__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

9 mm zgib

19 mm hrbet

218 mm

9 mm zgib

Naslovnica monografije ARHITEKTURA SLOVENIJE 3 Grafika: Domen Zupančič Oblikovanje : Domen Zupančič, fotografija: Domen Zupančič Datum: 15. oktober 2010 Info: domen.zupancic@fa.uni-lj.si // 041 795 267

218 mm 25 mm zgib

25 mm zgib

25 mm zgib

arhitektura slovenije 3 architecture of slovenia 3

vernacular architecture, central part

245 mm

245 mm

borut juvanec

3

vernakularna arhitektura, osrednji pas

borut juvanec * ARHITEKTURA SLOVENIJE * ARCHITECTURE OF SLOVENIA

borut juvanec

arhitektura slovenije architecture of slovenia

36,50 €

AS3

ISBN 978-961-6348-67-6

25 mm zgib

25 mm zgib

25 mm zgib


AS3_1del.indd 2

29.10.2010 22:06:41


3

borut juvanec

arhitektura slovenije architecture of slovenia vernakularna arhitektura, osrednji pas vernacular architecture, central part

Ljubljana 2011

AS3_1del.indd 3

29.10.2010 22:06:41


Borut Juvanec ARHITEKTURA SLOVENIJE 3 Vernakularna arhitektura, osrednji pas ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3 Vernacular Architecture, Central part oprema, oblikovanje in prelom Domen Zupančič lektoriranje Karmen Sluga prevajanje Martin Cregeen, angleški teksti Mark Wollrab, nemški izvleček Hélène Erjavec, francoski izvleček fotografije Borut Juvanec Domen Zupančič predgovor prof. dr. Peter Fister naslovnica spredaj Brezovica na Bizeljskem, repnice 2010 naslovnica zadaj Storžev grič, 2010 izdala i2 Družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo za založbo Iztok Hafner tisk IMPRESS d.d. Knjigo je kot znanstveno monografijo podprla Javna agencija za knjigo RS. Natisnjeno 700 izvodov. Prvi natis. Prva izdaja.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

72.031.4(497.4)

JUVANEC, Borut Arhitektura Slovenije. 3, Vernakularna arhitektura, osrednji pas = Architecture of Slovenia. [3], Vernacular architecture, Central part / Borut Juvanec ; [prevajanje Martin Cregeen, Mark Wollrab, Hélene Erjavec ; fotografije Borut Juvanec, Domen Zupančič ; predgovor Peter Fister]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2 : Fakulteta za arhitekturo, 2010

252852480

ISBN 978-961-6348-67-6 (i2)

Ljubljana, 2011 Maloprodajna cena je 36,50 €. © 2011, Založba i2 Vse pravice pridržane. Brez pisnega soglasja založbe i2 d.o.o. je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršnakoli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali digitalizacijo. Tako ravnanje predstavlja kršenje avtorskih pravic.

AS3_1del.indd 4

29.10.2010 22:06:41


vsebina Predgovor Pregledna karta Vernakularna arhitektura, teorija 3 Objekti, predstavitve, Osrednji pas

7 8 9 47

Preface Map of Slovenia Vernacular Architecture, Theory 3 Objects, presentation, Central part

Slovarček Indeks Viri Izvleček, Abstract, Auszug, Résumé

157 179 183 187

Glossary (Slovene) Index Bibliography Abstract, Auszug, Résumé

Domačija Bivalna hiša Hiša z gospodarskim delom Gospodarsko poslopje, hlev, ‘marof’ Klet Kašča Vodnjak, štirna Mlin Žaga Kozolec Senik Sušilnica Koruznjak Čebelnjak Klopotec Preža Opečne mreže Znamenje Detajli Zemljanka, repnica Pralnica Opekarna

AS3_1del.indd 5

contents Farmstead Residential house House with auxiliary parts Auxiliary buildings, stockhouse, ‘marof’ Cellar Granary Well, ‘štirna’ Mill Sawmill Kozolec Haybarn Drying house Corn house Apiary Wind rattle Hunting tower Brickwork screen Shrine Details Earth house, ‘repnica’ Laundry Brickworks

29.10.2010 22:06:42


AS3_1del.indd 6

29.10.2010 22:06:42


predgovor

preface

prof. dr. Peter Fister The third monograph »Architecture of Slovenia – Vernacular Architecture, Central Belt« is a continuation of the previous two and thus creates not only an overall presentation of individual regions of rural Slovenia but, at the same time, also provides a special form of understanding the phenomenon and evaluating vernacular architecture in the wider European space, and even beyond it. While the first two monographs presented first the basic constituents, the appearance, specific criteria of design, typological characteristics and technological particularities, the stress in the third is on the connection between the culture of living and architecture. The theoretical starting point of how this part is planned is the idea of one of the most important 20th century theoreticians of architecture, Brno Zevi, who says: »Architecture is the design of space with a particular content and this content is man« (Zevi B., Views of Architecture). This can be the only criterion for understanding all architecture, not just vernacular, which enables true understanding through the past and in a specific environment and thus in relation to man, who built it, what this »design of space= architecture« represented and what are its values. The difference from all excessively global criteria, which modern man with his special needs and criteria no longer respects as criteria for architecture, and thus creates not only anonymous and alienated architecture but even specific violence against his own culture of living, in other words, can be recognised precisely within the framework of the vernacular architecture of past generations. These are the special values that really enable the builder (and architect), in creating, preserving and developing architecture, also to include the creativity of man-the user, who was thus its true content and thus also criterion. The central part of Slovenia is perhaps the most suitable part of the country for this aspect of the theoretical interpretation, in which the most influences and initiatives from central and, partially, western, eastern and southern Europe, have come together. At the same time, over the course of centuries and always afresh, an individual identity of designed architecture was created, since we can combine these results in both the field of vernacular and in high, authorial architecture. Presentations and analyses of the starting points or parallel models, from ways of living through technological and artistic solutions all the way to symbolic elements such as are explained in the theoretical part of the monograph, are therefore important for an overall understanding of architecture, which combines both anonymous and stylistic or authorial architecture. At the same time, they draw attention to the need to respect once more the measure of man and his particular requirements for the culture of living, his simultaneous link to the past, present and future, to the creativity of man, which is equally important in connection with the broader space and with regional and also local criteria. Because we can follow the theoretical findings in a specific space and recognise them in the presented individual examples of the preserved cultural heritage of vernacular architecture of the central part of Slovenia, the third monograph on the architecture of Slovenia confronts us and the future with the demand for the urgent preservation of the values that our forebears created in our space. The materially preserved heritage in itself would not demonstrate sufficiently how we should create the built environment in the future; an understanding of it, its values must be added, as is provided in this publication. Such comprehensible monographs, which present our country in entirety, should in the future become essential reading for the development of a quality living environment in our space.

Tretja monografija »Arhitektura Slovenije – vernakularna arhitektura, osrednji pas« nadaljuje predhodni dve in tako nastaja ne le celovita predstavitev posameznih regij v slovenskem izvenmestnem prostoru, ampak hkrati posebna oblika razumevanja pojavnosti in vrednotenja vernakularne arhitekture tudi v širšem prostoru Evrope in celo izven nje. Če sta prvi dve predstavljali najprej osnovne sestavine, pojavnost, posebna merila za oblikovanje, tipološke značilnosti in tehnološke posebnosti, je v tretji poudarek na povezavi med kulturo bivanja in arhitekturo. Teoretično izhodišče, kakor je ta del zasnovan, je misel enega najpomembnejših arhitekturnih teoretikov 20. stoletja, Bruna Zevija, ki pravi: »Arhitektura je oblikovan prostor z določeno vsebino in ta vsebina je človek« (Zevi B. Pogledi na arhitekturo). To pa je za razumevanje vse arhitekture, ne le vernakularne, lahko edino merilo, ki omogoča resnično spoznanje, kaj je ta »oblikovani prostor = arhitektura« skozi preteklost in v določenem okolju ter s tem v odnosu do človeka, ki ga je gradil, predstavljal in kakšne so njegove vrednote. Razliko od vse preveč globalnih meril, ki današnjega človeka z njegovimi posebnimi potrebami in merili ne upoštevajo več kot merilo za arhitekturo in ki zato ustvarjajo ne le anonimno in odtujeno arhitekturo, ampak oblikujejo celo posebno nasilje nad njegovo lastno kulturo bivanja, je namreč mogoče spoznati prav v okvirih vernakularne arhitekture preteklih generacij. To so tiste posebne vrednote, ki so resnično omogočile graditeljem (in arhitektom...), da so v nastajanje, ohranjanje in razvoj stavbarstva vključevali tudi ustvarjalnost človeka-uporabnika, ki je bil tako njegova resnična vsebina in s tem tudi merilo. Za ta del teoretične razlage je morda v slovenskem prostoru res najbolj primeren osrednji del Slovenije, kjer se je v preteklosti na tem območju srečevalo največ vplivov in pobud iz srednje ter deloma zahodne, vzhodne in južne Evrope. Hkrati s temi vzori pa je vendarle nastajala skozi stoletja dolgo in vedno znova tudi posebna identiteta oblikovanja stavbarstva, saj lahko združimo te rezultate tako v območju vernakularne kot visoke avtorske arhitekture. Predstavitve ter analize izhodiščnih ali vzporednih vzorov od načinov bivanja preko tehnoloških in likovnih rešitev pa vse do simbolnih sestavin kot so razložene v teoretičnem delu monografije, so zato pomembne za celovito razumevanje stavbarstva, ki združuje tako anonimno kot stilno ali avtorsko arhitekturo. Obenem opozarjajo na nujnost ponovnega upoštevanja merila človeka in njegovih posebnih zahtev za kulturo bivanja, na njegovo hkratno povezanost s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, na ustvarjalnost človeka, ki je enako pomembna v povezavi s širokim prostorom in z njegovimi regionalnimi kot tudi z lokalnimi merili. Ker teoretičnim ugotovitvam lahko sledimo v konkretnem prostoru in jih spoznavamo na posameznih predstavljenih vzorcih ohranjene kulturne dediščine vernakularne arhitekture osrednjega dela Slovenije, tudi tretja monografija o arhitekturi Slovenije postavlja pred nas in pred prihodnost zahtevo po nujni ohranitvi vrednot, ki so jih predniki ustvarili v našem prostoru. Materialno ohranjena dediščina sama po sebi ne bi dovolj dokazovala, kako naj tudi v bodoče nastaja grajeno okolje za bivanje, ampak ji je potrebno na vsak način dodati še njeno razumevanje, njene vrednote, kot je to v publikaciji oblikovano. Tako razumljene monografije, ki bodo predstavile našo deželo v celoti, naj bi v prihodnosti postale eden od učbenikov za razvoj kvalitetnega bivalnega okolja v našem prostoru.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 7

7

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:42


Madžarska

r

Mu

Avstrija Spittal

Panonska nižina

St Veit Št Vid

Drau

Poertschah Poreče

VILLACH BELJAK

Hermagor Šmohor

1

Gail / Zilja

Velden Vrba

Julijske Alpe

Kranjska Gora

Lavamuend Labot

Voelkermarkt Velikovec

KLAGENFURT CELOVEC

Drau Drava

Ferlach Borovlje

Karavanke

Eisenkappel Žel. Kapla

Italija

Pohorje

PTUJ

Slov Bistrica

Čakovec

Velenje ava

KRANJ

Sava Bohinjka Boh Bistrica

Drava

Savinja

Kamniške Alpe

Radovljica S

Mura

Ormož

Mozirje Gornji Grad

Kamnik

Tuhinj

CELJE Rogaška Slatina

3 OSREDNJI PAS Žalec

Železniki

ča

So

Kras

Divača

KOPER CAPODISTRIA Izola Piran Isola Pirano

Re

ka

Pivka

TRIESTE TRST

Cerknica

Iv Gorica

Ig

Borovnica

POSTOJNA

va

LJUBLJANA

ica

n Vrhnika lja ub Lj

Sežana

Hrvaška

Sa

Litija

Idrija

Logatec

ča

Hrastnik

Sava

Polhov Gradec

Ajdovščina

Grado Gradež

Jadransko morje

Zagorje

Poljane

GORIZIA GORICA

So

Trbovlje

Domžale

Škofja loka

Idrijca

N GORICA

5

Cerkno

ja

Most na Soči

vin

Tolmin S Pietro al Nat. Špeter Slovenov

Cividale Čedad

Sa

UDINE VIDEM

Lenart

Solčava

Tržič

Bohinj

Kobarid

Lenti

G.Radgona

MARIBOR

Drava

Slovenj Gradec

Bled Studor

MURSKA SOBOTA

Črna

Mojstrana Sava Dolinka

BOVEC

Mura

Ravne na K.

