opečna z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco

nakladni panj panj za čebele, ki se veča v višino

mvatnja mlačev (po Koširju, Zgornja Dolina)

neprava kupola tridimenzionalna konstrukcija; rezultat korbelinga (nepravega oboka) v prostoru, previsevanja horizontalnih plasti (kamna, opeke, čerpiča)

na poudne opisno: ‘proti jugu’ (orientirana strešina) po Mušiču

možnik moznik (po Lokarju, Bela krajina)

muževen les pomladni les z mnogo sokov (Velika planina)

negativ 1 nasproten, obraten od pozitiva 2 obratna, obrnjena slika na filmu (v fotografiji)

o obdevati vlagati žito ali seno med letve tako, da otep vtaknemo med dve letvi in ga prepognemo, da se povesi na obe strani: vzgon ga tako razpira in suši objekt zgradba, tehnično oblanci odpadek pri oblanju

naklon strmina, vzpon nalimek prilepljena plast na površini napajalnik dolgo, navadno leseno korito za napajanje živine; lahko je del vodnjaka napušč previs pod strešino, zaščita pred dežjem ali soncem

oblanje ročno obrezovanje ravnih površin z obličem oblič orodje za oblanje, sestavljeno iz ogrodja in iz kovinskega noža oblikovalec strokovnjak, ki oblikuje, ki daje obliko (angl.: designer)

210

AS4_1del_rezerva.indd 210

27.10.2011 20:32:42


oblikovanec element oblikovanja oblikovanje dajanje oblike; v arhitekturi obstajajo grafično oblikovanje (dvodimenzionalno), oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno), industrijsko oblikovanje, (angl.: design) oblikovanje, grafično grafično oblikovanje je dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih oblikovnik 1 oblikovan element (poljubnega materiala) 2 zidak, ki je namenjen sestavu v zid zaradi sestavljanja morajo biti njegove stranice predvsem pravokotne in v določenih razmerjih (najbolj uporabno razmerje oblikovnika je 1 : 2 : 4, ker omogoča prečnike in vzdolžnike, prekrivanje zidu v dveh in v treh debelinah, sestav v vogal); oblikovnik oboka je v eni ravnini koničen

oder 1 gradbeni oder: montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe) 2 postelja v Beli krajini (po Lokarju) 3 gledališki oder je dvignjeni prostor za predstavljanje, igranje odkap detajl roba z dvignjeno notranjo ravnino (lahko je le zareza), ki odvaja vodo in preprečuje zatekanje odnos razmerje dveh ali več količin, proporc odprtina v arhitekturi kontrolirana luknja ogenj ogenj je pojav oksidacije: teoretični elementi ognja so center, radialnost; praktični pa so rezultati tega pojava: vročina, svetloba, toplota, strah, posledično tudi varnost

obod okvir (2D) ali plašč (3D)

ognjišče prostor za ogenj

oblikovnik oblikovan element (poljubnega materiala); zidak, ki je namenjen sestavu v zid zaradi sestavljanja morajo biti njegove stranice pravokotne in v določenih razmerjih (najbolj uporabno razmerje oblikovnika je 1 : 2 : 4, ker omogoča prečnike in vzdolžnike, prekrivanje zidu v dveh in v treh debelinah, sestav v vogal)

ognjiščnica zgradba brez dimnika, kjer je osrednji prostor ‘hiša’ z odprtim ognjiščem

oboj zapiranje (pri zgradbi na primer zatrepa ali sten) z deskami, da zaščitimo vsebino pred zunanjimi vplivi (dežjem, vetrom) in da preprečimo izpadanje vsebine obok ločna konstrukcija, kjer elementi premoščajo razpetino z usmerjanjem sil v stranske, nosilne zidove; njegova značilnost je, da ima elemente, ki so simetrični; obok ima dve oprijemališči, lok in sklepnik (ključni kamen, večji in težji, ki zaključuje in definira obok sam - zato je mnogokrat posebej oblikovan ali dekoriran) obred ritual, sakralni ali etnološki postopek obrezilnik tesarsko orodje za grobo obrezovanje debla obrt rokodelstvo, rokodelski poklic

ograja razmejnica ojačitev učvrščevanje krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice), armiranje ogrevanje vzdrževanje toplote, v arhitekturi praviloma na človeku prijazni meji okno 1 okno je v hiši kontrolirana odprtina za zračenje, razsvetljavo in za poglede 2 pri kozolcu je okno polje v stranskem pogledu: kozolec na dve okni na primer kaže od strani dve polji in tri stebre okroglica okrogel, vzdolžen konstrukcijski element oksidacija (materialov v arhitekturi) korozija, razžiranje kovine pod vplivom kisika, na zraku (posledica oksidacije jekla je rja, baker pa se pred oksidacijo prevleče z zaščitno patino, les gori)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 211

211

okvir obod pri dvodimenzionalnih konstrukcijah oljenka svetilo, navadno glinena posoda, kjer gori olje opaž 1 sestavljiv kalup, model, okvir 2 obloga (stene) iz lesa opaž sestavljivi kalup, model, okvir opečna mreža z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco opeka zidak iz ilovice, pečene na visoki temperaturi optimum izvedba, ki omogoča najboljše delovanje vseh elementov v sklopu, najuspešnejši kompromis or odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, po Mavčcu ortogonalni pogled resnični, pravi pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna) - v fotografiji so te linije žal popačene (teoretično: pogled iz neskončnosti) ortogonalnost sestavljenost v pravilnih oblikah, vodoravno in navpično os osrednja točka pri vrtenju, center osamitev (tudi izolacija) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi, posegi itn osebenjek 'vinogorski naseljenec', po Dolencu; v Beli krajini pravijo tudi osebenik osek prostor za živino, ograjen (okrog bajte na Veliki planini), izgovarja se brez eja

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


oslica konstrukcija, sestav nasekanih drv v višini z okroglim tlorisom in z zaokroženim zgornjim delom (v prerezu), Goričko, Slovenske gorice; za pečenje zlagajo ilovnate zidake v oslice, ki so pokrite s slamo (Pomurje, po Mavčcu)

panti zgornji del ostrešja, za seno (Bela krajina)

Osrednja Slovenija centralni del Slovenije, osrednji pas, regija, tudi arhitekturna

pant 1 tečaj 2 škarje v ostrešju (po Lokarju, Bela krajina)

ostrnica konstrukcija (vertikalna - naravno ali umetno rogovilasta palica) za sušenje žita ali sena

para oblika vode v plinastem stanju

ostrv kompozicija otepa ali otepov žita, navadno treh ali petih, pripravljenih za sušenje na prostem otep otep slame (žita) je snop, ki ga objamemo z eno roko (da ga lahko obdelujemo, vdevamo, obdevamo) oven masiven tram, s katerim zabijajo pilote v tla ovin sušilnica za žito: dvoceličen objekt, kjer je v enem delu (v zemlji) ognjišče, v dvignjenem pa sušijo žito; objekt je zaprt in stalen, največ jih je na robu moskovske gubernije (Aleksandrova) ozorod začasna sušilna naprava v Belorusiji - brez strehe in postavljena po potrebi (Aleksandrova)

p pajštva sušilnica za lan, sadje ... (tudi: pajšba), za sušenje uporablja ogenj palec stara dolžinska mera, cola ali inča (angl. inch): 2.539 cm panj bivalni prostor čebel, bedenj (starinsko), tudi klada ali truga panjska končnica zaključni, zunanji vidni del panja; slikarija na panjski končnici je pomemben grafični element slovenske kulture

Panonija SV del Slovenije ob madžarski meji, del panonske kotline; Panonska nižina

paralelepiped geometrijsko telo, ki ima po dve in dve stranici vzporedni ter po dva in dva kota enaka parapet zid pod okensko odprtino parcela formalni del prostora parma zadnji prostor gospodarskega dela hiše, brez stropa in z dostopom na podstrešje, za svežo krmo (Pomurje, po Mavčcu) parna prostor (pod streho) za slamo (Pohorje) pašnik travnata krajina za pašo pašništvo način kmečkega gospodarstva, kjer se živina pase; prosto, pod kontrolo ali v ograjenem prostoru; posebna oblika pašništva je planšarstvo, občasno pašništvo, navadno organizirano v skupnostih paštva sušilnica (za sadje) patriarhat moška nadvlada (v socialni ureditvi družbe) peč 1 naprava za ogrevanje, kuhanje in za pečenje krušna ali kmečka peč definira čisti bivalni prostor, ko se odpira v ‘črno kuhinjo’ (tako za polnjenje kot za odvod dima), glej tudi ‘bučna peč’ 2 naprava za žganje (apna, gipsa, ilovice) pečar obrtnik za izdelavo peči

pečnica 1 zunanji obložni element peči, dvakrat žgana glina do leska (zaradi čiščenja, higiene) 2 sušilnica za sadje in za predivo (Bela krajina, po Lokarju) pečnica zunanji obložni element, dvakrat žgana glina do leska (zaradi čiščenja, higiene) ped razsežnost, dolžina kakih petnajstih centimetrov pero 1 pero za pisanje; gosje, nalivno 2 izbočen kos enega elementa, ki se zajeda v vdolbino drugega (zagotavlja spoj) 'pero in utor' sistem tesane izbokline in vdolbine (za spoj dveh elementov lesene konstrukcije) perspektiva grafični prikaz prostora, globine, kjer se oddaljenost izgublja v bežišče; v konstrukciji navidezna globina, v ideji misel v bodočnost peščenjak mehka, manj obstojna kamnina peštel utor v strešni konstrukciji (Bela krajina), utor v konstrukciji 'pero in utor' petr podstrešje na gospodarskem poslopju (po Koširju, Zgornja Dolina) pilot lesen kol, zabit v mehka, manj nosilna tla (na primer na barju) pisava 1 način grafičnega zapisa 2 pisava za trnič: lesena deščica z vrezanim vzorcem, za odtis v siru, imenovanem 'trnič' (Velika planina) pitlin (tudi piklin, po Korenovi) leseno vedro, spodaj ožje kot zgoraj, pri katerem sta dve nasprotno ležeči dogi daljši (za prijem), Prekmurje plajba svinčnica (po Koširju, Zgornja Dolina) plan načrt, risba arhitekture

212

AS4_1del_rezerva.indd 212

27.10.2011 20:32:42


planina 1 hrib 2 visokogorski pašnik

podpeček prostor pod pečjo za spravilo in sušenje (po Lokarju, Bela krajina)

planšarstvo način pašništva, ko pasejo živino (govedo in drobnico) daleč od doma, navadno v skupni organizaciji za več lastnikov ali za vso vas, občasno (od pomladi do jeseni); ang.: transhumance

podsek spodnji del lesene konstrukcije: navadno iz kostanja ali iz hrastovega lesa, medtem ko je zgornji del cimprane hiše na Severovzhodu iz jelovega lesa (Ložar)

planiranje načrtovanje, snovanje

podstin pokrit prostor okrog hiše; Ložar pravi: ‘tla so nabita s tlakom, imajo lesen rob’ (Prekmurje)

posestvo kmečko gospodarstvo, zaključena gospodarska enota

podstrešje prostor v zgradbi pod streho; zaradi nagnjenosti in problema z osvetlitvijo je manj uporaben

posestnik lastnik posestva (veleposestnik; mali posestnik kot lastnik malega posestva)

pogled 1 pogled je to, kar vidimo, kar objamemo s pogledom 2 tehnični izraz za risbo: pogled ali fasada; tehnična risba prikazuje ortogonalni pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna)

poveznik poveznik povezuje trikotno strešno konstrukcijo, da se kapni legi na stebrih ali na zidu ne razpreta (zaradi obtežbe)