JESENICE

Soča

2

RADKERSBURG

5.ooo.ooo m

Sevnica Mokronog

Trebnje

Krško

Grosuplje

4

Brežice Krka

ZAGREB

Sava

Žužemberk

NOVO MESTO

Kr

ka

Ribnica

Kočevje

Ilirska Bistrica Ku

pa

Ko

lpa

Ku

Črnomelj

pa

Karlovac

5oo. ooo m

Slovenija o 1o

2o

3o

4o

5okm

8

AS3_1del.indd 8

29.10.2010 22:06:42


Vernakularna arhitektura Teorija 3 Vernacular Architecture Theory 3

9

AS3_1del.indd 9

29.10.2010 22:06:42


Uvod

Introduction

Najpreprostejša arhitektura, ki ni bila namenjena ne bogovom, ne kraljem in ne mrtvim, pač pa navadnim ljudem za vsakodnevno bivanje in delo, je vernakularna arhitektura. Ni delo profesionalcev, ki so poznali materiale, tehnologije, tehnike in velike arhitekture preteklih časov in so do teh spoznanj prišli v šolah. Vernakularna arhitektura je delo skromnih razmer, malih zahtev. Ampak najpomembneje je to, da to ni mala, nepomembna, neopazna ali grda, slaba arhitektura. Paul Oliver iz Oxforda, kot vodilni strokovnjak za to zvrst, je napisal: (this architecture) ‘was so little known we don’t even have a word for it’ (Oliver 2003: 11). Ta arhitektura je bila tako malo poznana, da nimamo niti besede zanjo. Nekdaj so rekli, da je ‘ljudska’. Pa se izkaže, da ni vedno ne ‘od’ ljudstva in ne vedno ‘za’ ljudstvo. Rekli so ji ‘vaška’, pa ‘podeželska, ruralna’, a včasih imajo vasi več urbanega, mestnega kot nekatera mesta. Rekli so ji ‘domorodska’, celo ‘plemenska’, a v Evropi že dolgo ni več domorodcev in ne plemen. Te oznake nosijo pridih slabšalnosti, podcenjevanja. Tudi danes. Te arhitekture ne omenjata ne Platon iz klasične Grčije in ne rimski mislec Vitruvij, ki razmeroma na široko razpravljata o problemih klasične, ‘pomembne’ arhitekture. Oliver piše, da oznaka ‘vernakularna arhitektura ali vernacular architecture’, ki jo danes uporabljamo v veliki večini jezikov, izhaja iz dela ‘Remarks on Gothic Architecture / Opombe ob gotski arhitekturi’, ki ga je napisal Giles Gilbert Scott sredi devetnajstega stoletja (Oliver 2003: 12). O tej arhitekturi teče beseda v tej knjigi. Danes so vsi napori strokovnjakov s področja ruralne arhitekture usmerjeni v oblikovanje sistema, ki bi omogočal sestav elementov včerajšnje arhitekture z današnjo. S tisto arhitekturo, ki naj predstavlja okvir našega življenja, bivanja in dela. Arhitektura ni umetniško delo, ki je popolno, nedosegljivo in neponovljivo: arhitektura ni govorjenje o njej, ni planiranje in ne projektiranje, niti gradnja in ne zgrajena

The simplest architecture, which was not intended for the gods, nor kings, nor the dead, but for ordinary people for everyday life and work, is vernacular architecture. It is not the work of professionals who were familiar with materials, technologies, techniques and the great architecture of the past and who achieved this knowledge in schools. Vernacular architecture is the work of modest circumstances, small demands. However, what is most important is that it is not small, unimportant, unnoticeable or ugly, bad architecture. Paul Oliver from Oxford, as the leading expert in this field wrote: (this architecture) ‘was so little known we don’t even have a word for it’ (Oliver 2003: 11). It was formerly called ‘folk architecture’, but it is not always either ‘of’ people or even ‘for’ people. It has been called ‘village’ and ‘rural’ but villages sometimes have more urban architecture than some towns. It has been called ‘native’, even ‘aboriginal’, but there have long ceased to be either natives or aboriginals in Europe. These designations carry a taint of inferiority, a low estimation. Even today. Such architecture is mentioned by neither Plato from classical Greece nor the Roman thinker Vetruvius, who discuss relatively broadly questions of classical ‘significant’ architecture. Oliver writes that the designation ‘vernacular architecture’, which is used today in the great majority of languages, derives from the work ‘Remarks on Gothic Architecture’, written by Giles Gilbert Scott in the middle of the nineteenth century (Oliver 2003: 12). This book is concerned with such architecture. All the efforts of experts in the field of rural architecture today are directed at creating a system that enables the composition of elements of yesterday’s architecture with today’s; architecture that provides a framework for our life, dwelling and work. Architecture is not artistic work that is complete, unreachable and unrepeatable: architecture is not talking about it, it is not planning and not projecting. It is not construction and not the constructed building. Architecture is living in the building; it is living with it. Architecture is never complete and never final.

10

AS3_1del.indd 10

29.10.2010 22:06:42


Beauty, or aesthetics, is the visual experience of such architecture; but only if this architecture is a logical composition of function, construction and form. Vitruvius already knew this. So typical elements cannot be used ad hoc in today’s architecture: an expert in individual fields can analyse it, he can seek the origin, development, variants. Great architects used this principle in their work, architects who changed the world. Oliver mentions F.L.Wright and Loos and there are others. The most important characteristic of vernacular architecture is not recipe but order. Order represents tradition, rule, which brings about a particular result. The final aim is the active uniformity of construction, function and appearance: harmony. All elements function in this, in the end they complement each other. No element is more important than another; they work only as a totality, whereby they are complete. The world is different today than it was yesterday. There are different possibilities, and also demands: technology and technique enable new possibilities, new dimensions of use, function and appearance. Elements of the heritage, tradition, nostalgia or stubbornness can only be included in architecture today in one field, the visual; not in content and not in construction or function, only in form. Form is the view of architecture but, at the same time, also a reflection of the interior, function and effect. Construction is thus distinguished from architecture: while a building is a problem in itself – just as important a problem – architecture is the totality of plan, ideas, collecting information and understanding it; it is a conceptual project realised, it is the placing of content in an object and in the environment, architecture is above all the life and work that it offers; within itself and in harmony with the environment and with others. Only then is architecture good, successful. I talk throughout about harmony. This is precisely the essence: good architecture – both new and old – always looks smaller than it is, it does not stand out and is not ‘different’. So a prominent poisonous yellow house, orange or even violet, and those with towers and turrets are not distinction. They are stupidity. Good architecture subordinates itself to the passive, natural environment; it actively cooperates with it. The definition of architecture is: the sum of the requirements of the user, the possibilities provided by nature and the capacities of the builder to harmonise these two categories to the maximum possible extent. Aesthetics is the result of these two categories. The requirements of the user, who is also normally the investor, are the desires and needs of a person who knows what he wants, who knows what it will be used for and for what not, who can only invest in as large a building as he needs and can maintain. The possibilities of nature are the circumstances that allow the use of materials, their working and technology and, of course, the aim of the result, i.e., the architecture itself. It is thus natural material or material that man has processed in such a way as to improve it (Oliver 2003:12) – for example: fired clay instead of raw clay is harder, more resistant, more

stavba. Arhitektura je bivanje v zgradbi, je življenje z njo. Arhitektura ni nikoli dokončana in nikoli dokončna. Lepota ali estetika je vidni doživljaj te arhitekture; a le, če je ta arhitektura logičen sestav funkcije, konstrukcije in oblike. To je vedel že Vitruvij. Zato pri današnji arhitekturi ne moremo uporabljati tipike kar tako: analizira jo lahko strokovnjak posamičnih področij, ki lahko išče izvore, razvoje, variante ... Ta princip so uporabljali veliki arhitekti pri svojih delih, ki so spreminjali svet. Oliver omenja F. L. Wrighta, Loosa in druge. Še nekaj jih je. Najpomembnejša značilnost vernakularne arhitekture ni recept, pač pa red. Red predstavlja izročilo, pravilo, ki prinaša določen rezultat. Končni cilj je aktivna enotnost konstrukcije, funkcije in izgleda, skladnosti. Pri tem vsi elementi funkcionirajo in se v končni fazi nadgrajujejo. Noben element ni pomembnejši od drugega, delujejo le v sklopu, kjer se dopolnjujejo. Danes je drugačen svet od včerajšnjega, drugačne so možnosti, pa tudi zahteve: tehnologija in tehnika omogočata nove možnosti, nove dimenzije uporabe, delovanja in izgleda. Elemente dediščine, izročila, nostalgije ali istovetnosti lahko danes vključujemo v arhitekturo le na enem področju, na področju vizualnosti; ne v vsebini in ne v konstrukciji ali v funkciji, le v obliki. Oblika je pogled na arhitekturo, a istočasno tudi odraz notranjosti, delovanja in učinka. V tem se stavbarstvo loči od arhitekture: medtem ko je zgradba problem zase - prav tako pomemben problem - je arhitektura sklop zasnove, ideje, zbiranja informacij in njihovo razumevanje, je idejni projekt, izvedbeni, je gradnja, je umeščanje vsebine v objekt in v okolje, arhitektura je predvsem življenje in delo, ki ju nudi. Znotraj sebe in v skladu z okoljem in z drugimi. Šele potem je arhitektura dobra, uspešna. Vseskozi govorim o skladnosti. Prav v tem je bistvo: dobra arhitektura - tako nova kot stara - izgleda vedno manjša kot je, ne izstopa in ni ‘drugačna’. Zato izstopajoče, strupeno rumene hiše, oranžne ali celo vijoličaste, pa take s stolpi in stolpiči, niso imenitnost. So neumnost. Pasivnemu, naravnemu okolju se dobra arhitektura podreja, z aktivnim sodeluje. Definicija arhitekture je: to je sestav zahtev uporabnika, možnosti, ki jih nudi narava in zmožnosti graditelja, da ti dve kategoriji uskladi v največji možni meri. Estetika je rezultat teh dveh kategorij. Zahteve uporabnika, ki je običajno tudi investitor, so želje in potrebe tistega, ki ve, kaj hoče, ki ve, kaj bo potreboval in česa ne, ki si lahko naloži le tako veliko gradnjo, kot jo potrebuje in kot jo bo lahko vzdrževal. Možnosti narave so tiste okoliščine, ki dovoljujejo izrabo materialov, njihovo obdelavo in tehnologijo ter seveda cilj rezultata, to je arhitekture same. Gre torej za naravne materiale ali za materiale, ki jih človek obdela tako, da jih izboljša (Oliver 2003:12) - le primer: žgana opeka namesto surove je trdnejša, obstojnejša, stabilnejša in končno

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 11

11

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:42


stable and, in the end, retains its shape. It is better. But is it also better in the Sahara, where there is no means of firing and no possibility of this technological procedure? The building is the element that enables use of the possibilities and the inclusion of all obtained knowledge, the heritage of our forebears and foreign experience, in the composition of a house that serves a particular purpose. Form is not a negligible element in this; and a well proportioned Koroškan granary or cellar, or a well or a wind rattle, is not set prominently in a visible place in order to brag but so that it works better. Today, this is called sensible spatial location. Function is an essential element of the composition of the whole. An aesthetically designed wind rattle gives the viewer both a visual and audible experience, but the original intention is survival. I am talking of quality of a higher kind, of culture. This design culture is on an enviably high level in Slovene vernacular architecture, whether of economic facilities, functional products or the framework for human life: a house. All this: construction knowledge, craftsmanship, art – each element in itself or all together - of what is intended for personal use, which man has built for himself, is vernacular architecture. Vernacular architecture is the fruit of an unschooled but intelligent worker with a great deal of experience, for whom building is not a profession. He gained guidelines and basic ideas as heritage and he enriched this with his own knowledge, experience and his own intuition, identity (Juvanec 2004a:19). Modest architecture does not have trends, paths or exemplars. It does not follow great aims. It is simply functional. Why, then, is it good? Because it has survived, because it has existed and continues to exist today. All the bad architecture fell into ruin centuries ago. What is left is the fruit of experience of centuries, the result of a heritage that it helps to build and that is unburdened with unnecessary rules, recipes and dogmas. It has no recipes, though it has rules (Le Corbusier 1963:16), which enable work and ensure that the result – architecture – will be useable, durable, practical, and also aesthetic. Aesthetics is thus only the covering of the essential interior, which shows the reality, the real content. The interior, too, though, is a reflection of function, which appears above all in the ground plan. This enables man’s functioning in the house. No detail of farm architecture is »ad hoc«, without reason. Not even decoration: each incision has its meaning, each opening serves some purpose, a decoratively cut rafter has a longer lifespan because of this decoration, the same with alternating batons or shingles. Just because of this, it has the »right to be«, as the French say. A farmer could not afford grand gestures in detail if there was no reason for them. A reason, though, was quality. Aesthetics itself is quality of a higher level. Farm architecture is rough, simple, but sincere and thus of higher quality and more durable than that which is the fruit of knowledge and experience gained in schools, which is the work of professionals. Of course, today’s professionals also respect the old rules, but both technique and technology have opening for us a mass of possibilities. These enable more but, at the same time, they are necessarily bound to the new circumstances of today.

drži obliko. Je boljša. Ampak ali je boljša tudi v Sahari, kjer ni kurjave in ni možnosti za ta tehnološki postopek? Gradnja pa je tisti element, ki omogoča izrabo možnosti in vključuje vse pridobljeno znanje, dediščino prednikov in tuje izkušnje pri sestavi hiše, ki služi za določene namembnosti. Pri tem oblika ni zanemarljiv sestavni del. In če proporcionirana koroška kašča ali klet, pa vodnjak ali klopotec niso postavljeni na vidna mesta zaradi postavljaštva, pač pa zaradi tega, da bolje delujejo, temu rečemo danes smiselno postavljanje v prostor. Delovanje je bistveni del kompozicije celote. Estetsko oblikovan klopotec daje gledalcu ob uporabi tako vidni kot slušni doživljaj, a je prvotno namenjen preživetju. Govorim o kakovosti višje vrste, o kulturi. Ta kultura oblikovanja je pri naši vernakularni arhitekturi na zavidljivo visoki ravni, pa naj gre za gospodarske objekte, za uporabne izdelke ali za okvir človekovega bivanja: za hišo. Vse to: gradbena znanost, obrtništvo, umetnost vsak element zase ali vsi skupaj, kar je namenjeno osebni uporabi, ki jo je izgradil človek sam zase - je vernakularna arhitektura. Vernakularna arhitektura je plod nešolanega, a iskrivega delavca z mnogimi izkušnjami, ki mu gradnja ni bila poklic. Usmeritve in temeljne ideje je dobil kot dediščino, to je oplemenitil s svojim znanjem, z izkušnjami in s svojo lastno intuicijo, istovetnostjo (Juvanec 2004a:19). Skromna arhitektura nima nekih trendov, poti in zgledov. Ne sledi velikim ciljem, je preprosto uporabna. Zakaj je potem dobra? Ker je preživela, ker je obstala vse do današnjih dni? Vsa slaba arhitektura je strohnela že pred stoletji, obdržala se je le še tista, ki je plod izkušenj stoletij, rezultat dediščine, ki pomaga graditi in ne obremenjuje z nepotrebnimi pravili, recepti in dogmami. Nima receptov, ima pravila (Le Corbusier 1963:16), ki delo omogočajo, in ki zagotavljajo, da bo rezultat - arhitektura - uporaben, trajen, lahko izvedljiv in povrh še estetski. Tako je estetika le še plašč tiste notranjosti, ki je nujna, ki kaže resničnost in pravo vsebino. Pa tudi notranjost je odraz delovanja, ki se kaže predvsem v tlorisu. Ta omogoča delovanje človeka v hiši. Ni detajla kmečke arhitekture, ki bi bil narejen “kar tako”, brez vzroka. Niti dekoracije. Vsaka zareza ima svoj smisel, vsaka odprtina nečemu služi, dekorativno odrezan špirovec ima zaradi te dekoracije daljšo življenjsko dobo, enako letve v preklopu ali skodle. In že zaradi tega ima “pravico biti”, kot pravijo Francozi. Kmet si ni mogel privoščiti velikopoteznega detajla, če zanj ni imel vzroka. Ta vzrok pa je bil: kakovost. Estetika sama zase je kakovost višje ravni. In kmetska arhitektura je robata, preprosta, a iskrena in zato bolj kakovostna in trajnejša od tiste, ki je plod znanja in izkušenj, pridobljenih v šolah, ki je delo profesionalcev. Seveda tudi strokovnjaki danes upoštevamo stara pravila, a nas tako tehnika kot tehnologija razvajata z množico možnosti. Te sicer omogočajo več, a so istočasno nujno vezane na nove okoliščine današnjega dne. Naš podeželski prostor je posejan z vernakularno arhitekturo vse do prihoda Furlanov, ko dobimo tudi tukaj značilne, večje, zidane stanovanjske zgradbe, ki niso več samo in izključno uporabne. Gre

12

AS3_1del.indd 12

29.10.2010 22:06:43


za nove elemente, ki postajajo pravilo, na primer vhodno stopnišče, nadstrešek ... Pojavijo se okraski, ki na zidanem zidu niso več nujno potrebni, ti okraski posnemajo nekatere stilne oznake. Nekateri elementi so vneseni na novo, vnašajo kombinacije obstoječe, značilne krajevne arhitekture, domače materiale in obdelave. Mnogokrat pa prinašajo nove, cenene in prepoceni izvedbe, ki so drage za vzdrževanje, imajo krajšo življenjsko dobo od celote in zanje je značilno, da prav v današnjem času razpadajo, propadajo in dokazujejo, da je imela vernakularna arhitektura, stara nekaj sto let, vendarle prav in da je boljša.

The rural space of Slovenia is scattered with vernacular architecture, all the way to the transition to Friulia where here, too, there are typical, large, solidly constructed residential buildings, which are no longer merely and exclusively functional. New elements that have become the rule: for example, entrance steps, protruding roofs etc. Decorations appear on stone walls that are no longer essential, and these decorations copy certain stylistic marks. Some elements are introduced anew: combinations occur with existing, characteristic local architecture, local materials and working. New, cheap, and too cheap, executions are often introduced, which are expensive to maintain, have a shorter lifespan than the totality and, typically, they are actually falling apart in our own time, disintegrating, demonstrating that vernacular architecture, several hundred years old, is nevertheless right and is better.

Zakaj torej vernakularna arhitektura in zakaj je danes ni več? Šole odpirajo oči mnogo bolj na široko kot jih je nekdaj dediščina. Arhitektura je danes plod stroke in strokovnjakov, ki tehnično obvladajo svoja področja z novimi tehnikami, tehnologijami in z materiali. Dobra arhitektura pa je tista, ki vnaša še nekaj več: kulturo. Kulturo prostora in ljudi. Taka je bila vernakularna arhitektura.

Why, then, vernacular architecture and why is there no more today? Schools open the eyes much wider than the former heritage. Architecture today is the fruit of a profession and experts who technically master their own field with new techniques, technologies and materials. Good architecture is that which introduces something more: culture. The culture of space and of people. Vernacular architecture was such.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 13

13

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:43


Tloris

Groundplan

Arhitektura že po svoji definiciji predstavlja predvsem trdnost, stabilnost, trajnost, torej zaščito pred naravnimi in pred drugimi vplivi. Stabilnost je predvsem statična kategorija: stol s tremi nogami stoji povsod, s štirimi le na ravnini. Statika to definira kot predoločenost in nedoločenost, uporabnik kot uporaben ali manj uporaben objekt oblikovanja prostora. Tloris predstavlja fizično udejanjenje organizacije delovanja. Konstrukcija mora to omogočiti. Tako tloris kot konstrukcija se začneta z najpreprostejšimi rešitvami, kot enocelični prostor, prekrit s preklado. To je zelo preprosto povedano, razvijala pa sta se - tako tloris kot konstrukcija - tisočletja. Sistemi gradnje v kamnu začenjajo z menhirjem (Juvanec 2005:14). To je vertikalni kamen in dobesedno pomeni ‘veliki kamen’. To še ni arhitektura. Zametek arhitekture pa je. Ko stojijo menhirji v vrsti, lahko govore o nekem namenu, ki ga človek drugače ni znal, ni mogel izraziti. Danes si predstavljamo, da je šlo za grobno arhitekturo, pravzaprav za označevanje grobov. O tem pričajo oblike menhirjev in njihova površinska obdelava. Menhir je lahko krašen s preprostimi pikami, vklesanimi v ravnino, na primer na Malti v četrtem tisočletju pred našim štetjem (Tarxien). Znane so vibe, spirale keltskih dekoracij, predvsem na Irskem. Kamni na Korziki imajo povsem človeške podobe (obraze), na Sardiniji pa le ključne in najzanimivejše detajle telesa (ženske prsi). Poseben primer so kamni, ki stojijo v zaključeni vrsti, v krogu. Včeraj so jih pripisovali nadnaravnim silam, že zaradi velikosti in mase nekaj deset ton, v dobi računalnika pa jih umeščajo v določanje koledarja, računalnika. Koledar seveda, računalnik pa je neumnost. Gre seveda za sonce, včasih za luno. Zahtevnejše kompozicije so bile nedvomno redke in namenjene obrednim svečanostim. Senca ali žarek sonca v krožni kompoziciji kažeta v istem času vedno na isto točko. Torej je to neke vrste koledar, pa četudi ni bil projektiran kot tak. Računalnik? Vsak ‘krog’ - če poenostavim krog kot geometrijska

Architecture, by definition, represents above all solidity, stability and permanence, thus protection from natural and other influences. Stability is above all a static category; a stool with three legs can stand anywhere, one with four only on the level. Statics defines this as over-determination and under-termination, a user as a useable or less useable object for designing space. A groundplan represents the physical realisation of the organisation of activity. Construction must enable this. Both groundplan and construction start with the simplest solutions – as a single cell space covered with a lintel. This is very simply said, but they have developed – both groundplan and construction – over millennia. Systems of building in stone started with a menhir (Juvanec 2005: 14). This a vertical stone and means simply ‘large stone’. This is not yet architecture; but it is the embryo of architecture: when menhirs stand in a row, this can testify to some purpose that man did not know how otherwise to express. Today, we think that it was grave architecture, actually for marking graves. The shapes of menhirs and their surface working testify to this. A menhir can be ornamented with simple dots engraved on the surface; on Malta in the fourth millennium BC (Tarxien), for example. Spirals of Celtic ornamentation are known, above all in Ireland. Stones on Corsica have entirely human images (faces), but in Sardinia only key and more interesting details of the body (women’s breasts). Stones that stand in concluded series, in a circle, are a specific case. They were formerly ascribed to supernatural forces – just because of the size and weight, of several tons – but in the computer age they are thought to have been for determining the calendar, a computer. A calendar of course, but a computer is stupidity. They relate, of course, to the sun, sometimes the moon. More demanding arrangements were undoubtedly rare and intended for ceremonial rites. In a circular arrangement, shadow or the rays of the sun always show the same time at the same point. So it is a kind of calendar – although it was not projected as such.