plankača tesarsko orodje, sekira z dolgim ročajem za obtesovanje (Gorenjsko, po Koširju) plastnica horizontalna razmejnica višin v terenu plašč 1 obod pri telesu (3D) 2 plašč je pri kozolcu enostranski, nesimetrični nadstrešek, navadno nad enim oknom (glej tudi ‘birtah’) plašč plašč je pri kozolcu enostranski, nesimetrični nadstrešek, navadno nad enim oknom (glej tudi ‘birtah’) plenkača sekira, orodje za obsekovanje; v Pomurju za ravnanje gnetenih zidov blatnjače (po Šarfovi) pletenica 1 pletena kita; polproizvod pri pletenju košev in košar 2 pletena žica, je gibka in močnejša od enojne žice pločevina tanka kovinska ravnina ploh debelejši ploskovni element žaganega lesa za konstrukcijo plot ograja, navadno lesena (ves Severovzhod) pod 1 gumno, prostor za živinsko krmo v gospodarskem poslopju (predvsem na Gorenjskem) 2 zaprt prostor (brez stropa) za mlatenje žita, kjer utrjenega prostora na tleh ni, na primer na barju; tam je pod postavljen v višino na zadnjem delu kozolca; sinonim je tudi ‘gumno’

pohištvo 1 notranja oprema 2 stavbno pohištvo: okna in vrata Pohorje gorski greben ob Dravi, najvzhodnejši del Centralnih Alp

polovica pol; celota, razdeljena na dva dela, vsak del je polovica celote Pomurje predel okrog Mure: Prlekija, Prekmurje in Goričko

pozitiv 1 pravi, nasprotno od negativa 2 prav obrnjena slika na filmu (v fotografiji) prakanton eden treh najstarejših kantonov (glej: kanton) v Švici prava kupola (glej: kupola, tudi neprava kupola)

pojata gumno, prostor za voz v gospodarskem poslopju Bele krajine pojeta vmesni, na pol odprt prostor, ki veže sprednji del domačije z zadnjim (le v hiši an akel ali v ključ), po Mavčcu

pravi kot kot, ki oklepa 90 stopinj in riše četrtino kroga

pok stojalo, držalo za ročno obdelavo (nem.: bock = kozel), (po Koširju, Zgornja Dolina)

preciznost točnost, eksaktnost

pokrajina 1 regija, območje s skupnimi značilnostmi 2 pogled, veduta (v slikarstvu tudi pejsaž) poleno kos lesa za kurjavo (cca 3o cm dolg) polkn leseno krilo za pokrivanje horizontalnih odprtin na ‘gankču’ (po Koširju, Zgornja Dolina)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 213

polnilo material za zapolnjevanje konstrukcije

213

pravokotnik geometrijsko telo, ki ima štiri stranice, po dve in dve enako dolgi, ter štiri enake prave kote, po 90 stopinj

predal zaboj za žito v kašči ( po Dularju), v Beli krajini uporabljajo tudi besedo predeli preddverje pokrit prostor pred vrati, trem predimenzioniranje v projektiranju določitev prevelikih mer prekajevalnica prostor za prekajevanje, včasih lahko le neke vrste omara iz letev

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


pregrada zaboj za žito v kašči (Verd pri Vrhniki)

previseva spodnjega, kjer sega preko njega - pod njim je previs

prekajevalnica prostor za prekajevanje, včasih lahko le neke vrste omara iz letev preklada horizontalni element konstrukcije preko razpetine

preža dvignjena naprava za opazovanje, nadzor in za lov

preklop konstrukcijski princip, kjer zgornji element prekriva spodnja dva

profil 1 prerez, odnos osnovnice z višino 2 pogled od strani

Prekmurje predel preko Mure, severno od te reke

protivna klop iz ploha in dveh nog, na katerih so perice tudi prale (po Lokarju, Bela krajina)

preplet preplet je ploskev, sestavljena iz tankih lesenih trakov ali vej, ki so v okvir med sabo prepleteni prerez tehnična risba: objekt ali detajl je prerezan (v vertikalni smeri); obstajata vzdolžni in prečni prerez preslica 1 rogovilasta naprava za predenje 2 nosilec zvona ali zvonov pri cerkvi, predvsem ob Kolpi in na Notranjskem, tudi na Krasu presmec butara, šopek izbranih vej v Slovenskih goricah (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; na Gorenjskem 'beganca' preša domač izraz za stiskalnico (iz nemščine) prešanje stiskanje (po Dularju, v Beli krajini) prešpan lokalni izraz (Goričko) za glavni tram v stiskalnici previs konzolni element, ki štrli preko zidu (pri strehi: napušč) prevžitkar človek po zaključku aktivne delovne dobe, ki opravlja manj zahtevna dela prevžitkarska hiša hiša prevžitkarja previs prostor pod konzolo; situacija, kjer zgornji element

prikupnina pristopnina (Bela krajina, po Dularju)

prhauz delavski dom, delavsko strnjeno naselje (Idrija) priklet, priklt neke vrste veža, predprostor; po Ložarju sekundarna veža; v Slovenskih goricah tudi kuhinja primarna konstrukcija podkonstrukcija, nosilna konstrukcija, na kateri leži konstrukcija kritine primarno, primarnost osnovno, temeljno, tudi prvobitno princip sistemski način, načelo Prlekija predel pod Muro, južno profil 1 pogled od strani, iz profila 2 prečni prerez konstrukcijskega elementa (stebra, trama, stojke); navadno ga izražamo z odnosom dimenzij (na primer: letev 2 x 3 cm) propeler pogonski vijak (pri letalu ali pri klopotcu) proporc (glej proporcija) proporcija odnos, razmerje dveh ali več količin prostor omejeno, neomejeno, odprto, zamejeno, naravno, urbanizirano, poseljeno ozemlje, območje; mestni, podeželski, odprt, naravni prostor proporcioniranje razmerje dolžin nekaterih elementov, ki je

v stalnem, izbranem odnosu in ga lahko matematično izrazimo. Primer: največji možni kvadrat, ki ga iztešemo iz okroglega debla, je definiran s kvadratnim korenom iz dve, ki je diagonala kvadrata, če je njegova osnovnica enaka ena - proporcijski sistem raste in pada s koren iz 2. prostorsko načrtovanje planiranje v izbranem prostoru protiutež utež na nasprotni strani, ki napravo uravnava; v stiskalnici je protiutež velik, okrogel kamen, enako pri vodnjaku pršut na zraku sušeno svinjsko stegno prukca redek izraz za ‘hlapec’ (po Veri Smole) prva hiša glavni bivalni prostor (Bela krajina), imenovan tudi 'hiša' ptičja perspektiva pogled od zgoraj, kakor tloris, a na streho objekta (kakor ga vidi ptič), tudi ‘pogled od zgoraj’ puetra posoda iz žgane gline, navadno črna, z ročajem in s kljunom za nalivanje vode pungart skupno ležišče puntika sekira s podaljšanim rezilom za izsekovanje lukenj (na primer kozolca; gorenjsko, po Koširju) puršenhauz samski dom, iz nemščine (po Lenarčiču, Trbovlje)

r radialnost radialno je krožno okrog nekega centra: popolna radialnost riše krog; teoretično so vsi elementi na krogu enaki, imajo enake pogoje računalniška risba posebna vrsta risbe, ki jo omogoča računalnik radij polmer, polovica širine kroga

214

AS4_1del_rezerva.indd 214

27.10.2011 20:32:42


radiacija sevanje (magnetizma, radioaktivnih elementov...) radialno krožno

robnik element roba

jo premoščamo realno dejansko rega (glej tudi fuga) vmesni prostor med gradbenima elementoma

raglja lesena naprava za proizvajanje zvoka raka lesena konstrukcija, ki uravnava višino toka in vodi vodo k mlinskemu kolesu rakev krsta rame tehnično premoščanje dveh višin s stopniščem (rame: srednji spol; enoramne stopnice; dvoramne stopnice) rampa naklon, strmina, vzpon pri dovozu rascana, tudi rascan italijanski izraz za napravo za sušenje žita: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden in v Ticinu (Airolo) v Švici (Scheuermeier, Juvanec)

regija pokrajina, prostorska enota s skupnimi značilnostmi regionalno načrtovanje planiranje prostora regije ali večjega dela krajine rep ‘rep’ je podaljšek dvojnega vezanega kozolca: lahko je en sam, lahko sta dva; rep izgleda kot stegnjeni kozolec repica polkrožna svetilka v obliki repa, na jedilno olje (po Lokarju, Bela krajina) repnica podzemska jama za spravilo poljskih pridelkov in vina (Kozjansko) resonanca sozvočje (resonančni les lepo zveni)

raschena italijanska beseda za napravo za sušenje v Graubuendnu v Švici (Scheuermeier)

ribja kost vzorec, kjer so elementi izmenično usmerjeni drug na drugega, tudi ‘prince de galles’

ratrak goseničar, stroj za urejanje smučišč (komercialno ime: Švica)

rigel 1 spodnja prečka v brani (Vera Smole) 2 zapah

raufenk dimnik (po Lenarčiču, Trbovlje)

riga stožčasta konstrukcija, sušilnica za žito z odprtim ognjem: rusko (po Aleksandrovi)

raven ravnina arhitekture (objekta), nivo ravnina ravna pokrajina, v arhitekturi horizontala razdalja oddaljenost med dvema točkama

rimske številke števniki, prikazani z ravnimi linijami (primer: 1 = I; 5 = v; 10 = x) ritual obred, sakralni ali etnološki postopek

razmejnica črta, ki ločuje

risba dvodimenzionalni prikaz v ravnini, običajno na papirju (tehniška risba je načrt)

razsežnost dimenzija, dolžina, enota velikosti; izraz navadno razumljen kot ‘velik ...’

riža lesena drča za spravilo hlodov v dolino (Pohorje; tudi na Gorenjskem, po Koširju)

razpetina razdalja med dvema vertikalnima elementoma, ki

rob vzdolžni vogal

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 215

215

ročica ročica je prečka, ki zavetruje konstrukcijo, da se ne zloži; praviloma je nameščena v vogal okvirne konstrukcije in teče diagonalno rogljičenje tesarski ali mizarski princip konstrukcije vogalne zveze z ‘roglji’; ti so lahko navzven vidni ali skriti v notranjosti roj družina čebel ror odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, v Pomurju, po Mavčcu rovaš lesena palica ali deščica, kamor so z vrezovanjem označevali podatke (številčni zapis) rovt senožet, rut (po Koširju, Zgornja Dolina) rožnik, rožnica špirovec, nosilni les ostrešja rugesi švedsko: vertikalno stojalo za sušenje žita (Laid) ruša, travna strnjena plast trave, ki jo lahko od zemlje ločimo rušt ostrešje, iz nemščine rut senožet, rovt (po Koširju, Zgornja Dolina)

s S angleška oznaka za South, jug sat voskasta stena šesterokotnikov, v katerih čebele negujejo mladiče in vanje vnašajo med satje več satov v sklopu