14

AS3_1del.indd 14

29.10.2010 22:06:43


A computer? Any ‘circle’ – if I simplify the circle as a geometric place of points – with a certain number of elements it has its own characteristics in mutual relationships. Thus a ‘circular’ composition with six elements (whether these are pillars, fields, roof planes etc.) draws a sexagonal, with eight an octagonal etc. Lintels, fact, make a circle, whether they are flat or hewn into an arc, so that they also really outline a circle. It has just as much link with a computer as a child’s abacus with small balls. Let us return to the vertical stones. A second stone can be laid on an individual menhir, transversely across the top. Even this is not yet architecture, but it is a start. The upper stone, namely, is seriously unstable and requires strengthening. On Menorca, for example, such stones are laid on another above all with wooden details: a spring in a groove (Juvanec 2005: 22). If a stone of several tons were to fall, this would not be without consequences. Not for people, not for the construction but because the purpose for which there is a crosspiece on the top would not be fulfilled. Real architecture starts with a crosspiece, or lintel. A lintel represents the simplest bridging of a span. Two menhirs with a lintel is the embryo of a room. Architecturally, this is a dolmen. It is generally not a purpose in itself. Several dolmens in a row make a corridor, so already a space. Because of its narrowness and length, its usefulness is limited; they usually laid the dead in it. But because a longitudinal space always also creates a succession, order and thus marks importance, man concluded the corridor with a larger and more important space, a cell. This, too, is covered with stone, with stone plates. If we want to have a large space, we also need a large plate for this. This is difficult to obtain, it is even heavier to lift and to set it whole, undamaged on the individual stones that outline the external wall (Juvanec 2005: 23). So cells at the end of a corridor are generally small (Carnac in Brittany). However, this is already in fact architecture. Architecture starts with a lintel. Can the lintel be natural? On Malta, nature already showed prehistoric man the construction which he later developed: a lintel (Juvanec 2005:17). Prehistoric man of course went further: he bridged the span with smaller stones, with small steps, with a gradual overhang: stone over stone. Such a monument of sacral architecture can be found from before the fourth millennium BC. Old nations around the Mediterranean, above all on Sardinia, developed the system of corbelling to the peak with the culture of the ‘nuraghe’. The development of the groundplan thus starts with a mere lintel, which offers protection from above, but the useable space is extremely small. A corridor, as a composition of several dolmens, has a larger volume but because of the small span and large length is less useable. Less useable for living but these compositions (they are found in Brittany and above all in the Mediterranean) were used for the dead. They laid the dead in them, but architecture for living has different requirements. The next construction principle is the overlap, whereby each successive layer of stone overhangs the lower and creates an ‘irregular arch’. The spatial construction of an irregular arch, an irregular cupola, is known

mesta točk - z določenim številom elementov ima v medsebojnih razmerjih svoje značilnosti. Tako lahko ‘krožna’ kompozicija s šestimi elementi (najsi bodo to stebri, polja, ploskve strehe ...) riše šesterokotnik, z osmimi osmerokotnik ... Dejanski krog rišejo preklade, ki so lahko ravne ali klesane v loku, da obrisujejo krog tudi dejansko. Z računalnikom ima ravno toliko zveze kot otroško računalo na kroglice. Vrnimo se na vertikalni kamen. Na menhir, na posamični kamen, lahko položimo drugega, prečno na vrh. Tudi to še ni arhitektura, je pa njen začetek. Zgornji kamen je namreč hudo nestabilen in zahteva učvrstitev. Na Menorci so na primer taki kamni položeni na druge s povsem lesnimi detajli: pero v utor (Juvanec 2005:22). Če bi namreč nekaj ton težak kamen padel dol, to ne bi bilo brez posledic. Ne za ljudi ne za konstrukcijo, pa še namen, zaradi katerega je prečka na vrhu, ne bi bil izpolnjen. Prava arhitektura pa se začne s prečko. Prečka predstavlja najpreprostejše premoščanje razpetine. Dva menhirja s preklado predstavljajo zametek prostora. Arhitekturno je to dolmen. Praviloma ni sam sebi namen. Več dolmenov v vrsti predstavlja hodnik, torej že prostor. Ta prostor je zaradi svoje ozkosti in dolžine omejen za uporabo. Največkrat so vanj zlagali mrtve. Ker pa vzdolžen prostor vedno vnaša tudi zaporedje, red in s tem označuje pomembnost, je človek hodnik zaključil z večjim in najpomembnejšim prostorom, s celico. Tudi ta je prekrita s kamnom, s kamnito ploščo. Če pa hočemo imeti velik prostor, potrebujemo za to tudi veliko ploščo. To je težko dobiti, še teže jo je dvigovati in celo, nepoškodovano nameščati na posamične kamne, ki orisujejo zunanje stene (Juvanec 2005:23). Zato so celice na koncu hodnika razmeroma majhne (Carnac v Bretaniji). Prav to pa je že arhitektura. Arhitektura se začne s preklado. Ali je lahko preklada naravna? Na Malti je narava že pračloveku pokazala konstrukcijo, ki jo je pozneje razvil - preklado (Juvanec 2005:17). Seveda je šel pračlovek naprej. Razpon je premostil z majhnimi kamni. Z majhnimi koraki, s postopnim previsevanjem: kamen prek kamna. Take spomenike sakralne arhitekture najdemo tam izpred četrtega tisočletja. Do vrhunca pa so sistem korbelinga razvili stari narodi okrog Sredozemlja, predvsem na Sardiniji, s kulturo nuraghov. Razvoj tlorisa se torej začne le s preklado, ki nudi zaščito od zgoraj, a je uporaben prostor izjemno majhen. Hodnik, kot sestav več dolmenov, ima večjo kvadraturo, a je zaradi majhnega razpona in velikih dolžin manj uporaben. Manj uporaben za življenje, a te kompozicije (najdemo jih v Bretaniji, predvsem pa v Sredozemlju) so bile uporabljane za mrtve. Te so zlagali vanje, življenje v arhitekturi pa ima drugačne zahteve. Naslednji konstrukcijski princip je preklop, kjer vsaka naslednja plast kamna previseva spodnjo in tvori ‘nepravi obok’. S tujko ‘korbeling’ označujemo prostorsko konstrukcijo nepravega oboka, nepravo kupolo. Prve take arhitekture poznamo kot kamnite grobnice na meji

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 15

15

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:43


as corbelling. The first such architecture of which we know are stone tombs on the border between Saudi Arabia and the Yemen, from the sixth millennium BC and ‘nawamis’ from the fourth millennium BC in Sinai (Juvanec 2010:40), the underground sacral complex of Hal Saflieni on Malta is the same age and then the first pyramids (Red and Broken in Bahshur, Egypt from around 2750 BC), the sacred wells on Sardinia (the oldest is Sant’ Anastasia in Sardara from 1200 BC). Somewhere around this time they also erected Mycenae, where an irregular arch, just like at Deir el Bahari in Egypt but here an irregular cupola, is hewn in a rounded profile. They did not yet know how to erect an arch, they only indicated it; in the Treasury of Atrius (Fletcher 1996:111) in Mycenae it was even decorated with metal elements. Some two thousand years later, the same architecture appears as an individual invention in various places as vernacular architecture: from Iceland to Tunisia, from Lanzarote to Crete. These are stone shelters that herdsman built on pastures. All these pieces of architecture have above all a circular groundplan and where a square does appear, it already becomes a circle at a height of some sixty centimetres. The circular groundplan, in fact, enables construction without the problems that a corner represents in an angular space. A new architecture began with the use of an arch and vault, which the Etruscans developed and was already adopted by the Romans in the first millennium BC: classical Greek architecture uses primarily a lintel and, above all, symmetrical solutions. A three-dimensional arch, a cupola, is the first genuinely modern architecture. The Pantheon in Rome, from the turn of the first millennium, introduces a completely new solution and, above all, an exceptionally large span, a large space. This is defined in the groundplan as a circle, as well as in cross section. It uses a geometric body – a globe. It is that clear that it is a sacral object and that it is not intended for living, which requires several smaller rooms, defined by activities. However, a real circle is also the starting point of architecture. Architecture is no exception in this. If a circle is considered to be centre, radius and circumference – which technically it is – a circle enframes surprisingly many situations: psychological, sociological, even historical, not to mention technical. Because architecture is the science of space, a circle is of key importance in architecture. Space starts with a circle, both physically and in the transferred meaning. Physically it represents the central point of activities, around which the results are strung radially, circularly. Heat, warmth, light, visibility are important for man. They represent for him security, comfort, survival. Fire, as an element of space, is that which distinguishes prehistoric man from animals. He does not fear it, he uses it. He uses it for safety from predators, for heating, for light, later even as a weapon. In terms of content, fire represents a circle or also a sphere: in two or three dimensions. Technically, these are a circle and sphere. It is interesting that spatial use actually appears first in controlled architecture, thus a sphere, despite the fact that the flat form, a circle, is simpler.

med Savdsko Arabijo in Jemnom iz šestega tisočletja pred štetjem, pa nawamis iz četrtega tisočletja na Sinaju (Juvanec 2010:40), enako je star podzemski sakralni kompleks Hal Saflieni na Malti, potem prve piramide (Rdeča in Lomljena v Bahshurju, Egipt iz let okrog 2750 pr. št. ), sveti vodnjaki na Sardiniji (najstarejši je Sant’Anastasia v Sardari iz 1200 pred našim štetjem). Nekako v tem času postavijo tudi Mikene, kjer pa - kakor v Deir el Bahariju v Egiptu nepravi obok, tukaj nepravo kupolo - izklešejo v okrogel profil. Oboka še niso znali konstruirati, so ga pa le nakazali, v Atrejevi zakladnici (Fletcher 1996:111) v Mikenah je bil celo okrašen s kovinskimi elementi. Kakih dva tisoč let pozneje se pojavi enaka arhitektura kot posamični izum na različnih krajih kot vernakularna arhitektura: med Islandom in Tunizijo, od Lanzarota do Krete. To so kamnita zatočišča, ki so jih gradili pastirčki na paši. Vse te arhitekture imajo prvenstveno okrogel tloris, kjer pa nastopa kvadrat, prehaja v krog že na višini kakih šestdesetih centimetrov. Okrogel tloris namreč zagotavlja konstrukcijo brez problemov, ki jih v oglatem prostoru predstavlja vogal. Z uporabo loka in oboka, ki so ga razvili Etruščani in že v prvem tisočletju pred našim štetjem posvojili Rimljani, se začenja nova arhitektura. Klasična grška arhitektura uporablja v glavnem preklado in predvsem simetrične rešitve. Tridimenzionalni obok, kupola, pa je prva moderna arhitektura nasploh. Panteon v Rimu iz preloma tisočletij uvaja povsem novo rešitev in predvsem izjemno velik razpon, velik prostor. Ta je definiran v tlorisu kot krog, pa tudi v prerezu. Uporablja geometrijsko telo kroglo. Jasno, da gre za sakralni objekt in da ni namenjen življenju, ki zahteva več manjših prostorov, definiranih po dejavnostih. Ampak prav krog je tudi izhodišče arhitekturi. Arhitektura pri tem ni izjema. Če vzamemo krog kot center, radij in obod - kar tehnično tudi je -, uokvirja krog presenetljivo mnogo situacij: od psiholoških, socioloških, celo zgodovinskih, da ne omenjam tehničnih. In ker je arhitektura veda o prostoru, je krog v arhitekturi ključnega pomena. Prostor se začne s krogom, tako fizično kot v prenesenem pomenu. Fizično predstavlja osrednjo točko dejavnosti, okrog katere so rezultati nanizani radialno, krožno. Za človeka so pomembne vročina, toplota, svetloba, vidnost. Predstavlja pa mu varnost, udobje, preživetje. Ogenj kot element prostora je tisto, s čemer se pračlovek loči od živali. Ne boji se ga, uporablja ga. Uporabi ga za varnost pred plenilci, za ogrevanje, za svetlobo, pozneje tudi kot orožje. Vsebinsko pa predstavlja ogenj krog ali tudi kroglo, v dveh in v treh razsežnostih. Tehnično sta to krog in krogla. Zanimivo je, da nastopi v kontrolirani arhitekturi pravzaprav prej prostorska uporaba, torej krogla, kljub temu, da je ploskovna oblika, krog, preprostejši. Očitno gre za preprosto pamet. Prostor ali objekt vidimo, otipamo, čutimo, medtem ko je krog v prostoru (v človekovem okolju) le abstraktna predstavitev elementa v dveh dimenzijah, ki v naravi le