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


secesija jugendstil (nem.), l'art nouveau (fr.): dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja sedlo konkavni del (strehe) sekanje delo s sekiro sekira drvarsko in tesarsko orodje sekundarna konstrukcija vrhnja konstrukcija, konstrukcija preko osnovne, nosilne sekundarno, sekundarnost drugotno, drugotnost, tudi drugorazredno senčnica konstrukcija kot zaščita pred soncem sendvič sestavljena konstrukcija več plasti, iz več materialov (kjer vsaka služi svojemu namenu: nosi, izolira, učvrščuje, varuje) senica prostor za seno na podu (Bela krajina) senik objekt za spravilo sena (ne za sušenje) serija vrsta serijska proizvodnja industrijska proizvodnja enakih elementov severovzhod severovzhodni del (Slovenije: od Pohorja do madžarske meje) silaža silaža je tehnološko predelano seno v silosu naphano seno se v silosu tehnološko spremeni (kisa), zato ga živina nima prav rada silos vertikalna (zaprta) ali horizontalna (odprta) naprava za predelavo in za spravilo sena simetrala središčnica kompozicije, ko je ena stran odslikava druge

simetrija odslikava situacije preko osi; simetrična kompozicija je enaka na obeh straneh osi, z ozirom na os je uravnotežena simulacija navidezno delovanje, tudi prikaz Sinai arabski polotok, Bližnji vzhod sinica prostor za žito v skednju Slovenske gorice predel severne Slovenije pod Muro, od Maribora do Gornje Radgone skedenj 1 kombiniran objekt več dejavnosti: hlev, senik, mlekarnica, klavnica.. 2 prostor (pod streho) za seno (Pohorje) skica prostoročna risba; prva misel prostora na papirju ali na drugem mediju skladni razvoj usklajen razvoj več elementov, ki delujejo med sabo, ki omogočajo delovanje celote in ki medsebojno vplivajo; rezultat je skladnost (v arhitekturi razumljen predvsem v delovanju in v odnosu do narave) skladnost skladnost je rezultat usklajenega delovanja ali stanja, ko vsi elementi delujejo optimalno in zagotavljajo tudi najboljši rezultat (v arhitekturi: fizično, tehnično, estetsko) sklednik stensko stojalo za sklede

skodla 1 skodla je krovni material, v kalanem lesu koroška skodla je dolga do devetdeset centimetrov, široka do deset in debela na enem koncu dva do tri milimetre in na drugem do centimetra; na streho so položene v dveh, včasih v treh plasteh, v prerezu rišejo sistem ribje kosti (prince de galles) gorenjska skodla je daljša, do metra dvajset, tudi do metra in pol, in debela dober centimeter po vsej širini; sestavljajo jo drugo zraven druge, s preklopom naslednje plasti po višini Mušič navaja tudi izraz ‘klanica’ 2 lesen krovni element, kalan tangencialno (za razliko od šinkeljna, ki je kalan v smeri proti centru, po Koširju, Zgornja Dolina) 3 ‘žagana deska 6’ (široka 16 cm ali šest palcev: Gorenjska) kot spodnji sloj lesene strehe, ko je na njej le ena plast ‘šinkeljnov’ (jugozahodna stran Pohorja) * skodla in šintelj sta ponekod imenovana tudi prav obratno (na primer v Logarski dolini) skorja, smrekova lubje; zunanji del, ki oklepa deblo; smrekova skorja služi kot strešni material na drvarski ali žagarski bajti (Pohorje); lesena konstrukcija, prekrita s smrekovim lubjem za drvarje je na Gorenjskem imenovana ‘kožarica’ skorjevka zasilno bivališče, krito z lubjem, v Zgornji Savinjski dolini; na Gorensjkem tudi kožarica (Košir) skupnost družba (ljudi) skupnih interesov in potreb, ki jih ta elementa družita skrilavec kamnina, ki se lomi, kolje v tanke plasti, dobre za kritino

sklepnik najvišji, konični element oboka, ki združuje in zaključuje konstrukcijo

skrilj kamnina, ki se lušči v plasteh; dopušča oblikovanje plošč, ki so zelo primerne za kritino (škofjeloško: ‘škalce’)

skoba kovinski vezni element z razprtimi konicami: ko ga zabijemo v dva elementa, ju stisne

slama slama in slamnata kritina: slama je steblo žitaric, slamnata streha pa je s slamo krita streha

skoblanje obrezovanje ravnih površin z obličem (ročno) ali v skobeljniku (strojno delo)

slanijek iz letev zbita omara za sušenje mesa na podstrehi (Slovenske gorice)

skobeljnik stroj za skoblanje

slatina mineralna voda, kisla voda

216

AS4_1del_rezerva.indd 216

27.10.2011 20:32:42


sleme sleme strehe je najvišji del strehe, je prelomnica dveh strešin; pri strehi predstavlja najproblematičnejši del slepec zgornja pečnica, Prlekija (po Ložarju) slepica neglazirana pečnica (Bela krajina) slog (stil) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok..) sloki (kozolec) ozka izvedba kozolca, ki je doma predvsem nad Savo

spoj vogalni sestav (konstrukcije) spretnost sposobnost fizičnega dela, iznajdljivost tehnike izvedb

stog, kopica okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna

Sredozemlje Mediteran, pokrajine okrog Sredozemskega morja; v Sloveniji obmorski kraji

stope posoda za tolčenje zrnja (na primer prosa), množ. sam.

Sredozemski del (Slovenije) arhitekturna regija Primorja, Krasa in Posočja

stoika ruska beseda za napravo za sušenje, stojalo (Aleksandrova)

staja objekt za občasno bivanje; za pastirja in za živali

stojka navpična konstrukcija enega samega trama ali nosilca

slop vmesna stopnja med zidom in stebrom

stan 1 pastirska staja (glej: staja) 2 pastirsko selišče (na Veliki panini), sestavljeno iz več bajt

snop količina požetega žita, ki ga objamemo z eno roko

stau za senu rezat ročna slamoreznica (po Koširju, Zgornja Dolina)

stolec redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole)

snovanje načrtovanje, planiranje

stavba zgradba, gradbena celota

stolica redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole)

soba prostor v hiši

steber steber je navpični nosilni element, ki nosi konstrukcijo; lahko je lesen, sestavljen, zidan ali vlit

stolik redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole)

sod lesena, okrogla, zaprta posoda (iz dog, povezana z jeklenimi obroči) soha vertikalni nosilni element konstrukcije soseska zidanica, sosesken kelder, tudi soseski his skupna, vaška zidanica (Bela krajina, za vino in za žito, pa tudi za denar, po Dularju) spahnjenca izbočen prostor (spahnjenca na Krasu ima ognjišče in dimnik, običajno tudi okno) spirala viba, zavita linija splav sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol; flos splavar delavec na splavu, ki ga usmerja in se s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom, (na Dravi in na Savinji) flosar

stena vertikalna razmejnica med zunanjim in notranjim prostorom, med prostori v objektu; razmejuje, vodi ali nosi

stopnica tehnični element postopnega dviganja z ene višine na drugo

stil (slog) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok..)

stopničenje konstrukcijski princip, kjer je vsaka naslednja raven pomaknjena navznoter (na primer pri stopničasti piramidi): obraten način kot pri previsevanju, korbelingu

stik sestav dveh elementov, ki se stikata, spajata

stopnišče sestav stopnic za povezovanje dveh višin

stiskalnica naprava za stiskanje (sadja na primer), po domače ‘preša’

storhassja dolgo stojalo za sušenje, brez strehe, na več oken; švedsko (Laid)

stoh oznaka za kozolec po Cevcu stemnim ‘h’, skoraj ‘g’; stoh (po Koširju, Zgornja Dolina)

storhassjor norveško: stojalo za sušenje (Laid)

stog bohinjski izraz za kozolec, včasih ga izgovarjajo skoraj kot ‘stoh’ (temni, grleni ‘h’)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 217

stolček redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole)

217

stožnik, tudi stožnjk lesen steber (gorenjsko, po Koširju) stranica stranska stena, v arhitekturi zid

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


stranišče sanitarni prostor, toaleta stranišče ‘na štrbunk’ suho stranišče nad gnojno jamo ali nad svinjakom strašilo lik (človeka), ki na polju ali v sadovnjaku, vinogradu (pasivno) plaši in s tem odganja ptice enaka, a aktivna dejavnost je značilnost klopotca, ki za to dejavnost izrablja veter in vrtenje: rezultat je ritmični glas streha zaščita arhitekture pred vplivi z vertikalne strani streha je lahko enokapna (ki je v vernakularni arhitekturi ni), dvokapna ali štirikapna: dvokapna ima dve enaki strešini, štirikapna pa navadno po dve in dve enaki, skupaj štiri streha s čopi rešuje probleme odprtega zatrepa, čop je praviloma visok četrtino ali tretjino višine zatrepa, včasih je višina določena tudi z zlatim rezom (slamnata streha) strešina del strehe, kjer je streha sestav več strešin, en sam naklon strešna konstrukcija nosilna konstrukcija, ki nosi krovni material; navadno je sestav leg (kapna lega pri kapi, slemenska lega pri slemenu), poveznikov (ki vežejo kapne lege) in špirovcev (ki z letvami nosijo strešni material); večje strehe imajo lahko zahtevne sisteme vmesnih leg, škarij in vertikalnih soh, ki premoščajo večje razpetine; najstarejša strešna konstrukcija ima primarno in sekundarno konstrukcijo: primarna nosi slemensko lego, sekundarna strešni material; vmesna lega navadno definira čop strop notranji, zgornji del prostora studenec umetno grajen vodnjak (po Korenovi); jašek z zunanjim telesom, s streho z napravo za dvig vode (običajno vreteno) stzda steza (za vlačenje hlodovine), (po Koširju, Zgornja Dolina) suha roba obrtniško izdelani izdelki iz lesa (za domačo uporabo); najbolj znana je suha roba iz Ribnice

sušilnica objekt vernakularne arhitekture za sušenje: sadja, lanu, mesa, hmelja itn. SV okrajšava za severovzhod svetišče sveti kraj kot vmesnik med človekom in božanstvom v zgodovini arhitekture imamo ohranjenih mnogo svetišč: ne zaradi njihove pogostnosti ali pomembnosti - temveč zato, ker so bila svetišča grajena v trajnejših materialih (od domačih hiš) in so se obdržala do danes svinec mehka kovina, ki jo je mogoče upogibati in oblikovati, a je težka včasih so ga uporabljali za zahtevne oblike strešin svinja prašič, domača žival (glej tudi: divja svinja, veper) svinjak hlev za svinje: lahko je v sklopu drugega objekta, samostojen ali pa prislonjen zaradi velikosti, mase in moči živali je svinjak navadno predimenzionirana okvirna konstrukcija; svinjska kuhinja navadno zunanji, samostojen prostor kotlom za kuhanje hrane živalim svisli senik, lahko tudi del večjega objekta za spravilo sena

š

šiša po Ložarju izba, soba, zadnja soba (Pomurje) šiška ‘hiška’, kamnita zgradba v korbelingu (suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; tako jo imenujejo okrog Lokve šija obokan strop nad ognjiščem, odvod dima v črni kuhinji (Dolenjska) šivani rob vogal dveh zidov, kjer si konstrukcijski elementi izmenjaje sledijo po višini, od strani je videti kot: vzdolžnik / prečnik škalce kamnita kritina iz skrilja, doma predvsem ob Sorah škarje 1 orodje za rezanje 2 v tesarski konstrukciji strehe povezovalni tram (navadno sta dva na vsaki strani špirovca) škegenj gumno, tudi guemlo, skedenj, pol odprt prostor, predvsem za mlačev (Pomurje, po Mavčcu) škompa otep (slame), (po Koširju, Zgornja Dolina) škopa slama, tudi šopa (Prlekija, po Ložarju) škorec ptič (jeseni v jatah pobirajo pridelke)

šapanje otepanje (žita), (po Koširju, Zgornja Dolina)

škrilce kamnit element za prekrivanje strehe, iz skrilavca (Škofja Loka)

šator odprta lopa, trem, vhodni del z 2, 3 ali 4 slopi (Ložar, Prekmurje)

škupa slama za streho (po Lokarju, Bela krajina)

šintelj lesen krovni element, kalan v smeri proti osi, Pohorje šinkeljn lesen krovni element, kalan v smeri proti osi (za razliko od skodle, ki je kalana tangencialno; po Koširju, Zgornja Dolina) šintlni množinska oblika, Zgornja Savinjska dolina, Slovenska Koroška, lesen krovni element, (glej: skodla, ‘šinkeljn’)

škupnik snop slame za streho (Bela krajina) škrinja skrinja po Lokarju, Bela krajina šnajdca sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina) šola vzgojna institucija

218

AS4_1del_rezerva.indd 218

27.10.2011 20:32:42


špica konica

štrbunk padec (v povezavi s ‘straniščem na štrbunk’)

tipika značilnost, skupna, sistemska značilnost

Špica del Ljubljane na reki Ljubljanici, kjer so arheologi našli ostanke kolišč

švajfarca ozka žaga ža izrezovanje (po Koširju, Zgornja Dolina)

tipologija sistem, ki uporablja tipiko

špirovec lesen tramič, ki teče vzporedno s padcem strehe; špirovci ležijo na legah; razstoj špirovcev je pogojen z dimenzijo letev, ki tečejo pravokotno nanje

t

tloris tehnična risba, ki reže objekt v vodoravni smeri in gleda od zgoraj; praviloma je to prikaz meter nad tlemi, razen če ni drugače dogovorjeno in označeno

talina italijanski izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v kantonu Ticino v Švici

tnalo del debla, ki služi kot osnova za sekanje

šopa slama (Prlekija, po Ložarju) šorfkantk tram ali tramič s štirioglatim prerezom (nem.: ostrorobi), (po Koširju, Zgornja Dolina) štala hlev, iz nemščine; mnogokrat se izraz uporablja tudi za vse gospodarsko poslopje s hlevom štant okno kozolca, Dolenjska (po Veri Smole) štava (bolj zračen) prostor od skednja, za spravilo stelje in krme (po Koširju, Zgornja Dolina) štedilnik naprava za kuhanje, v kuhinji

tank 1 vsebovalnik za tekočine, rezervar 2 vojaško, oboroženo, oklepljeno vozilo, goseničar teč izraz (s čjem) za sušilno napravo v Švici (Scheuermeier) temelj temelj je vmesnik med gradbeno konstrukcijo in nosilnimi tlemi; to je spodnji del konstrukcije v materialu, ki mora biti trden in odporen na vlago tehniška risba risba z določenimi pravili, ki prikazuje element, aparat, zgradbo v celoti; navadno je sestav tlorisa, prereza in pogleda

številka grafično izražen števnik stožnjk steber pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina) šterna, tudi štirna zbiralnik kapnice, deževnice; cisterna (po Veri Smole) štibelc mala soba, zadnja soba (Pohorje), po Ložarju: kamra štiblec mala soba, zadnja soba (Pomurje), po Mavčcu štrica klin za poravnavanje (vrvice), (po Koširju, Zgornja Dolina) štor ostanek debla

tamar 1 pastirski objekt za občasno bivanje 2 dolina, zaprta s treh strani

temperatura stopnja toplote (pri ogrevanju) teren prostor, v arhitekturi tudi spodnja raven (pritličje), nivo tesač drvar (po Koširju, Zgornja Dolina) tesar delavec, ki teše les; cimprman (po Koširju, Zgornja Dolina) tesarstvo obrt lesenih konstrukcij večjih dimenzij (tramov) v ročni obdelavi tip tip (hiše) je sklop značilnosti po konstrukciji, materialu, obliki, proporcijah...

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 219

219

toplar izraz za dvojni (iz nemščine) vezani kozolec, uporabljajo ga predvsem na Dolenjskem toplota človeku prijazna temperatura, pri telesu 37 stopinj Celzija, v prostoru nad okrog 2o stopinj trajnostni razvoj manj primerno preveden angleški izraz ‘sustainable’, dobesedno ‘vzdržen’ (gl. skladni razvoj) trakt del sklopa arhitekture tram kvadraten ali pravokoten profil lesa za konstrukcijo; gred (po Koširju, Zgornja Dolina) transmisija prenos (za pogon z enega vrtečega se kolesa na drugega) trap vlažnejši del kleti z zbito glino na tleh (za krompir), Bela krajina trdnost čvrstost tretjina tretji del celote trgatev (glej tudi bratev) obiranje grozdja trem preddverje, pokrit prostor pred vrati trenje pojav pri premikanju enega elementa po drugem;

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


rezultat velikega trenja je toplota (trenje dveh lesov da toploto in posledično ogenj) trikotnik trikotnik je geometrijski lik, ki ima tri stranice; njegove značilnosti so odvisne od odnosa dolžin stranic in od kotov triba oznaka za kozolec po Cevcu trn 1 klin, zob (pri zobatem kolesu na primer) 2 vrsta lesa, akacija trnič kepica oblikovanega sira, ki ga na Veliki planini izdelujejo kot izkazovanje pozornosti (fant dekletu na primer), vedno v parih, ima odtisnjen vzorec z lesene 'pisave' (ploščica z izrezbarjenim vzorcem) trnac prostor pod napuščem okrog hiše (po Mavčcu) trska 1 droben, nasekan les za kurjavo 2 naprava za osvetljevanje prostora (glej: luč) trta vinska trta je rastlina, ki rodi grozdje truga krsta (iz nemščine, Bela krajina po Dularju) trn 1 klin, zob (pri zobatem kolesu na primer) 2 vrsta lesa, akacija tuenka način konserviranja mesa: v lesenem čebru, v masti (Slovenske gorice) tučenca, tuečenca zgradba iz ilovice, v tehniki nabijanja, butanja (Prekmurje, po Šarfovi) tukača ročne stope za konopljo, tudi za lan (Bela krajina) tulipan 1 cvetica 2 oblika tulipana nastopa v kotni zvezi lastovičjega repa (ker je cvet zgoraj praviloma širši kot spodaj) tumpasto topo, neostro (po Koširju, Zgornja Dolina)

turbina naprava, ki vodni ali parni curek spreminja v vrtenje, turbina je hitrejša od mlinskega kolesa in zahteva večji padec ob manjši kapaciteti vode

u

v eno drevo kozolec v eno drevo ima notranje, vzdolžno zavetrovanje izvedeno v ploskvi, z eno samo brano; notranjega uporabnega prostora tako nima, je pa bolj zračen vaka vlaka, neke vrste jarek za usmerjanje spuščanja hlodovine v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina)

učinek rezultat delovanja, efekt učvrščevanje armiranje, ojačitev krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice) urbanizem prostorsko urejanje mestnega (pre)dela, da ta omogoča delovanje, vplivanje in vnaša v prostor delovanje, estetiko, humanost bistvo urbanizma so skupni sklopi višje organizacijske vrednosti: bivalnih, upravnih, kulturnih, športnih, prometnih, industrijskih, obrtnih in drugih objektov Uskoki priseljenci (v Belo krajino), pregnani po srbsko turški vojni 1389, predvsem pa po 1526, dalmatinsko - hercegovski Uskoki pa 1531 (predvsem Srbi, Hrvati in Vlahi) uskoška domačija pretežno lesena, iz varnostnih razlogov navznoter obrnjena (zaprta) domačija v Beli krajini utor vzdolžna vdolbina za zagotavljanje spoja dveh elementov

v

valj geometrijsko telo okroglega profila; valji se uporabljajo pri novejših mlinih namesto mlinskih kamnov - valjčni mlin valter, valtar, valtež loputa v tleh za vhod v klet (po Lokarju, v Beli krajini) vas prostorski sklop domačij, ki zaradi skupnih interesov živijo v omejenem prostoru; bistvo vasi je sklop posamičnih heterogenih enot (vsaka enota ima vsaj bivalni in gospodarski del) veduta pogled; navadno je v veduto vključena razmejnica z nebom, horizont vedro lesena okrogla posoda, spodaj širša kot zgoraj (obratno od pitlina), za vodo; novejše, kovinsko vedro je spodaj ožje vejanje pri mlačvi: ločevanje zrn od plev z ‘vetrom’, s tokom zraka Vend Slovenec, poimenovan na Goričkem (med ogrsko nadvlado), po Mavčcu venecijanka listna žaga na poteg, navadno z več listi, za žaganje hlodov, običajno na vodni pogon

vakuum brezzračni prostor v kumes spodbita hiša okvirna konstrukcija lesene hiše, kjer ‘v kumes spodbijajo’ vertikalne tramove kot polnila; kumes verjetno pomeni utor (po Mavčcu) v dve drevesi kozolec v dve drevesi ima dve vzdolžni ploskovni brani, ki omejujeta notranji prostor; tako je prostor bolje izkoriščen, vsebine tudi ni treba obdevati, pač pa jo v notranjost kar natlačimo

veper divja svinja veranda na pol zaprt prostor s slopi pred hišo (madžarski vpliv), po Mavčcu vernakularna arhitektura vernakularna arhitektura je arhitektura, ki je plod nešolanih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah (neformalna edukacija)

220

AS4_1del_rezerva.indd 220

27.10.2011 20:32:42


vertikala navpičnica, vertikalno je navpično veža 1 lopa, prvotno le nadkrit prostor pred ‘hišo’, osrednjim prostorom v zgradbi; kasneje se razvije v ‘črno kuhinjo’ tudi hodnik 2 osrednji, vhodni in 'umazan' (zadimljen) prostor v belokranjski hiši (po Lokarju) viba spirala, zavita linija vijačnica zavita linija okrog okroglega jedra, ki se uvija naprej vijak 1 spojni element s spiralnim navojem 2 svora, pri stiskalnici vertikalno, špiralno vreteno z navojem

vodnjak na čigo (ali na vzvod) vodnjak, ki deluje s protiutežjo (globina do petih metrov), po Korenovi

w

vodnjak na vreteno (ali na kolou) vodnjak z vretenom, na katerega navijajo vrv z vedrom, za vrtenje uporabljajo kolo ali križ

W angleška oznaka za West, zahod

vodnjak na črpalko (ali s pumpou) vodnjak z leseno ali z litoželezno črpalko, ročni pogon z nihanjem, redkeje s kolesom (na ekscenter) vogal zunanji spoj dveh konstrukcijskih elementov (zgradbe) vogel spoj dveh zidov v prostoru, znotraj vogl oblič (po Koširju, Zgornja Dolina)

vila 1 bogatejša enodružinska hiša v mestu 2 večja počitniška hiša na deželi

volar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje)

viničar 1 delavec v vinogradu 2 najemnik (po statusu)

vozevnica dolgi sod z brezovimi obroči (Bela krajina, po Dularju)

viničarska huba kmetija, ki so jo uživali tlačani kot odškodnino za obdelovanje dominikalnih vinogradov (Blaznik, po Vilfanu)

vrata vez zunanjega z notranjim prostorom (medtem ko je okno navidezna povezava, so vrata dejanska vez)

vizualno, vizualnost vidno, vidnost

vretina vodnjak kot izvir vode: tekoče, talne, z delno zaščito (ograja, cev, streha)

vlačugar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje) vmesnik vmesni element, ki bodisi razpira ali veže konstrukcijo voda 1 kemijski izraz H20 2 streha na dve vodi (dvokapna streha); streha na štiri vode (štirikapna streha) vodenica naprava ali objekt za pridobivanje vode (Bela krajina)

zadnja hiša kamra, zadnja soba, včasih služi tudi kot shramba, kašča (Prekmurje, po Ložarju) zagozda masiven kos materiala trikotnega prereza zajetje umetno jezero, ki nastane po zajezitvi zaključeni dom zaključenih tlorisov domačij v slovenski kulturi praktično ni (vse so odprte), obstajajo pa domačije pribežnikov (Uskoki, Bela krajina), ki imajo zaprta celo dvorišča, nekatere domačije pa so celo sklop le treh krakov zapažiti z mahom zatesniti leseno steno (Pohorje, Prekmurje, po Ložarju) zapeček sedež na robu krušne peči: navadno sta zapečka dva zapognjeni dom po domače ‘na akel’ (SV Slovenija), domačija je zapognjena v obliki črke ‘L’

vretina na ključ vretina na ključ je plitev vodnjak, kjer vodo zajemamo v vedro na dolgi palici s ‘ključem’ (zavihkom)

zareznik ploščat krovni element, ki ga sestavljamo z naslednjim z zarezo: omogoča enojno kritje

vsebovalnik slovenski prevod za 'container'

zaseka svinjska mast z narezanim mesom; gorenjska zaska, štajerska zaseka

vzdržni razvoj (gl. skladni razvoj, trajnostni razvoj), dobeseden, a vsebinsko manj primeren prevod angleške besede ‘sustainable’

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

zaselek manjši sklop vsaj treh domačij, ki tvorijo zaključeno celoto (v organizacijskem smislu, ko imajo skupne interese) zatič spojni element, ki varuje dva spojna elementa pred razprtjem (navadno je koničen, da ga lahko zategujemo)

vodnjak naprava ali objekt za pridobivanje vode

AS4_1del_rezerva.indd 221

z

221

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


zatočišče skromno zavetje

zidina ruševina (Bela krajina)