16

AS3_1del.indd 16

29.10.2010 22:06:43


It is clearly common sense: we see, touch, feel, a space or object, while a circle in space (in the human environment) is only an abstract representation of an element in two dimensions, which only rarely appears in nature. Man only believes in what he can understand. Abstract thought is much more demanding than a practical real view of an object. Man must above all tax his brain for abstract thought but an object in nature shows itself. It is true that the key element of the first spatial construction – corbelling – is a circle. However, this is a circle in the groundplan, while in terms of height, on the one hand, the only possible height appears (this is the height of an equilateral triangle: the square root of three halves, insofar as the base is one) and, on the other, dimension, since objects are intended for man and are also dimensioned to his scale. So the first architecture is very close to a circle: Mnajdra or Hagar Qim on Malta and Ggantija on Gozo (Juvanec 2006: 83), from the fourth millennium BC, are theoretically complexes of covered circles, but practically represent a morula, which is already familiar from the embryo of man. Man is the best example to himself. An embryo in a mother’s womb is also actually a circle: it covers the most sensitive parts of the body and positions the less crucial parts outwards. To begin with it is a true circle, later a more oval form, more like a person. Nature took multiple care of security: with the position, with the shape, with the smooth wrapping and with liquid, which absorbs unexpected shocks.

redko nastopa. Človek pa verjame le tistemu, kar razume. Abstraktno mišljenje je mnogo zahtevnejše od praktičnega, realnega pogleda na objekt. Za abstraktno mora človek predvsem napeti možgane, predmet v naravi pa se kaže sam. Res je, da je ključni element prve prostorske konstrukcije - korbelinga - krog. Ampak to je krog v tlorisu, medtem ko v višini nastopi po eni strani edina mogoča višina (to je višina enakostraničnega trikotnika: kvadratni koren iz tri polovic, kolikor je osnovnica ena), po drugi pa dimenzija, saj so objekti namenjeni človeku in so po njem tudi dimenzionirani. Zato so tudi prve arhitekture zelo blizu krogu: Mnajdra ali Hagar Qim na Malti in Ggantija na Gozu (Juvanec 2006:83) iz četrtega tisočletja so teoretično sklopi prekrivajočih se krogov, praktično pa predstavljajo morulo, ki jo poznamo že iz zarodka človeka. Človek je sebi pač najboljši vzor. Tudi zarodek v materinem telesu je pravzaprav krogla. Skriva najobčutljivejše dele telesa in navzven nastavlja manj ključne dele. V začetku gre za pravo kroglo, pozneje za podolgasto obliko, bolj podobno človeku. Narava je za varnost poskrbela večkrat: s položajem, z obliko, z gladkim ovojem in s tekočino, ki prenaša nepredvidene sunke. Isti problem je pri žogi rešen s polnilom. Včasih so se igrali s cunjastimi žogami, a uporaba živalske kože za prenos vode, pravzaprav bolj priprava te kože v neprepustno posodo, je prinesla novo spoznanje. Z zrakom napihnjena koža se imenitno odbija. Zrak, ki je stisljiv in raztegljiva koža delujeta kot ovoj zarodka - upirata se zunanjim silam (Juvanec 2006:7).

Slika 1 / Figure 1 Žoga, krogla. Gre za telo, ki ima eno samo razsežnost v vseh treh ravninah. Okrogla je zato, ker dobiva od vseh strani zunanje vplive, v primeru žoge navadno brce. A ball, a sphere. It is a body which has only one dimension on all three levels. It is circular because it is influenced externally from all sides: in the case of a ball, usually kicks.

The same problem is resolved with the filling of a ball. At one time they played with cloth balls, but the use of animal skins for carrying water, actually the better preparation of these skins into impermeable vessels, brought new understanding; an air-filled ball is an excellent deflector. Air, which is compressible, and the stretchable skin operate like the wrapping of an embryo – they resist external forces (Juvanec 2006: 7). Why are all balls not round, then? There are a variety of games. In rugby, the player mainly carries the ball and presses it to his body, with other games the ball is hit, chased or thrown. The first case requires a ball adapted to the body and the human grasp (hands), in the other there is

Slika 2 / Figure 2 Zarodek je presenetljivo podoben žogi: mati narava ga varuje na tri načine: 1 skrčen je, z občutljivimi deli navznoter, s hrbtiščem, ki je še najodpornejše, navzven, 2 zunanja oblika je še najbolj podobna krogli, 3 med zunanjo plastjo in zarodkom samim je voda - ta pred zunanjimi sunki varuje aktivno. An embryo is surprisingly similar to a ball: mother nature protects it in three ways: 1 it is contracted, with the sensitive parts inwards and the back, which is the most resistant, outwards, 2 the external shape is most similar to a sphere, 3 there is only water between the outside layer and the embryo itself – this provides active protection against external shocks.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 17

17

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:43


no prevailing direction of external shocks: all directions are possible and all directions are required, of equal value. Mankind always created his architecture entirely functionally. Sacral objects have for the most part been preserved historically, which were constructed in stone, with a long lifespan. Handier materials were used for living, with an essentially shorter lifespan; so really old residential objects are unknown. We can only assume that the first hut was circular because it was only a materialisation of the action of fire: a circle. Why then are circular beds not found in history? Probably the oldest record of sleeping culture is from Skar Brae in Scotland, where the sleeping space is undoubtedly rectangular. The answer is that although we really can sleep »folded in two« as an old Slovene expression puts it, this position can be left or right, we must further allow for an outstretched position. Not least, we also do other things in bed more comfortably, for which a circle is less suitable. The bed of our forebears was never in the centre of the room, since the wall represents the safest micro-location for the sleeping space. To return to the sphere and controlled architecture: I have already mentioned that both the Egyptians and the Greeks tried to show oval and circular forms, although they did not know how to construct them. Deir el Bahri is an example of a longitudinal construction of corbelling, which is hewn in the form of an arch, while the Treasury of Atrius in Mycenae tried to depict a sphere, a spherical composition in space.

Zakaj potem niso vse žoge okrogle? Obstajajo različne igre. Pri baseballu igralec žogo predvsem prenaša in jo stiska k telesu, pri drugih igrah žogo odbijajo, lovijo ali mečejo. Prvi primer zahteva žogo, prilagojeno telesu in človekovemu prijemu (roki), v drugem ni prevladujoče smeri zunanjega sunka. Vse smeri so možne in vse smeri so zahtevane, enakovredno. Človek je svoje arhitekture vedno oblikoval povsem uporabno. V zgodovini imamo ohranjene predvsem sakralne objekte, ki so bili grajeni v kamnu z dolgo življenjsko dobo. Za bivanje je uporabil priročnejše materiale z bistveno krajšo življenjsko dobo. Zato prav starih bivalnih objektov ne poznamo. Le predvidevamo lahko, da je bila prva koliba okrogla, ker je bila pač le udejanjanje delovanja ognja, kroga. Zakaj potem v zgodovini ne najdemo okrogle postelje? Verjetno najstarejši prikaz spalne kulture je Skara Brae na Škotskem, kjer je prostor za spanje nedvoumno pravokoten. Odgovor je v tem, da lahko resda spimo zviti ‘v dve gubi’ (kakor pravi starodavni slovenski izraz), ampak ta položaj je lahko levi ali desni, dopustiti moramo še stegnjeno postavitev. Ne nazadnje v postelji najudobneje počnemo tudi druge reči, za kar je krog manj primeren. Postelja naših prednikov ni nikoli na sredini prostora, saj prav stena predstavlja najboljšo varnost mikropozicije spalnega prostora. In če se vrnem h krogli in h kontrolirani arhitekturi. Omenil sem že, da so tako Egipčani kot Grki poskušali prikazovati banjaste in kroglaste oblike, čeprav jih konstruirati še niso znali. Deir el Bahri je primer vzdolžne konstrukcije korbelinga, ki je izklesan v obliko oboka, medtem ko je Atrejeva zakladnica v Mikenah skušala prikazati kroglo, okroglo kompozicijo v prostoru. Prva moderna arhitektura pa je dobesedno krogla - rimski Pantheon (Juvanec 2005:18). Konstrukcijsko je to revolucionarna kompozicija kupole, razvita iz oboka, ki so ga uvedli že Etruščani. Kupola je prostorska izvedba oboka in v panteon lahko vrišemo kroglo, prav kakor so jo vrisali tudi njegovi avtorji pred dva tisoč leti. Tudi Zemlja je okrogla, pravzaprav je (nekoliko sploščena) krogla, a pri tem je drug problem - človek. Ta na Zemlji živi. Ne na vsej Zemlji, le na izjemno majhnem delu, prostorsko vzeto. Zato si poenostavlja Zemljo kot ravnino, tako kot jo tudi vidi. Pri tem pridemo do zanimive ugotovitve: za človeka je princip krogle razdeljen na tri elemente. Zanj so ključni vplivi od zgoraj, od spodaj in od strani. Tehnično je ta trditev ‘od strani’ v dveh ravninah, praktično pa ima enake rezultate - nevarnost. Enaka je nevarnost, če gre za prostostoječ objekt. Princip žoge predstavlja enakovrednost vplivov z vseh strani. Princip hiše, objekta, ki deluje v prostoru, pa varuje le s treh. Tako si človek poenostavlja problematiko in razume žogo kot kroglo in hišo kot valj. Valj ima dno in pokrov in seveda stransko steno. Taki so tudi zunanji vplivi, ki jih lahko razdelimo na pasivno vlago od spodaj, na aktivno vlago od zgoraj in na aktivne zunanje vplive od vseh štirih strani. Zakaj pravim ‘od vseh štirih strani’? Vseh strani je

Slika 3 / Figure 3 Deir el Bahari, grobni kompleks kraljice Hačepsut, nepravi obok, izklesan v obliko oboka, drugo tisočletje pred našim štetjem. Egipčani še ne poznajo oboka. Iz stopnic in stopničaste piramide, mastabe, so razvili korbeling, stopničenje v višino. A želeli so več, zato so korbeling izklesali v polkrožno obliko. Tako je nepravi obok postal skoraj pravi, vsaj na videz. Deir el Bahari, the tomb complex of Queen Hačepsut, an irregular vault, carved in the shape of a vault, second millennium BC. The Egyptians were not yet familiar with a vault: from staircases and stepped pyramids, ‘mastabe’, they developed corbelling, stepped in height. They wanted more: so they carved the corbelling in a semi-circular shape, so that an irregular arch became almost regular, at least visually.