žagar obrtnik, ki upravlja žago, ki žaga

zatrep odprt ali zaprt, navadno trikotni del ostrešja v čelu zgradbe

znanje vedenje

žaplka manjša sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina)

zaščita zaščita ali varnost je efekt varovanja pred zunanjimi vplivi: lahko je aktivno ali pasivno zavetrovanje zavetrovanje je sistem prečnih opor, ki preprečuje, da bi se konstrukcija zložila; pri kozolcu je to brana, najpreprostejše enojno, vzdolžno zavetrovanje pa je ročica zaviti dom zaviti dom je domačija, ki ima tri krake, ki objemajo delovno dvorišče zbiralnik zbiralnik je zatesnjena posoda za hrambo vode, tudi cisterna (lok. šterna) zeljna zidanica v Beli krajini je to klet, namenjena poljskim pridelkom, ki zahtevajo vlago: za krompir ima glinasta steptana tla zgradba gradbena celota, objekt, stavba zemljanka izkopana jama z zaščitenimi vrati za poljske pridelke zibka otroška posteljica, ki se ziba; tudi zibelka, zibel zid stena, zidana iz zidakov zidak oblikovnik (iz sušene gline: čerpič; iz žgane gline: opeka; iz kamna: kamniti blok; iz drugih materialov: oblikovnik, na primer betonski itn.) zidanica 1 objekt za hrambo vina, za orodje in za občasno bivanje delavcev v gorici (Dolenjska, Bela krajina), zidanica je praviloma dvocelična- spodnji del je zidan in namenjen vinu, zgoraj je lesena 2 v Beli krajini pomeni zidanica klet: 'zeljna zidanica' in 'zidanica' za vino

zob izboklina, klin: ki se ujame z drugim za prenos zobato kolo kolo z zobmi za tekoče poganjanje zobata letev letev s klini ali z izrezanimi zobmi, za kratko premikanje zrcalo ogledalo zrcalna slika obrnjena slika, kjer sta leva in desna stran simetrično zamenjani zvonec 1 mala naprava za proizvajanje zvoka: je sestav resonančnega okvirja in tolkala (na primer: kravji zvonec) 2 električna naprava za vzbujanje pozornosti, zvonjenje zvon naprava za proizvajanje zvoka: ima resonančni okvir in tolkalo, zvonovi v zvoniku so navadno liti iz brona zvonik 1 stolp z zvonom 2 navpična zidana ali lesena konstrukcija, ki nosi zvon

ž žaga 1 orodje za rezanje lesa z zobci 2 objekt z žago žaga na poteg orodje za žaganje, kjer žagin list vlečemo z izmeničnimi potegi

žebelj kovan železen klin za spajanje (deluje po principu deformacije) žebelj je praviloma koničen od glave do konice žesel redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) žganje 1 vzdrževanje visoke temperature 2 alkoholna pijača, žgana v kotlu za žganjekuho, destilacija žganjekuha kuhanje žganja (pijače) žična žaga žaga z neskončno žico, za rezanje kamna žičnik sodobna izvedba žeblja, industrijska proizvodnja iz žice; žičnik je enake debeline po vsej dolžini, na koncu ima konico žlota najnižji, vzdolžni, padajoči stik dveh strešin, horizontalno ali pod kotom; nasprotno od slemena žnura vrv (vrvica za označevanje ravnin; gorenjsko, po Koširju) žnuranje označevanje ravnin s pomočjo barve, ki jo nanašamo na osnovo z vrvico (gorenjsko, po Koširju) žrmlje ročni mlin za žito žrvna žrmlje, ročni mlin (Bela krajina)

žaganje 1 delovanje žage, rezanje (lesa, kamna ...) 2 odpadek lesa pri žaganju

222

AS4_1del_rezerva.indd 222

27.10.2011 20:32:42


ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 223

223

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:42


224

AS4_1del_rezerva.indd 224

27.10.2011 20:32:43


Indeks Index

225

AS4_1del_rezerva.indd 225

27.10.2011 20:32:43


Kraji

Objekti

Pojmi

Bašelj 120 Bevke 96 Bizeljska vas 50, 68, 84, 116, 140 Bizeljsko 50, 116, 122, 146, 148, 189, 190, 191 Borovnica 88 Braslovče 128 Brdo pri Lukovici 50, 96, 136 Brezovica na Bizeljskem 4, 72, 148 Crngrob 84 88, 90, 110 Daber Draga 80, 130 Gomilsko 66, 84, 100, 144 Grajska vas 60, 66, 80, 100, 116, 140 Hotedršica 86, 88, 94, 126, 146, 150 Hrastje ob Bistrici 72 Idrijca 50, 54 Kamenše 100, 112 56, 64, 98, 112, 140 Kandrše Klanec 64, 128 132, 136 Komenda Kozje 68 Lancovo 120 Lemberg 56 Lipovec 94 Mala Ligojna 78 Male Braslovče 152 64, 78, 110, 128, 130, 142 Mirke Notranje Gorice 54, 64 106 Novaki Olimje 72, 102, 120, 132, 142 Orešje na Bizeljskem 72 84 Osredek Ostrožno 54, 66 Paški Kozjak 60 Pečine 54, 74, 76, 94, 140, Pekel 88 Planinski vrh 56, 68 136 Podgorje Podsreda 86, 88, 102, 124, 144 Polhov Gradec 54, 96, 120 50 Poljane Ponikva 56, 66 Prapetno Brdo 54 50 Pristava Puštal 60 Rakovnik 60 Setnik 120 Sevnica 80, 102 Sladka gora 68 Slap 54 Storžev grič 78, 195 Šentožbolt 50, Šentviška planota 54, 74, 76, 88, 90, 94, 110, Škofja Loka 48, 58, 60, 94, 122, 130, 174 Šmiklavž 66, 100, 132 Trebče 60 Vače 96, 140 Verd 78 Visoko 120, 136 Vnanje Gorice 128 Volčji potok 112, 120 Zakriž 94, 106, 110 Zalog 60 Zaplana 94 Zbilje 98 Zg. Palovče 56 Zgornje Loke 68 Žabnica 98 Žepina 116

bivalna hiša / dwelling house 45, 52, 54, 56, 62, 64, 159, 188, 189 čebelnjak / apiary 96, 112, 118, 120, 160, 184, 188, 189 domačija / farmstead 41, 42, 44, 48, 50, 54, 158, 161, 162, 164, 176,188, 189 gospodarsko poslopje / farmstead 42, 48, 50, 62, 64, 68, 78, 162, 167, 174 hiša / house 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 166, 167, 168, 170, 175, 176, 184, 185, 188, 189 hlev / stockhouse 41, 42, 43, 48, 52, 54, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 78, 92, 102, 126, 159, 162, 163, 172, 173, 174, 188, 189 hram / storehouse 74, 188, 189 kašča / granary 12, 45, 48, 54, 58, 62, 74, 76, 78, 80, 92, 140, 162, 164, 166, 176, 188, 189 klet / cellar 12, 23, 24, 52, 54, 56, 58, 60, 68, 70, 72, 74, 78, 104, 106, 112, 146, 148, 164, 170, 188, 189 klopotec / wind rattle 12, 122, 164, 185, 188, 189 koruznjak / corn house 50, 68, 114, 116, 166, 188, 189 kozolec 48, 50, 54, 60, 62, 64, 66, 68, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 116, 126, 136, 140, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 171, 172, 174, 175, 184, 185 marof 62 mlin / mill 45, 48, 68, 86, 88, 90, 118, 144, 166, 167, 171, 175, 177, 184, 188, 189 opečna mreža / brickwork screen 94, 126, 128, 132, 168 opeka / brick 11, 126, 128, 130, 154, 159, 160, 167, 168, 176, 188, 189 preža / hunting tower 124, 170, 188, 189 repnica 146, 148, 171, 188, 189 studenec 152, 173 štirna 82 vodnjak / well 12, 16, 68, 82, 84, 152, 161, 164, 167, 170, 173, 175, 176, 184, 185 zemljanka / earth house 146, 148, 176, 188, 189, 191 znamenje / shrine 134, 136 žaga / sawmill 48, 90, 160, 162, 174, 176, 188, 189

arhitektura 7, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 25, 29, 37, 41, 42, 43, 84, 90, 92, 96, 134, 136, 138, 146, 158, 160, 161, 164, 175, 184, 185, 188, 189 baba 92, 158 16, 28, 52, 159, 162, 163, 168, 188, 189 center cimper 24, 25, 160 cimperman 160 22, 48, 60, 92, 126, 160 čelo čop 26, 52, 92, 160, 173 črna kuhinja 23, 24, 31, 34, 35, 39, 40, 42, 160, 161, 166 dekoracija 56, 160 deska 122, 160, 161, 166, 172 45, 52, 112, 138, 140, 142, 160, 168, 170 detajl diagonala 92, 160, 170 28, 29, 31, 32, 37, 38, 40, 52, 161 dim dimnica 23, 24, 31, 32, 52, 161 dimnik 24, 30, 31, 37, 38, 60, 108, 112, 160, 161, 171, 172 27, 43, 48, 161, 170, 176, 185 dom glina 30, 35, 154, 159, 162, 165, 166, 169 gospodarnost 162 42, 43, 64, 161, 162, 169, 174 gumno hlapec 163, 170, 173, 176 ilovica 54, 154, 159, 163, 164, 165 izba 163 izba 163, 173 jama 82, 146, 158, 163, 166, 167, 171, 176 kajža 163 kamen 14, 15, 27, 31, 35, 37, 82, 146, 148, 150, 159, 164, 165, 166, 167, 168, 170, 184 klesanje 164 kolo 72, 84, 86, 88, 90, 167, 175, 176 konstrukcija 14, 21, 22, 35, 36, 37, 44, 56, 62, 70, 72, 74, 76, 80, 86, 92, 104, 114, 118, 124, 126, 128, 142, 144, 146, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 168, 171, 172, 173, 175, 176, 188, 189 krajina 41, 48, 158, 165, 169, 176 krašenje 140, 160 krog 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 28, 29, 45, 82, 128, 142, 160, 165, 166, 170 krušna peč 35, 166 kvadrat 16, 20, 21, 22, 25, 29, 118, 120, 166, 170 les 29, 76, 104, 124, 159, 161, 163, 164, 165, 166, 171, 174, 184 lopa 92, 166, 173, 175 mletje 167 načelo 25, 50, 167, 170 nadstrešek 13, 25, 38, 43, 110, 112, 159, 167, 169 nadstropje 56, 64, 68, 78, 161, 167 naklon 25, 52, 98, 116, 128 oblikovanje 7, 10, 56, 132, 138, 154, 158, 162, 168, 172, 184, 188, 189 obok 15, 16, 18, 64, 167, 168 ogenj 16, 19, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 34, 37, 38, 39, 45, 52, 108, 168, 174, 188, 189 ognjiščnica 23, 31, 32, 34, 52, 168 ograja 44, 168, 169, 175 opaž 168 peč 13, 24, 25, 30, 31, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 154, 159, 160, 161, 163, 164, 166, 169, 188, 189 ploh 166 pod 21, 23, 35, 62, 150 podstrešje 24, 37, 38, 40, 42, 44, 54, 56, 66, 74, 104, 106, 108, 126, 167, 169 pogled 11, 17, 25, 26, 29, 42, 58, 76, 80, 94, 126, 132, 134, 138, 158, 161, 163, 167, 168, 170, 175 potok 48, 88, 90, 112, 120 pravokotnik 20, 21, 170 preddverje 108, 170, 174 preklada 15, 170 prerez 29, 76, 118, 167, 170 prevžitkar 170 princip 11, 15, 18, 36, 82, 86, 90, 92, 144, 166, 167, 170, 171,173

226

AS4_1del_rezerva.indd 226

27.10.2011 20:32:43


pritličje profil raka razmerje sklepnik soba stopnica stopnišče streha špirovec tesar tesarstvo tloris trikotnik vedro voda zapeček zatrep zid zidak zrnje žito žrmlje

52 16, 160, 166, 170, 174 171 22, 92, 160, 168, 170 168, 172 23, 25, 160, 163, 164, 172, 173, 174, 176 152, 173 13, 78, 173 20, 22, 25, 26, 38, 42, 44, 48, 52, 54, 56, 58, 60, 66, 68, 74, 76, 80, 82, 92, 104, 114, 118, 126, 136, 144, 154, 160, 164, 172, 173, 175 12, 174 160, 174 160 12, 14, 15, 16, 17, 20, 21, 23, 24, 26, 28, 31, 36, 37, 38, 41, 42, 44, 45, 114, 124, 146, 158, 160, 165, 167, 168, 170, 174, 176, 188, 189 21, 22, 160, 161, 165, 174 82, 169, 175, 176 17, 38, 82, 84, 86, 88, 90, 142, 152, 164, 165, 167, 172, 175 35, 176 66, 74, 76, 92, 106, 176 29, 35, 60, 104, 168, 169, 173, 176 159, 160, 168, 176 86, 88, 166 19, 24, 42, 45, 74, 88, 108, 159, 162, 168, 171, 177 86, 88, 177