The first modern architecture is a simple sphere: the Roman Pantheon (Juvanec 2005: 18). In construction terms, this revolutionary composition is a cupola, developed from a vault, which the Etruscans had already introduced. The cupola is a spatial execution of an arch and we can draw a circle in the Pantheon, just as its authors drew two thousand years ago. The Earth is also circular; actually, it is a (somewhat flattened) sphere but there is another problem here: man. He lives on Earth. Not on the entire Earth, only on an extremely small part, in spatial terms. So he simplifies Earth as flat, just as he sees it.

18

AS3_1del.indd 18

29.10.2010 22:06:44


This brings us to an interesting finding: the principle of a sphere is divided for man into three elements. The crucial influences on it are from above, from the sides and from below. Technically, this assertion ‘from the sides’ is on two levels, but the result in practical terms is the same: danger. The same danger if it is a free–standing object. The principle of a ball represents the equal value of influences from all sides. The principle of a house, an object that operates in space, protects only from three, though. So man simplifies the problem and understands a ball as a sphere and a house as a cylinder. A cylinder has a floor and cover and, of course, side walls. The outside influences are the same; they can be divided into passive damp from below, active damp from above and active external influences from all four sides. Why do I say ‘from all four sides’? All sides are infinitely many but the way that man simplified the direction of the sky into four is also the first step from a round hut to a square house. This has four sides, for entirely constructional reasons. We thus divide the elements of a house into foundations and floor, into roof and into side walls. We have come from theory to reality. However, let us remain for a moment in theory. It is a matter of shape: geometric shapes and their creation. It is not always so simple; other factors have an impact, not just the development of shape. Basic shape, though, is only the basis for the composition of the elements in a house. The simplest and oldest form is the circle. This can be constructed merely with palisades, whereby spherical, slightly worked poles are stuck into the ground. Why in a circle? There are two reasons for this: fire operates radially, circularly and the trunk of a tree is undoubtedly the same shape. A circle is used relatively little in architecture, not because of the shape itself but because of the composition. Circles in a group cannot be composed without a remainder. There are always intermediate spaces, which, because of their sharp corners, cannot be used for normal purposes. Except for this, the circle introduces order, centralism and equality to space. There is none of this in a farmer’s life, except of course order. The master is above others, because he makes the decisions and carries the responsibility. The mistress who, by tradition, ‘supports three pillars of the house’ more or less services life and enables work, and looks after maintenance in the house and, above all, the roof. It is she who, in the end, decides the place of wheat on the estate, which she will reap, bring in the sheaves and store them safely, so that they are not damaged. This is her concern. There is thus none of the equality in farm life that the circle illustrates. So a circle is not found in this architecture. A square is a geometric figure with four sides of equal length and four right angles. It is closest to a circle but its advantage is that it makes contact with other squares along all sides, thus composing a space without a remainder. It is therefore much more economical than a circle and enables the use of space, construction and greater effect in work. It enables a centre for activity – just like a circle – and the corners remain spaces for less important activities, for storage, for less important members of the family, including animals.

neskončno mnogo, a kako si je človek poenostavil smeri neba v štiri, je tudi prvi korak iz okrogle kolibe kvadratna hiša. Ta ima štiri stene, iz povsem konstrukcijskih vzrokov. Tako razdelimo elemente hiše na temelje in tla, na streho in na stranske stene. Iz teorije smo prišli v realnost. A ostanimo še trenutek v teoriji. Gre za obliko, za geometrijske oblike in za sestave le-teh. Pri tem ni vedno vse tako preprosto, ni le razvoj oblik, pač pa na to vplivajo tudi drugi dejavniki. Ampak temeljna oblika je le osnova za sestav elementov v hišo. Najpreprostejša in najstarejša oblika je krog. Tega lahko konstruiramo le v palisadi, ko so okrogli, še malo obdelani hlodi zapičeni v zemljo. Zakaj ravno v krogu? Za to sta dva razloga: ogenj deluje radialno, krožno in deblo drevesa je nedvomno enake oblike. Krog je v arhitekturi razmeroma malo uporabljan, ne zaradi oblike same, pač pa zaradi sestava. Kroga v sklop ne moremo vkomponirati brez ostanka. Vedno so vmesni prostori, ki jih zaradi ostrih kotov ni mogoče izkoristiti za običajne potrebe.

Slika 4 / Figure 4 Krog je geometrijsko mesto točk, ki so enako oddaljene od centra: za polmer ali r, radij. Sestav krogov ni mogoč brez ostanka: v zgornjem sestavu so krogi v vrstah, v spodnjem so zamaknjeni, da izkoriščajo prostor. A izkoristek je majhen. Tako prva kot druga postavitev krogov sta dekorativni, še posebej ostanki prostora med njimi. To ni namen reda, je njegova posledica. A circle is a geometric positioning of points equidistant from the centre: the radius. Circles cannot be put together without a remainder: in the upper composition the circles are in lines, in the lower they are displaced to make use of the space. Exploitation, though, is small. Both the first and second disposition of circles are decorative, especially the remains between them. This is not the purpose of order, though, it is its consequence.

Razen tega krog vnaša v prostor red, centralizem in enakost. Tega v kmečkem življenju ni, razen reda, seveda. Gospodar je nad drugimi, ker odloča in nosi odgovornosti. Gospodinja, ki po izročilu ‘nosi tri stebre pri hiši’, bolj ali manj servisira življenje in omogoča delo, v hiši pa skrbi za vzdrževanje in predvsem za streho. Ona je tista, ki na

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 19

19

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:44


The Slovenes again have a good term for this: to shove in the corner. It means: to defer, to separate from work, withdraw, protect. It is an excellent expression.

koncu posesti določi prostor za žito, ki ga bo požela, spravila v snope in jih varno spravila, da se ne poškodujejo (Juvanec 2010:46). Sama ne dela na strehi, a skrbi za njeno stanje. To je njena skrb. Enakosti, ki jo ponazarja krog, torej v kmečkem življenju preprosto ni. Zato v tej arhitekturi kroga ne najdemo. Kvadrat je geometrijski lik, ki ima štiri enako dolge stranice in štiri prave kote. Je najbližji krogu, njegova prednost pa je, da se stika z drugimi po vseh stranicah in da sestavlja prostor brez ostanka. V tem primeru je mnogo gospodarnejši od kroga in omogoča izrabo prostora, konstrukcijo in večji efekt v delu. Omogoča osrednje delovanje - prav kakor krog -, v vogalih pa ostaja prostor za manj pomembne dejavnosti, za odlaganje, za manj pomembne člane družine, vključno z živalmi. Slovenci imamo spet imeniten izraz za to: postaviti v kot. Pomeni odložiti, izločiti iz dela, odmakniti, zavarovati. Kot je prav imenitna reč. Nadaljevanje te filozofije - uporaba kota ali podaljška - je razvoj kvadrata v pravokotnik. Pravokotnik je lik s po dvema in dvema enako dolgima stranicama, ki so med sabo vezane s pravimi koti. Štirje so. Iz načela kroga z osrednjim delovanjem to omogoča, dodaja pa dodaten prostor za druge dejavnosti, manj pomembne in manj zahtevne. Ostale značilnosti, predvsem ‘kot’ ostaja enak kot pri kvadratu. Dopušča več aktivnosti iste vrste s ponavljanjem in celo z izmenjavanjem. V delu, predvsem v tehniki, je to zelo pomembno, še najbolj pa je opazno v dekorativni umetnosti in v plesu.

Slika 5 / Figure 5 Kvadrat nastopa v arhitekturi redko, zaradi omejitev in strogega reda, ki ga določa. Najimenitnejša kompozicija kvadrata v vernakularni arhitekturi je staja na Veliki planini. Kvadrat je osrednji element, bivališče pastirja, okrog katerega sta vrisana dva kroga, ki določata oval, zunanjo obliko zgradbe. Streha je praktično do tal. Pravokotnik, ki ga tako dobimo, je sestav dveh krogov, ki se prekrivata za ‘r’ (polmer kroga in osnovnica kvadrata, enota ‘ena’), celota pa je tako v razmerju 3 proti 2 enoti. A square rarely appears in architecture because of the restriction and strict order that it determines. The most prominent square composition in vernacular architecture stands on Velika planina. The central element is square – the herdsman’s dwelling – around which two circles are outlined, forming an oval, the external shape of the building. The roof comes almost to the ground. The rectangle thus obtained is a composition of two circles covered by ‘r’ (radius of the circle and the base of the square, unit ‘one’) and the whole is thus in a ratio of 3 to 2.

This philosophy – the use of an angle or extension – was continued with the development of a square into a rectangle. A rectangle is a figure with opposing sides equal, connected by four right angles. This enables central activities on the principle of a circle, and added space for other, less important or less demanding activities. The other characteristics, above all the ‘corner’ remain the same as with a square. It allows more activities of the same kind, repeated or even exchanged. This is very important in work, above all in terms of technology, and is most noticeable in decorative arts and in dance. Technically, a rectangle appears in a ratio up to one to three, which man can understand, designate and recognise (except, of course, a corridor, but this is a service space of secondary importance). A wall three times longer is rare, only in transverse rooms; a rectangle in groundplan does not normally exceed two squares, thus one to two. The original circular groundplans of huts became too constricted and inefficient, so houses progressed further and further . The best known is the American tepee, with a circular groundplan (which is also found

Slika 6 / Figure 6 Pravokotnik najdemo v arhitekturi večkrat, v vseh možnih razmerjih. Najvidnejši pravokotniki so na fasadah palače Združenih narodov v New Yorku, kjer jih je Le Corbusier narisal v razmerju zlatega reza. Vernakularna arhitektura uporablja izrazit (dolg) pravokotnik kot tloris prvih človekovih bivališč: pri nas ga najdemo pri Ormožu (Fister), ‘long house’ je prvobitni šotor in hiša pri Indijancih, pa tudi Stoeng na Islandu je tak. A rectangle is often found in architecture, in all possible ratios. The most visible rectangles are on the facades of the palace of the United Nations in New York, where Le Corbusier designed them in the golden ratio. Vernacular architecture uses an explicit (long) rectangle as the groundplan of human dwellings: here they are found in Ormož (Fister), a ‘long house’ is the original tent and house of the Indians, and Stoeng in Iceland is also thus.

Tehnično nastopa pravokotnik do razmerja ena proti tri, kar lahko

20

AS3_1del.indd 20

29.10.2010 22:06:45


elsewhere, such as in Siberia) but the 'longhouse' was much more widespread. Excavations in 2010 on Ljubljansko barje confirm how widespread such a shape was. Piles in a umber of longitudinal lines were found there (Ravnik). A triangle has three sides. Several types are known, in which the sides can be the same or different, as therefore can be the angles. The sum of all the angles is always 180 degrees. The most important triangles are those with a right angle, and Pythagoras already defined the square of the hypotenuse as the sum of the squares of the two shorter sides. The basic, simplest and thus most ordered, is the equilateral triangle. It has three equal sides and equal angles of 60 degrees. According to Pythagoras, the height of this triangle is the base times the square root of 3/2. Insofar as the sides are ‘one’, the height is 1 x √3/2 or simply: √3/2. A ‘multagonal’ is a figure with many angles. Because a triangle and rectangle appear most often, I use the word multagonal for a figure with five or more angles. It is noteworthy that an octagonal is actually the simplest of these, appearing in architecture as a square with truncated corners. One of the first examples is found in the corbelling of Etruscan tombs (Juvanec 2005: 17), for example in Populonia or in Cerveteri, from the first millennium BC.