Objects apiary / čebelnjak 96,112, 118, 120, 160, 184, 188, 189 brick / opeka 11, 126, 128, 130, 154, 159, 160, 167, 168, 176, 188, 189 brickwork screen / opečna mreža 94, 126, 128, 132, 168 cellar / klet 12, 23, 24, 52, 54, 56, 58, 60, 68, 70, 72, 74, 78, 104, 106, 112, 146, 148, 164, 170, 188, 189 cistern / štirna 82 corn house / koruznjak 50, 68, 114, 116, 166, 188, 189 dwelling house / bivalna hiša 45, 52, 54, 56, 62, 64, 159, 188, 189 earth house / zemljanka 146, 148, 176, 188, 189, 191 farmstead / domačija 41, 42, 44, 48, 50, 54, 158, 161, 162, 164, 176, 188, 189 granary / kašča 12, 45, 48, 54, 58, 62, 74, 76, 78, 80, 92, 140, 162, 164, 166, 176, 188, 189 house / hiša 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 166, 167, 168, 170, 175, 176, 184, 185, 188, 189 hunting tower / preža 124, 170, 188, 189 kozolec / hayrack 48, 50, 54, 60, 62, 64, 66, 68, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 116, 126, 136, 140, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 171, 172, 174, 175, 184, 185 marof 62 mill / mlin 45, 48, 68, 86, 88, 90, 118, 144, 166, 167, 171, 175, 177, 184, 188, 189 oxilliary building / gospodarsko poslopje 42, 48, 50, 62, 64, 68, 78, 162, 167, 174 repnica 146, 148, 171, 188, 189 sawmill / žaga 48, 90, 160, 162, 174, 176, 188, 189 shrine / znamenje 134, 136 stockhouse / hlev 41, 42, 43, 48, 52, 54, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 78, 92, 102, 126, 159, 162, 163, 172, 173, 174, 188, 189 water well / vodnjak 12, 16, 68, 82, 84, 152, 161, 164, 167, 170, 173, 175, 176, 184, 185 wind rattle / klopotec 12, 122, 164, 185, 188, 189

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 227

227

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:43


228

AS4_1del_rezerva.indd 228

27.10.2011 20:32:43


Viri Bibliography

229

AS4_1del_rezerva.indd 229

27.10.2011 20:32:43


1828 1875 Achenza,M 2005 Aleksandrova,B 1967 Arnheim, R 1974 Berge,B 2003 Bogataj,J 1981 Brunskill,R 2000 Cevc, T 1972 Cevc, T 1975 Cevc,T 1993 Cevc,T ed 1997 Correia,M 2007 Črešnar, M 2oo7 Doli,F 2001 Dular, J 1963 Egenter,N 2003 Egenter,N 1992 Egenter,N 1994 Fellner,J 2001 Fister,P 1986 Fister,P 1993 Fister, P 1994 Fletcher,B 1996 Frattari,A 2000 Gabrijelčič,P 2002 Grobovšek,J 2003 Guillaud,H 2008 Hippolyti,R 1711 Hohmann,H 1987 Janša,A 1773 Juvanec,B 1985 Juvanec,B 1986 Juvanec,B 1995 Juvanec,B 1998 Juvanec,B 2001 a Juvanec,B 2001 b Juvanec,B 2002 a Juvanec,B 2002 b Juvanec,B 2003 a Juvanec,B 2003 b Juvanec,B 2004 a Juvanec,B 2004 b Juvanec,B 2004 c Juvanec,B 2005 Juvanec, Zupančič 2005b Juvanec, B 2006 Juvanec,B 2006 a Juvanec,B 2006 b Juvanec,B 2006c Juvanec, B 2006d Juvanec,B 2007 a Juvanec,B 2007 b Juvanec,B 2008 Juvanec,B 2008 a Juvanec,B 2008 b Juvanec,B 2009 Juvanec,B 2009 a Juvanec,B 2010 Juvanec,B 2010 a Juvanec,B 2010 b Juvanec,B 2011 Kajzelj, 1997 Kopač, V 1996 Kopač, V 2006 Koprivec,L 2009 Korade,D 2009 Koren,V 1962 Košir,S 2004 Košir,S 2008

STARA KAISERJEVA SUITA 1824 - 33 (pon. 1999) BAUORDNUNG /STAVBNI RED ZA KRANJSKO HOUSES AND CITIES BUILT IN EARTH RUSSKIE ISTORIČESKI ETNOGRAFIČESKI ATLAS Essay on Disorder and Order THE ECOLOGY OF BUILDING MATERIALS Mlini na Dolenjskem, doktorska naloga ILL. DICTIONARY OF VERNACULAR ARCHIT. VELIKA PLANINA, ŽIVLJENJE, DELO Tri oblike lesenih ključavnic na Slovenskem SLOVENSKI KOZOLEC AGENS PASTIRSKE STAJE, zbornik TAIPA NO ALENTEJO Leseni objekti v pozni prazgodovini ARKIT. TRADICIONALE POPULLORE KOSOVES Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini IMPLOSION, CDRom ARCHITECTURAL ANTHROPOLOGY SEMANTIC AND SYMBOLIC ARCHITECTURE ALTE HOLZREGELN UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE Nove smernice v raziskovanju HISTORY OF ARCHITECTURE EDIFICI RURALI DEL TRENTINO RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA DOKTRINA 1, ICOMOS Int. Charters TERRA INCOGNITA, Preserving Earthen Arch. DICTIONARIUM TRILINGUE ZIEGELGITTER IM ALPEN ADRIA RAUM POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU, ponatis 1906 Opečne mreže, raziskava Hiša, raziskava Vodnjaki / The Wells, raziskava ARHITEKTURA PRI LENARTU Reinventer les abris en pierre Vernacular Architecture, http://www.thezaurus Šuplja gromila, Šibenik Six Thousands Years and more El bombo, La Mancha Čebelnjak kot arhitektura, v: Kranjska čebela Vernakularna arhitektura, kompleksnost preprostosti Desenvolumpament de construccio The stone, www.stoneshelter.org KAMEN NA KAMEN YEMEN, YEWELL IN ARCHITECTURE KULTURA BIVALNEGA PROSTORA Tan leyos y tan cerca, v: Piedras con raices 14, 29-40 Chischner, nepravi sorodnik kozolca LES 7 06 VERNACULAR ARCHITECTURE OF MALTA Chischner, naprava za sušenje v Švici KOZOLEC Kozolec kot tehnični spomenik, v: ŽIT 1/07 CHOZO DE EXTREMADURA, JOYA EN PIEDRA Hvalnica lesu, v: LES 7 Basics of Proportional Systems in Architecture ARHITEKTURA SLOVENIJE 1, Alpski del ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1, Alpine Part, Basics of Proportional Systems in Architecture ARHITEKTURA SLOVENIJE 2 , Severovzhod ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2, Northeast, Pozzo Sacro Sant’Anastasia, Sardara SLOVENSKI ČEBELNJAK ARHITEKTURA SLOVENIJE 3, Osrednji pas ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3, Central part BOVŠKA HIŠA Velikoplaninska pastirska bajta IVERI Z GRINTAVCEV Vpliv gradiv na oblikovanje fasadnega ovoja, dokt. n. KLOPOTEC Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju POHN KUFR GA MAM V COKLAH NA POT

Umetn. kabinet Primoža Premzla, Maribor samozaložba, Ljubljana Argumentum, Lisboa Nauka, Moskva University of California Press, Los Angeles Architectural Press, Amsterdam Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana Faber and Faber, London DZS, Ljubljana Traditiones 4/1975, Ljubljana Žirovnica SAZU, Ljubljana Argumentum, Lisboa v: AR 2oo7/2 UL FA, Ljubljana Dukagjini, Prishtina Slovenski etnograf 16, Ljubljana DOFSBT, Zuerich Structura Mundi, Lausanne Structura Mundi, Lausanne OKK, Wien Cankarjeva založba, Ljubljana MOP RS, Ljubljana v: Zbornik int. konf. AA 94, Ljubljana Butterworths Universita di Trento, Trento Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana ICOMOS, Ljubljana Argumentum, Lisboa Georgy Mayr, Labaci Intern. Staedteforum, Graz Slovensko čebelarsko dr., Ljubljana Univerza v Ljubljani, FAGG, Ljubljana Univerza v Ljubljani FAGG, Ljubljana ICEA, Coventry Jasama, Lenart UNESCO/ICOMOS Canada, Montreal Inst. for Slovenian Studies, Victoria Prostor, znanstveni časopis, Zagreb UNESCO / ICOMOS France, Paris Prostor, znanstveni časopis, Zagreb Čebelarski muzej, Radovljica AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Pedra seca 8/2004 p 10-14, Barcelona Ljubljana University, Ljubljana I2, Ljubljana Aga Khan Trust for Culture, Geneva UL Pedagoška fakulteta, Ljubljana ARTE, Caceres ZLS, Ljubljana Xpeditions, Universite de Leuven LES 58/10, ZLS, Ljubljana I2, Ljubljana University, Ljubljana TZS, Ljubljana ARTE , Caceres Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana Prostor, znanstveni časopis, Zagreb I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Prostor, znanstveni časopis, Zagreb I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana v: Piedras con raices 1/10, ARTE, Caceres Univerza v Ljubljani in ČZS, Ljubljana I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Debora, Ljubljana Traditiones 25/96, SAZU, Ljubljana Planinska založba Slovenije, Ljubljana Univerza v Ljubljani, FA, Ljubljana Litera, Maribor Slovenski etnograf xv 85-101, Ljubljana samozaložba, Gozd Martuljek samozaložba, Žirovnica