človek razume, zazna in prepozna v tlorisu prostora (razen seveda pri hodniku, ki pa je servisni prostor drugotnega pomena). Pa še trikrat daljša stena je redka, le v prečnih prostorih, običajno pravokotnik v tlorisu ne presega dveh kvadratov, torej ena proti dve. Prvobitni okrogli tlorisi koč so postali pretesni in neučinkoviti, zato so postale hiše vse daljše in daljše. Najbolj znan je ameriški tepee z okroglim tlorisom (ki ga najdemo tudi drugje, na primer v Sibiriji), mnogo bolj pa je bila razširjena 'longhouse', dolga hiša. Razširjenost take oblike potrjujejo tudi izkopanine 2010 na Ljubljanskem barju, kjer so našli kole v več vzdolžnih vrstah (Ravnik). Trikotnik ima tri stranice. Poznamo jih več vrst, kjer so lahko stranice enake ali različne, taki so lahko tudi koti. Seštevek vseh kotov je vedno 180 stopinj. Najpomembnejši trikotniki so tisti, ki imajo po en pravi kot, saj je že Pitagora definiral kvadrat nad daljšo stranico kot seštevek kvadratov krajših dveh.

Slika 7 / Figure 7 Med trikotniki je najpreprostejši, pa zato najzanimivejši, enakostranični trikotnik, ki ga konstruiramo iz kvadrata. Po Pitagori izračunamo višino, ki znaša koren iz tri polovic, če je osnovnica enaka eni enoti. The simplest triangle and thus the most interesting is an equilateral triangle that is constructed from a square. According to Pythagorus’ equation, the height is the square root of three halves, if the base equals one.

Slika 8 / Figure 8 Mnogokotnik, osmerokotnik nastopi v Populoniji v prvem tisočletju pred našim štetjem kot razvoj korbelinga: za grobnico so v tlorisu želeli kvadrat, a korbeling kot konstrukcija zahteva krog. Tako so vogale kvadrata diagonalno prekrili s kamnitimi prekladami, naslednje vogale z manjšimi kamni in spet in spet ... V končni fazi, pri koncu, pod temenskim kamnom so dosegli že skoraj krog. Matematiki bi sicer protestirali, ampak krog je pravzaprav le mnogokotnik z neskončnim številom stranic. Če pogledamo v teme grobnice, dejansko vidimo kroge. A multagonal, an octagonal, appears in Populonia in the first millennium BC as a development in corbelling: a square groundplan was wanted for the tomb but corbelling as a construction requires a circle. The corners of the square are thus diagonally covered with stone lintels, successive corners with smaller stones and so on and so on... Finally, a circle is almost achieved under the keystone. Mathematicians would protest but a circle is actually only a multagonal with an infinite number of sides. If we look at the tomb in the dark, we actually see a circle.

Osnovni, najpreprostejši in tak z največ reda, je enakostranični trikotnik. Ima enako dolge stranice, tri enake kote šestdesetih stopinj. Po Pitagori je višina tega trikotnika enaka osnovnici krat koren iz tri polovic. Kolikor so stranice dolge ‘ena’, je torej višina preprosto 1 x √3/2 ali poenostavljeno: koren iz tri polovic. Mnogokotnik je lik z mnogimi koti. Ker nastopata največkrat trikotnik in štirikotnik, mislim z imenom ‘mnogokotnik’ na peterokotnik in na tiste z več kot petimi koti. Zanimiva je ugotovitev, da je pri tem pravzaprav najpreprostejši osmerokotnik, ki nastopa v arhitekturi kot kvadrat s posekanimi vogali. Enega prvih primerov najdemo v etruščanskih grobnicah v korbelingu (Juvanec 2005:17), na primer v Populoniji ali v Cerveteriju v prvem tisočletju pred našim štetjem. V praksi nastopa predvsem pri sakralnih objektih, kjer je to poenostavljena oblika kroga, ki ga poznamo že iz klasične Grčije kot tolos (Marinko/Debevec 2009). V tem primeru je to krog, sestavljen iz množice stebrov, ki z razdaljami med sabo tvorijo mnogokotnik.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 21

In practice, it appears primarily in sacral objects, in which there is a simplified form of a circle, which is already familiar from ancient Greece as ‘tolos’ (Marinko/Debevec 2009). In this case, it is a circle composed of a mass of pillars, which create a multagonal by the distance between them. Theoretically, the most important multagonal is a pentagonal, which has the characteristics of the golden ratio. If the span of the sides is two units, the side is the shorter part and the remainder the longer part. The golden ratio is an infinite ratio, in which the shorter part is in the same proportion to the longer part as the longer part towards the

21

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:46


whole, insofar as the whole is the sum of the shorter and longer elements (Juvanec 2009:197). It is an infinite ratio because it increases or decreases to the same rule. It occurs a number of times in nature, in architecture it is fairly hard to express and so is less often used. It also appears in vernacular architecture, in which it is simplified with simpler constructions. A characteristic of Pannonian houses or gables in Slovenske gorice is that they are composed of three squares, which is bound to a roof with an inclination of one to two (Juvanec 2010). It is of course a construction of the square root of two. With the thickness of the thatched roof, a true golden ratio is obtained (Juvanec 2009: 50). Simple man simplified a demanding mathematical expression to the utmost. Genius. A sexagonal, which is a composition of six equilateral triangles, is even more interesting. If the height of such a triangle is √3/2, the height of the sexagonal is simple: √3 (Juvanec 2009). It is used relatively little in architecture but it can be found with the most diligent architects of nature, bees. The honeycomb of bees is a sexagonal. For the sake of cleaning and use, bees would certainly have chosen a circle, but a sexagonal is more suitable in terms of the economics of space (Zupančič 2003:61) and composition. It is still possible to clean in angles of 120 degrees. In sharp corners that can’t be reached, remnants stay that rot and cause decay. Funny: geometry ensures hygiene and health. But if bees know this ... A hive is another link between bees and architecture. The simplest hives that man offers bees is made in one piece. It is a high, semi-circular shape above, with a circular ground plan. Bees fill such hives with sexagonal honeycombs (Juvanec 2010a); the circle, of course, is because of weaving the basket itself, though only with weaving the basket from corn. A basket woven from wands has vertical supporting wands so is multi-angular in groundplan. All this does not reduce the value of the sexagonal that bees use and later – including in architecture – man also repeated many times. Stone shelters in English-speaking lands (and also copied elsewhere (Juvanec 2005)) are called ‘bee-hive huts’, houses like bee-hives. Above all in Ireland ‘clochains’ are literally that, as well as ‘capils’ on Elba (Juvanec 2005: 90 and 88). In Slovenia, ‘hiške’ on the Karst are a little different but hearths around Lokva have the characteristic corbelling and bee-hive shape (Zupančič 2010: 6). The composition of spaces in a house is a complex of rooms that follow logically. Logic here means activity or rather enabling activity. In farm life, a distinction is made between cleaner and less clean work. While the ‘dwelling’ is mainly for sleeping and work, other ‘less clean’ activities are shifted outwards, into the secondary spaces of the house. There are enough of these in a farm. Even the toilet is outside, normally beside or above the midden. The rooms for dwelling are primarily the ‘house’, what we would call today the living or day room. They ate in it, warmed themselves by the bread oven and did minor tasks beside the table. They also slept in the ‘house’, but only the master and mistress, usually in the same bed.

Teoretično je najpomembnejši peterokotnik, ki nosi značilnosti zlatega reza. Če določimo razpon krakov kot dve enoti, je krak krajši del, preostanek pa daljši del. Vedeti je treba, da je zlati rez neskončno razmerje, kjer je krajši del proti daljšemu v enakem razmerju kot daljši del proti celoti, kolikor je celota seštevek krajšega in daljšega skupaj (Juvanec 2009:197). Neskončno razmerje je zato, ker v istem pravilu raste ali pada. V naravi nastopa večkrat, v arhitekturi je razmeroma težko izrazljivo in zato manj uporabljano. Nastopa pa tudi v vernakularni arhitekturi, kjer pa je poenostavljano s preprostejšimi konstrukcijami. Za panonsko hišo ali čelo v Slovenskih goricah je značilno, da je sestavljena iz treh kvadratov, na katere je poveznjena streha z naklonom ena proti ena (Juvanec 2010). Gre seveda za konstrukcijo s korenom iz dve. Z debelino slamnate strehe pa dobimo pravi zlati rez (Juvanec 2009:50). Zahteven matematični izraz si je preprosti človek poenostavil do skrajnosti. Genialno. Še zanimivejši je šesterokotnik, ki je sestav šestih enakostraničnih trikotnikov. In če je višina takega trikotnika koren iz tri polovic, je višina šesterokotnika preprosto kvadratni koren iz tri (Juvanec 2009).

Slika 9 / Figure 9 Šesterokotnik je med mnogokotniki nedvomno najzanimivejši, saj ga najdemo v naravi. Uporabljajo ga čebele pri sestavljanju svojih bivalnih enot v celoto. Krog se ne sestavlja brez ostanka, kvadrat ni prilagojen profilu čebele, trikotnik ima ostre kote in s tem težavo pri čiščenju, kar pomeni nehigieno. Šesterokotnik čebele tudi prilagodijo okolju. Teoretično ima šesterokotnik višino, ki znaša ob osnovnici, stranici ‘ena’ preprosto koren iz tri. Slika je privzeta iz slovenske pomembne strokovne literature iz leta 1773: Anton Janša: Popolni nauk o čebelarstvu (ponatis: Rojina,F 1906, Ljubljana). A sexagonal is undoubtedly the most interesting of the multagonals, since it is found in nature. Bees use it for making their living units in entirety. A circle is not composed without a remainder, a square is not adapted to the profile of a bee, a triangle has sharp angles and thus is difficult to clean, which means a lack of hygiene. Bees also adapt a sexagonal to the environment. Theoretically, a sexagonal has a height amounting along the base, with sides of ‘one’, simply to the square root of three. The picture is taken from important Slovene professional literature from 1773: Anton Janša: Popolni nauk o čebelarstvu/Complete Beekeeping (Reprint: Rojina, F 1906, Ljubljana).

V arhitekturi je razmeroma malo v uporabi, najdemo pa ga pri najbolj pridnih arhitektih prirode, pri čebelah. Čebelji sat je sestav šesterokotnikov. Zaradi čiščenja in uporabe bi si čebele prav zagotovo izbrale krog, a zaradi ekonomike prostora (Zupančič 2003:61) in sestavljanja je najprimernejši šesterokotnik. Je podoben krogu in ima ravne stranice ter ga lahko sestavljamo v celoto brez ostanka. Odprti kot 120 stopinj je še mogoče čistiti. V ostrem kotu, ki ga ni mogoče

22

AS3_1del.indd 22

29.10.2010 22:06:46


Despite the fact that people were at one time smaller, the beds were tiny and extremely uncomfortable. There was also a cradle or child’s bed by the bed. Bigger children slept elsewhere: daughters in the ‘back room’, the chamber or ‘štibeljec’ (so that they were under control), the boys with the farmhand in the barn. Something else is interesting here: the spatial aspect as birth control. Apparently unconnected elements, contraception and space, are here very effective. Although a large family was desirable, since more children meant more hands, there were sometimes fairly major complications around birth and death. Common living arrangements restricted contact and thus reduced the number of children. Even the fact that the boys slept ‘outside’ and the girls inside the house, though apparently of a social nature, is in fact economic. Parents thus kept watch on girls right up until marriage. Outwardly for moral reasons, but actually for economic: an innocent maiden had a better chance of a ‘good’ marriage. A good marriage meant departure to a wealthy farm and certainly a better chance of advancing the family. There was nothing deeply considered about this, of course, it was just ‘healthy peasant wisdom’, just as beauty is a result of good construction in space. Economics in farm life meant above all survival. The ‘hearth room’ or ‘smoke room’ do not have a special kitchen, since there is a hearth or stove in this space. The kitchen, first the ‘black kitchen’ and later clean, with a chimney, is the housewife’s space, where she looks after the stove, cooking and baking. The doors into the ‘house’ are always at the start of the space so that the housewife is to one side of the path into it. Cellars are separate, as cellars to hand or pantries, normally accessible from the kitchen. Cellars are distinguished by content, mainly in terms of humidity, since potatoes, turnips and other field crops need high humidity, while other things keep better in a dry space. A wine cellar is something special, which may be connected to the press but never to other spaces. The attic is normally empty but is sometimes filled with hay, mainly for insulation from the cold. Cold meat is hung in the attic of a ‘black kitchen’ with a thatched roof, and is thus cured. Smoked meat has an essentially longer useable lifespan and even tastes better. When a controlled smoke outlet appears, either wooden surrounded by clay packing or already masonry, it dictates the need for a closed, ventilated space for dry meat products. In Slovenske gorice, they call such a cupboard made from slats, a ‘slanijek’ It protected meat products, primarily from rodents but allowed air in for drying. When there is already a chimney and the attic floor is made from beams or boards and sealed with clay packing, the grain is spread over it (Gančani 1990). Theoretically, the groundplan of the house starts with a circle, first with an undefined, later a defined fenced area. This relates to fire: the fire is first open, but has to be restricted, since it spreads in terms of size. A hearth is a restricted space for fire, which makes it easier to work with and is also safer. A square is the fruit of construction. While a circular wooden building

doseči, namreč ostajajo ostanki, ki se kvarijo in povzročajo kvarjenje. Hecno, geometrija zagotavlja higieno in zdravje. Ampak, če to vedo čebele ... In še ena povezava med čebelami in arhitekturo je panj. Najpreprostejši panj, ki ga je čebelam ponudil človek, je nastal iz koša. To je visoka, polkrožna oblika zgoraj, s tlorisom kot krog. Čebele tak panj zapolnijo s šesterokotnim satjem (Juvanec 2010a), krog pa je seveda zaradi pletenja koša samega. Ampak le pri pletenem košu iz koruznice. Koš, pleten iz vej, ima vertikalne nosilne veje, s tem pa je v tlorisu mnogokotnik. Vse to ne zmanjšuje vrednosti šesterokotnika, ki ga uporabljajo čebele, pozneje pa ga je - tudi v arhitekturi - mnogokrat ponovil tudi človek. Kamnitim zatočiščem v angleško govorečih deželah (ponavljamo pa jih tudi drugi (Juvanec 2005)) pravijo ‘bee-hive huts’, hiše kot panj ali morda ‘panjaste hiše’. Predvsem na Irskem so clochaini dobesedno to, tudi caprile na Elbi (Juvanec 2005:90 in 88). Pri nas so ‘hiške’ na Krasu malo drugačne, a značilni korbeling in obliko panja imajo ognjišča pri Lokvi (Zupančič 2010:6). Sestav prostorov je v hiši sklop sob, ki si logično sledijo. Logika pri tem pomeni delovanje ali bolje omogočanje delovanja. V kmečkem življenju ločimo čistejša in manj čista dela. Medtem ko ‘bivanje’ predstavlja predvsem spanje in delo, so druge dejavnosti, ‘manj čiste’, pomaknjene navzven, v sekundarne prostore hiše. Teh je na domačiji dovolj. Tudi stranišče je zunaj, navadno ob svinjaku ali nad njim. Prostori bivanja so predvsem ‘hiša’, ki bi ji danes rekli bivalni prostor ali dnevna soba. V njej so jedli, se ob krušni peči greli in delali drobna opravila pri mizi. V ‘hiši’ so tudi spali, a le gospodar in gospodinja, navadno v isti postelji. Ne glede na to, da so bili včasih ljudje manjši, so postelje prav majhne in izjemno neudobne. Ob postelji je bila tudi zibka ali otroška posteljica. Večji otroci so spali drugje, hčere v ‘zadnji sobi’, kamri ali v štibeljcu (da so bile pod kontrolo), fantje s hlapci na senu. Pri tem je zanimiva še ena reč: prostorski vidik kot kontrola rojstev. Na videz nepovezljiva elementa, kontracepcija in prostor, sta tu še kako efektna. Ne glede na to, da je bila velika družina zaželena, saj je predstavljalo več otrok več rok, so bili zapleti okrog rojevanja in smrtnost včasih razmeroma veliki. Skupno bivanje omejuje stike in s tem manjša število otrok. Pa tudi dejstvo, da so spali fantje ‘zunaj’, dekleta pa znotraj hiše, je na videz splet socialne, v resnici pa ekonomske narave. Tako so starši čuvali dekleta vse do poroke. Na zunaj iz moralnih razlogov, zares pa iz ekonomskih. Nedolžno dekle je imelo več možnosti za ‘dobro’ poroko. Dobra poroka je predstavljala odhod na bogato domačijo in nedvomno več možnosti za nadaljevanje družine. Seveda na to ni nihče mislil, je rezultat ‘zdrave kmečke pameti’, tako kot je lepota rezultat dobre konstrukcije v prostoru. Ekonomika predstavlja v kmetskem življenju predvsem preživetje. Ognjiščnica in dimnica nimata posebne kuhinje, saj je ognjišče ali peč v tem prostoru. Kuhinja, najprej črna kuhinja in pozneje čista,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 23

23

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:46


can only be made in the palisade technique, poles pounded vertically into the ground, a square enables longitudinally placed wooden boards. Such an execution is called ‘cimper’, thus with carpentry joints. A square brings corners, which enable division, since the central position is definitely more important, more comfortable, safer and enables better supervision and more effective work. Less important things are in the corners, both things and living beings. At the beginning, the centre of the square is the hearth, but this is shifted to the wall, allowing better use of space. The space changes qualitatively only with the introduction of a stove, which limits the fire, controls it, although the space is still filled with smoke. A bigger fire means more heat, but also more smoke.

z odvodom dima, je prostor za gospodinjo, kjer skrbi za peč, kuha in peče. Vrata v ‘hišo’ so vedno v začetku prostora, da je gospodinja umaknjena od poti vanjo. Kleti so ločene kot priročna klet ali shramba, navadno dosegljiva iz kuhinje. Kleti se med sabo ločijo še po vsebini, predvsem po vlagi, saj zahtevajo krompir, repa in druge poljščine veliko vlago, druge reči pa se bolje obdržijo v suhem prostoru. Prav posebna je vinska klet, ki je lahko vezana s stiskalnico, nikakor pa ne z drugimi prostori. Podstrešje je navadno prosto, včasih je zapolnjeno s senom, predvsem za izolacijo, za osamitev pred mrazom. Na podstrešju s črno kuhinjo in s slamnato streho je obešeno meso, ki se tako prekajuje. Prekajeno meso ima bistveno daljšo uporabno vrednost od svežega, pa še boljše je. Ko se pojavi kontroliran odvod dima, bodisi da je lesen, obdan z glinastim ovojem ali že zidan, narekuje potreba zaprt, zračen prostor za suhomesnate izdelke. V Slovenskih goricah pravijo taki, iz letev zbiti omari, ‘slanijek’. Varoval je mesnine, predvsem pred glodavci, prepuščal pa je zrak za sušenje. Na tleh podstrešja, ko že imamo dimnik in je obdelano iz tramov ali desk ter zatesnjeno z glinastim ovojem, je tu razprostrto žito (Gančani 1990). Teoretično se tloris hiše začne s krogom, najprej z nedefiniranim, pozneje z določenim, ograjenim prostorom. Ta sledi ognju. Najprej je ogenj pač v prostoru in ga je treba kar naprej omejevati, saj se širi s svojo velikostjo. Ognjišče je omejen prostor za ogenj, ki lajša delo z njim, pa še bolj varno je.

Slika 10 / Figure 10 Razvoj med ognjiščem in tlorisom: od odprtega prostora do zaprte zgradbe. Začne se z ognjiščem, ki definira krog, a le navideznega. Kvadratni prostor nastane iz povsem tehničnih razlogov. Ognjišče se s sredine umakne k steni in sprosti dejavnosti v prostoru. Peč zagotovi razvoj, dimnica je le vmesna faza, vhod v peč iz črne kuhinje zagotovi višjo kulturo bivanja, ki omogoča tudi nadaljevanje, širitev s kamro. S tem je osnovni tloris zaključen. Development between the hearth and the groundplan: from an open space to an enclosed building. It starts with a hearth, which defines a circle, but only apparent. A square space emerges for purely technical reasons. The hearth is moved to the wall and frees space for activities. A stove is certainly a development: a ‘smoke room’ is only an intermediate phase, access to the stove from the ‘black kitchen’ allows a higher living culture, which also enables a continuation – enlargement with a chamber. The basic groundplan is thus completed.

The key shift is the stove being filled from outside (Šarf 1996:63). This brings two crucial changes: the space is clean, without smoke, and conditions are created outside for a new space – a kitchen. The Germans have a fine expression for this ‘loipe’, which means a kind of added structure, under the roof, something added to the basic house. This open space does not have controlled smoke: the smokes circulates round and round. Man’s intelligence, though, encloses this kitchen and thus kills several flies at the same time: it increases safety and comfort and is more efficient. We thus obtain a kitchen. There are relatively few single cell and unsymmetrical houses: mankind always looks to himself. Man is symmetrical and so his house also grows like that. An added room, enlargement or extension of the house, always occurs simply on the opposite side, as a copy of the ‘house’, all as seen from the central axis. In principle, the house is thus completed: irrespective of added rooms, which are strung behind or alongside existing ones; in two directions:

Slika 11 / Figure 11 Rast tlorisa: enocelična zgradba; 2 črna kuhinja dvigne kulturo življenja, omogoči čist prostor; 3 že črna kuhinja vzpodbudi rast, nadaljevanje tlorisa simetrično prek osi; 4 rast hiše, spet razmeroma simetrično, tokrat v drugi smeri. Organizacija tlorisa je tako logična in popolna. Growth of the groundplan: 1 single cell building; 2 the ‘black kitchen’ raises the living culture – it enables a clean space; 3 the ‘black kitchen’ already encourages growth, a continuation of the groundplan symmetrically through the axis; 4 growth of the house, again relatively symmetrically, this time in the opposite direction. The arrangement of the groundplan is thus logical and complete.

24

AS3_1del.indd 24

29.10.2010 22:06:47


longitudinal and transverse. Longitudinally, the house is increased by the chamber, transversely by a rectangular kitchen which separates these two aspects and links the front and back parts of the building. In front is the entrance, at the back the exit. At the front is the formal entrance, at the back the working one. The orientation of a house in Slovenia is normally ‘towards the sun’ (Mušič 1970:39), towards the south and longitudinal to the contour (with some exceptions, for example in Idrija). The main entrance is thus at the front and we look up at it. The terrain in Slovenia is normally undulating and houses almost always rest against a hill, with the rear protected: from the gaze, for security, from the wind, from vermin. The living part or ‘house’ thus has the window towards the entrance and the west: in Slovene climatic conditions, sensible and practical. It is interesting that the Friulians, who were builders here for quite some time, retained this plan: they inserted only more pronounced (and more frequent) entrance steps and some ornamentation from classical architecture, which they inserted in the plaster. Order in composition thus became even more important. However, it raises the question of whether their architecture is still vernacular. Reliance on the tradition of the Slovene space affirms