230

AS4_1del_rezerva.indd 230

27.10.2011 20:32:43


Kotar, M 1999 NAŠE DREVESNE VRSTE Slovenska matica, Ljubljana Kunej,T 2002 Repnice Občina Brežice, Brežice Kregar,R 1946 NAŠ KMEČKI DOM 1 Naš dom, Ljubljana Kresal,J 2002 GRADIVA V ARHITEKTURI Univerza v Ljubljani, FA, Ljubljana Kretzenbacher,L 1975 WINDRADEL UND KLAPOTETZ Verlag R Trofenik, Muenchen Kuhar, B 1966 Včeraj in danes v Škocjanskih hribih Slovenski etnografski muzej,Ljubljana Kuljaj, I 2003 Zidanice, vinske kleti Magnolija Kunej, T 2002 Repnice Občina Brežice, Brežice Kušar, J 2006 Različnost znanstvenih raziskav AR Arhitektura raziskave 06/1, Ljubljana Langhein, J 2000 Was ist Proportion, v: Ordo et Mensura vi Scripta Mercaturae Verlag, Berlin Langhein,J 2003 Allgemeine Proportiontheorie Ordo et Mensura viii, Berlin Lassure,C 2004 CABANE EN PIERRE SECHE DE FRANCE Edisud, Aix en Provence Lassure,C 2008 LA PIERRE SECHE, MODE D’EMPLOI Eyroles, Paris Le Corbusier 1963 MODULOR L’architecture d’aujourd’hui, Boulogne Leinfellner, W 1965 Structur und Aufbau wiessenschaftlicher Theorien Wien Lokar, J 1912 Belokranjska hiša Carniola III/1, str 1-27, Ljubljana Kmečki dom in kmečka hiša Klas, Znanstvena knjižnica, Ljubljana Ložar,R 1944 May, J 2010 HAND MADE HOUSES Thames and Hudson, London Marinko/Debevec 09 VPLIV ANTIKE V ARHITEKTURI Mohorjeva družba, Celje Martin-Galindo, J 06 LA ARQUITECTURA VERNACULA Disputacion de Badajoz, Badajoz Maučec,M 1967 Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju Etnografija Pomurja I Pom. zal., Murska Sobota Melik,A 1931 Kozolec na Slovenskem Razprave znanstvenega društva, Ljubljana Mileto,C Vegas,F 2008 HOMO FABER Mancomunidad, Ademuz Moškon,D 1975 Gradbeno tehnološka raziskava ilovnatega naboja FAGG Institut za oblikovanje, Ljubljana Moser,O 1974 DAS BAUERNHAUS Landesmuseum, Klagenfurt Moser,O 1994 Des lebens Wirklichkeit Geschichtsverein, Klagenfurt Mušič,M 1963 ARHITEKTURA SLOVENSKEGA KOZOLCA Zalozba Obzorja, Maribor Olafsson,G 2000 REC. MEDIEVAL FARM IN THORSARDALUR National Museum, Reykjavik Oliver,P ed 1997 ENCYCLOPEDIA OF VERNACULAR ARCHIT Cambridge University Press, Cambridge Oliver,P 2003 DWELLINGS, The Vernacular House World wide Phaidon, New York Oliver,P 2006 BUILT TO MEET NEEDS: VERNACULAR ARCH Cambridge University Press, Cambridge Opolovnikova, E 1998 DEREVO I GARMONIJA Opolo, Moskva Pavel,A 1930 Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev Etnolog iv 125-145, Ljubljana Pohleven, F et al 2000 Ogroženost lesnih predmetov dediščine z glivami RES., Dela, Papers 4/99, 25-30 Pohleven, F et al 2005 Biotehnologija v lesarstvu Les 57- 11, 316-321, Ljubljana Pohleven, F et al 2009 Uporaba voskov za izboljšanje voodbojnosti lesa Les 61- 5, 254-259, Ljubljana Potokar,R 2002 GORENJSKA, ARHITEKTURNI VODNIK Saving, Ljubljana Pseiner, J 1822 Die verbesserte zweckmaessigere Getreide Harfe Wien Rappoport, A 199o Form, Culture and Materials Arch. in pietra a seco, Fasano Skalicky,J 2004 Ljudsko stavbno izročilo žetalske občine v: Žetale in Žetalani, Občina Žetale, Žetale Skalicky,J 2005 O stavbni dediščini Haloz, v: Svet Belanov Halo, Cirkulane Stabej,J 1997 SLOVENSKO LATINSKI SLOVAR (po: Kastelec - Vorenc 1680 - 1710), ZRC SAZU, Ljubljana Šarf,F 1963 Vrste ognjišč na Slovenskem Slov. etnograf 16/63, Ljubjana Šarf,F 1971 Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu Slov. etnografski muzej,Ljubljana Terpin,R 1998 DOM NAŠIH PREDNIKOV Založba Bogataj, Idrija Terpin,R 2008 DOM NAŠIH PREDNIKOV 2 Založba Bogataj, Idrija Torelli, N et al 1997 Spiralna rast pri iglavcih Les 49/12, 368-371, Ljubljana Torelli, N 1998 Daljinski transport vode v drevesu Les 50/6, 169-173, Ljubljana Les kot visokoelastičen material Les 55/3, 48-58, Ljubljana Torelli, N 2003 Torelli, N 2004 Platana: les,s korja in kulkturna zgodovina Les 56/10, 321-328, Ljubljana Torelli, N 2005 Lunarni les - mit ali resničnost Zbornik gozd. lesar. 76, 71-101,Ljubljana Torkar, Z 2008 Velika planina: pastirska dediščina zbirke V. Kopača Medobčinski muzej, Kamnik Valvazor,JV 1689 SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, ponatis 1984 Mladinska knjiga, Ljubljana Vegas,F, Mileto,C 2007 RENOVAR CONSERVANDO Municipio Rincon A., Ademuz Vellinga,M ed 2008 VERNACULAR ARCHITECTURE IN THE 21ST Taylor and Francis, London Vellinga/Oliver 2007 ATLAS OF VERNACULAR ARCHITECTURE Cambridge University Press, Cambridge Velušček, A 2009 KOLIŠČARSKA NASELBINA STARE GMAJNE ZRS SAZU, Ljubljana Velušček, A 2010 KOLIŠČARJI ZRC SAZU, Ljubljana Vilfan, S 1952 Od vinskega hrama do bajte Slovenski etnograf 5, Ljubljana Vilfan, S 1970 Kmečka hiša v: Gosp. in družbena zgodovina Slov., SAZU, Ljubljana Vitruvius 1825 DE ARCHITECTURA LIBRI DECEM, ponatis 1999 Institut za gradjevinarstvo, Zagreb Werner, P 1988 DAS BUNDWERK Callwey, Muenchen Zaccaria, ed 1990 ARCHITETTURA IN PIETRA A SECCO SCHENA Editore, Fasano Zaccaria,C 1999 LA CATALOGAZIONE DEL PATRIMONIO Adriatica, Bari Zadnikar,M 1991 SLOVENSKA ZNAMENJA Družina, Ljubljana Zaragoza,C 2000 ARQUITECTURA RURAL PRIMITIVA EN SECA Colleccio Politecnica 10, Valencia Zbašnik,M/Kresal,J 2002 POVRŠINSKA OBDELAVA GRADIV V ARHITEKTURI UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Zupančič,D 2003 SARDINIJA, ARHITEKTURA KAMNA UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Zupančič,D 2003a Vernakularna arhitektura in ekonomika gradnje AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Zupančič,D 2009 Economy and Common Sense Mediterra (Craterre Grenoble), Cagliari Zupančič,D 2010 Hiska at Kras, Slovenia Stonechat 21:6, Caernarfon Žiberna,I et al 2004 Teorija in praksa regionalizacije Slovenije Pedagoška fakulteta UM, Maribor Židov, N 2010 Rovaši Slovenski etnografski muzej, Ljubljana

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 231

231

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:43


232

AS4_1del_rezerva.indd 232

27.10.2011 20:32:43


IzvleÄ?ki Abstracts

233

AS4_1del_rezerva.indd 233

27.10.2011 20:32:43


Izvleček

Arhitektura Slovenije obsega pet knjig: Alpe, Severovzhod, Osrednji del, Južna hribovja, Kras. Četrta knjiga, Južna hribovja, obsega predvsem Dolenjsko, pa tudi Suho in Belo krajino in Kočevsko. To je pretežno nizka, gričevnata in zelena krajina: taka je tudi arhitektura. Gre pretežno za uporabo kamna in lesa, mnogokje z oblogo iz ilovice ali z apnom. Arhitekturo oblikuje človek, prišepetava mu narava. Človeku najbližji material je nedvomno les, tudi najlaže ga oblikuje. Fizična, takojšnja uporaba lesa je vgradnja najdenih gradnikov, obdelava kot obrtniško delo je plod spretnosti, tehnologija pa je rezultat uma. Sestavi novih značilnosti so bolj uporabni, trši, trdnejši, trajnejši. Na videz boljši. Ampak les je le les. Gradiva v arhitekturi so les, kamen, glina, potem pa jeklo, umetni kamen in steklo, pa še jih je. Začne se nedvomno z lesom. A z lesom se tudi konča, kajti pri vseh najboljših rešitvah, človeku blizu, nastopa les kot ključni, končni material, v stiku s človekom: ki ga je izbral, obdelal in ga uporablja. Medtem ko so arhitekture v trajnih materialih, predvsem mislim na kamen, namenjenih mrtvim, bogovom in kraljem, je lesena arhitektura vedno arhitektura človeka, človeku, od človeka in zanj. Les kot gradbeni material je primeren zaradi svojih lastnosti, zaradi dosegljivosti in zaradi preproste obdelave, ki je lahko ročna, obrtniška ali industrijska. Vir za les je nedvomno drevo, njegova rast pa določa uporabo. Značilnosti vrste lesa pridejo do izraza le pri idealno raščenem drevesu. Izbor je odvisen od dosegljivosti, od namena in od možnosti obdelave: les pa dopušča izjemno širok razpon izbora, od mehkobe, trajnosti, žilavosti, poroznosti, površine ali barve in izgleda. Kvaliteta ni - presenetljivo - toliko odvisna od izbora vrste ali rasti, pač pa bolj od obdelave. Trdota ali sposobnost obdelovanja sta pomembni, še bolj pa odloča o kvaliteti lesa njegova končna obdelava, površina. Ta definira končni efekt, človekov stik z lesom in njegov odnos do lesa. Zato je vrednost lesa vse bolj odvisna od človeka samega: tistega, ki ga je izbral, ki ga obdeluje, in ki ga vrednoti. Les kot konstrukcija je skoraj idealen material, ki pa ima svoje omejitve. Problem je predvsem vlaga, ki brez prisotnosti kisika spremeni les v nekaj tisoč letih v premog, voda ga utrdi, da postane trd kot kamen, občasna voda pa povzroča gnitje in s tem njegov propad. Les, pa tudi človek, ki ga uporablja na različne načine, se na vlago odzivata vedno enako: mlad se napne, star ne reagira več. To izrablja človek za vgradnjo lesa na različne načine. Les kot oblikovanec je idealen material, saj ga lahko cepimo, režemo, tešemo, kalamo, žagamo, gladimo, stružimo. Pri tem je najpomembnejši izbor. Les je lahko mehak ali trd, ima lahko izrazite letnice, ki definirajo zunanjo obliko, lahko je dekorativen sam po sebi.

Les, um, arhitektura, človek, humanost Človek je vezan na les predvsem psihološko, čutno. V drugih materialih je možno narediti skoraj vse, tudi slabe rešitve. Les pa ima svoja pravila, ki se jih dosledno drži, neumnosti pa kaznuje. Objekti arhitekture južnega dela Slovenije so taki kot drugod, s poudarkom na kozolcu in na zidanici. Zahtevno oblikovan dvojni vezani kozolec je doma prav na Dolenjskem in v svojem sestavu uporablja diagonalo kvadrata ali osnovnico krat kvadratni koren iz dve. Vse to izhaja iz tesanja kvadratnega profila trama iz okroglega debla. Zidanice sicer najdemo tudi drugje, a na jugu Slovenije jih je največ. Ob hrvaški meji najdemo skupne objekte, soseske zidanice, ki jih drugje ne poznajo. Tudi uskoška arhitektura je prav posebna: zaprte, utrjene domačije se odpirajo na dvorišče in poznajo tudi ograje, ki jih Slovenija sicer (razen v pašništvu) ne pozna.

234

AS4_1del_rezerva.indd 234

27.10.2011 20:32:43


Abstract

The Architecture of Slovenia comprises five books: Alpine Part, Northeast, Central Belt, Southern Hills, Karst. The fourth book, Southern Hills, primarily covers Dolenjska but also Suha krajina, Bela krajina and Kočevska. This is predominantly a low, hilly and green landscape: such is also the architecture. Stone and wood are used for the most part, in many places with a clay or lime cladding. Arhitecture is created by man, with a contribution from nature. Wood is undoubtedly the material closest to man, as well as the easiest to shape. Wood is used physically, immediately in the building of rough builders, dressed as artisan work it is the fruit of skill, and technology the result of intelligence. Combinations of new characteristics are more functional, rigid, solid, more durable. Apparently better. But wood is just wood. The materials in architecture are wood, stone, clay and then steel, artificial stone and glass, and there are others. It undoubtedly starts with wood. It also ends with wood since with all the best solutions, close to man, wood appears as a key, final material, in contact with man: which he has chosen, worked and uses. While architecture in more permanent materials, I am thinking primarily of stone, is devoted to the dead, the gods and kings, wooden architecture is always architecture of man, for man, of people and for people. Wood as a building material is suitable because of its own properties, because of its availability and because of the simplicity of working it, which can be by hand, artisan or industrial. The source of wood is undoubtedly a tree and its growth determines the use. The characteristics of a type of wood are only expressed with an ideally grown tree. The choice depends on availability, on the purpose and on the possibilities of working: wood allows an extremely wide range of choice, of softness, durability, grain, porosity, surface or colour and appearance. The quality is not – surprisingly – so much dependent on the choice of species or growth but more on the processing. Hardness or capacity to be worked are important, but its final finishing, surface, even more determines the quality of wood. This defines the final effect, man's contact with wood and his relation to wood. So the value of wood is ever more dependent on man himself: what he chooses, works and values. Wood as construction is an almost ideal material but it has its limitations. Damp above all is a problem: dampness in the absence of oxygen transforms wood over thousands of years into coal, water hardens it so that it becomes as hard as stone but occasional water causes rotting and thus also decomposition. Wood and mankind, who uses it in various ways, respond to damp in the same way: the

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 235

young stretch, the old no longer react. Man exploits this in various ways when using wood for building. Wood as designer is an ideal material since it can be split, cut, hewn, cleaved, sawn, planed or turned. Selection is most important in this: wood can be soft or hard, it can have a pronounced grain, which defines the external form, it can be decorative in itself. Wood, intelligence, architecture, man, humanity Mankind is bound to wood primarily psychologically, by feeling. It is possible to make almost anything in other materials, even bad solutions. Wood, though, has its rules, which consistently hold, and it punishes stupidity. Objects of architecture of the southern part of Slovenia are such as elsewhere, with a stress on the kozolec and on vineyard cottages. The demandingly designed double kozolec is most familiar, at home, in Dolenjska and it uses the diagonal of a square or the base times the square root of two: all this derives from hewing a square profile from a circular trunk. Although vineyard cottages are found elsewhere, there are most in the south of Slovenia: beside the border with Croatia common objects are found: community vineyard cottages, which are unknown elsewhere. 'Uskok' architecture is also very special: the enclosed, fortified farmsteads open onto a courtyard and also have fences, which (except for pastures) are unknown in Slovenia.

235

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:43


Auszug

Die Architektur Sloweniens umfasst fünf Bücher: Alpen, Nordwesten, Zentraler Teil, Südliche Gebirge, Kras. Das Vierte Buch, Südliche Gebirge, umfasst vorallem Dolenjska, und auch Suho und Belo krajino und Kočevsko. Dies ist vorwiegend eine niedrige, hügelige und grüne Landschaft: so ist auch die Architektur. Es handelt vorallem von der Verwendung von Stein und Holz, häüfig auch mit einer Abdeckung aus Lehm oder Kalk. Der Mensch gestaltet die Architektur und die Natur flüstert ihm zu. Dem Menschen ist zweifellos das Holz am nähesten und es lässt sich am einfachsten formen. Eine natürliche, unmittelbare Verwendung von Holz ist der Baustein, die Bearbeitung als Handwerk ist das Ergebnis der Geschicklichkeit, die Technologie ist das Ergebnis des Geistes. Die Zusammensetzung der neuen Eigenschaften sind brauchbarer, härter, stärker und haltbarer. Dem Anschein besser. Aber Holz ist nur Holz. Materialien in der Architektur sind Holz, Stein, Ton, Stahl, künstlicher Stein, Glas, und noch andere. Zweifellos fängt alles mit Holz an. Mit dem Holz endet auch alles, weil bei allen guten Lösungen, die dem Menschen nahe sind, tritt das Holz als Schlüssel, End-Element auf, das im Kontakt mit dem Menschen ist: daß er ausgewählt, verarbeitet und genutzt hat. Währenddessen die Architektur in dauerhaften Materialien besteht, in erster Linie denke ich an Stein die für dieToten, Götter und Könige bestimmt war, ist die Holzarchitektur immer die Architektur des Menschen für den Mensch und vom Menschen und zurück. Holz als Baustoff ist durch seine Eigenschaften besonders gut geeignet, wegen seiner Verfügbarkeit und der einfachen Bearbeitung, die händisch, handwerksmäßig oder industriell sein kann. Die Quelle für das Holz ist definitiv der Baum, dessen Wachstum die Verwendung bestimmt. Die Holzeigenschaften kommen erst beim richtigen Baumwuchs zum Ausdruck. Die Auswahl richtet sich nach der Verfügbarkeit, dem Benutzungszweck und der Bearbeitungsmöglichkeit: Holz ermöglicht ein breites Spektrum an Auswahl von der Weichheit, Haltbarkeit, Festigkeit, Porösität, der Oberfläche, Farblichen Auswahl und dem Aussehen. Die Qualität ist - überraschend - nicht so von der Auswahl, Holzart und vom Wachstum abhängig, sondern von der Bearbeitung. Die Härte und die Verarbeitungsfähigkeit sind wichtig, um so mehr ist für die Holzqualität die Endbearbeitung der Oberfläche entscheidend. Dieser definiert den Endeffekt, den Menschlichen Kontakt und die Beziehung zum Holz. Daher ist der Holzwert zunehmend vom Menschen abhängig: von dem der das Holz auswählt, bearbeitet und beurteilt.

Holz als Konstruktion ist fast ein ideales Baustoff, das jedoch Einschränkungen hat. In erster Linie ist die Feuchtigkeit das Problem: Feuchtigkeit ohne die Präsenz von Sauerstoff, verwandelt Holz in tausenden von Jahren in Kohle, Wasser festigt es, das es hart wie Stein wird, gelegentliches Wasser verursacht Fäulnis und somit den Zerfall. Holz und der Mensch, der es auf verschiedene Weise benutzt, reagiert auf die Feuchtigkeit immer gleich: Junges Holz strafft, altes Holz reagiert nicht. Dieses nutzt der Mensch beim Einbau auf unterschiedlicher Weise. Holz als Gestalter ist ein ideales Material, weil man es spalten, schneiden, behauen, zerhacken, sägen, glätten und drechseln kann. Hierbei ist die Auswahl am wichtigsten: Holz kann weich oder hart sein, er kann markante Jahresringe haben die die äußere Form definieren, oder dekorativ sein. Holz, Vernunft, Architektur, Mensch, Humanität Der Mensch ist an das Holz vor allem psychologisch, emotional gebunden. Mit anderen Materialien ist es möglich fast alles zu machen, sogar schlechte Lösungen. Holz hat seine eigenen Regeln, an die er sich konsequent hält und Dummheit bestraft. Die Architekturobjekte im südlichen Teil von Slowenien, sind so wie anderswo, mit dem Schwerpunkt auf dem Heuboden und dem Weinberghaus. Anforderungsvoll geformter doppelt gebundener Heustadel stammt aus der Heimat Dolenjska und in seiner Zusammensetzung benutzt er die Diagonale des Quadrates oder die Grundfläche mal der Quadratwurzel aus zwei: all dies erfolgt von der Behauung des Quadratprofil des Balken aus dem rundem Baumstamm. Den Weinberghaus findet man auch anderswo, aber im Süden Sloweniens sind sie am häufigsten: an der kroatischen Grenze findet man gemeinsame Objekte: Weinberghaus Nachbarschaften, die man anderswo nicht kennt. Auch ist die Uskok Architektur sehr speziell: geschlossene, verfestigte Gehöfte die sich zum Hof öffnen und auch Zäune haben, die in Slowenien (außer in der Weidewirtschaft) nicht vorkommen.

236

AS4_1del_rezerva.indd 236

27.10.2011 20:32:43


Résumé

La série de l’architecture de la Slovénie est conçue en cinq volumes : les Alpes, le Nord-est, la Slovénie centrale, les collines du sud et la région du Karst. Le quatrième volume intitulé Les collines du sud, comprend avant tout les régions de Dolenjska, de Suha et Bela krajina ainsi que Kočevsko. Il s’agit avant tout d’un paysage bas, vallonné et vert : telle est aussi son architecture. Les matériaux prédominants sont la pierre et le bois, souvent revêtus d’argile et de chaux. L’architecture est créée par l’homme et inspirée par la nature. Le matériel le plus proche à l’être humain est incontestablement le bois qui est aussi le plus facile à former. Sur le plan physique, l’utilisation immédiate du bois se passe dans l’intégration d’éléments trouvés. Sa transformation sur le plan de travail artisanal est le fruit de l’habileté, alors que la technologie est le fruit de la raison. La composition des nouvelles propriétés désirées sont des bois plus adéquats, plus durs, plus solides et plus durables. Même s’il s’agit à première vue de bois meilleurs, il s’agit bien sûr toujours de bois. Les matériaux utilisés dans l’architecture sont le bois, la pierre, l’argile, l’acier, la pierre synthétique et le verre parmi d’autres encore. Le bois est le matériau avec lequel tout dans la construction commence et tout fini. Car dans toutes les meilleures solutions et celles qui nous sont les plus proches, le bois joue un rôle clé comme matériau de finition qui est en contact direct avec l’homme qui l’a choisi, transformé et qui l’utilise. Alors que les architectures en matériaux durables – je pense avant tout à la pierre – sont désignés aux défunts, aux dieux et aux rois, l’architecture en bois se rapporte toujours à l’être humain, elle est destinée à l’homme, elle est faite par lui et pour lui. Le bois comme matériau de construction nous convient en raison de ses propriétés, de sa disponibilité et de la simplicité de sa mise en œuvre qui peut se faire manuellement, artisanalement ou industriellement. La source du bois est bien sûr l’arbre et ce sont sa croissance et sa taille qui en déterminent l’emploi. Les caractéristiques des différentes sortes de bois ne se révèlent que dans une stature idéale de l’arbre. Le choix du bois dépend de son accessibilité, du but de son usage ainsi que des possibilités de finition. Le bois, de son côté, offre un énorme choix de qualités telles qu’une texture tendre, durabilité, résistance, porosité, surface, couleur et apparence. Ce qui peut paraître surprenant est que la qualité du bois ne dépend pas primairement du choix de son espèce ou de sa croissance mais plutôt de sa maniabilité. Sa dureté et sa capacité d’utilisation sont très importantes, mais c’est avant tout sa finition, sa surface, qui décide de sa qualité. C’est elle qui permet de définir l’effet final, le contact entre l’être humain et le bois et le rapport que l’homme aura envers le bois. C’est pourquoi la valeur du bois dépendra

ARHITEKTURA SLOVENIJE, JUŽNA HRIBOVJA

AS4_1del_rezerva.indd 237

toujours de l’homme même : c’est-à-dire de celui qui l’a choisi, qui l’a travaillé et lui a donné sa valeur. Pour la construction le bois est un matériau idéal qui a cependant certaines limites. Le problème majeur est l’humidité : sans oxygène, l’humidité transforme le bois en charbon dans un laps de temps d’un millier d’années. L’eau le durcit et le fait devenir dur comme de la pierre, mais l’eau périodique cause son pourrissement et par voie de conséquence son dépérissement. Le bois et l’homme - qui l’utilise à des fins diverses - réagissent toujours de la même façon à l’humidité : jeune encore le bois se gonfle alors qu’une fois qu’il est vieux il ne réagit plus. L’homme sait faire usage de ce fait dans la mise en œuvre du bois pour les différentes manières de construction. Le bois est un matériau idéal dû à ses qualités créatrices, il peut être fendu, coupé, façonné, scié, lissé, tourné. Pour ce faire c’est le choix du bois qui est le plus important : il peut être tendre ou dur, avoir des cernes prononcées qui définissent sa forme et son apparition, il peut être décoratif de par lui-même. Le bois, la raison, l’architecture, l’homme, l’humanisme L’homme est attaché au bois de manière psychologique, émotive. Il est possible de faire plus au moins tout dans d’autres matériaux, hélas des solutions mauvaises aussi. Le bois par contre a ses propres règles auquel il faut logiquement se tenir et où tout manque de bon sens sera puni. L’architecture des bâtiments de la partie méridionale de la Slovénie ressemble à celle des autres régions avec un accent sur le "kozolec", un séchoir à foin qui est un unique élément d’architecture ethnique slovène et la "zidanica", la maison vigneronne. Le "kozolec" avec sa conception exigeante est originaire de la région de Dolenjska. Dans sa composition, il emploie la diagonale du carré ou la base fois la racine carrée de deux : ceci provient du façonnement d’un profil de poutre carré à partir d’un tronc rond. On trouve les maisons vigneronnes ailleurs aussi, mais c’est dans la Slovénie du sud qu’il y en a le plus. Le long de la frontière croate on peut trouver des bâtiments communs : des maisons vigneronnes voisines qu’on ne connait à nulle part ailleurs. En outre, l’architecture Uscoque est très spéciale aussi : des fermes fortifiées et clôturées qui s’ouvrent sur la cour, alors que les clôtures (à l’exception des pâturages) ne sont pas connues en Slovénie.

237

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, Southern Hills

27.10.2011 20:32:43


AS4_1del_rezerva.indd 238

27.10.2011 20:32:43


AS4_1del_rezerva.indd 239

27.10.2011 20:32:43

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Arhitektura slovenije 4, južna hribovja  

Arhitektura slovenije 4, južna hribovja  

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded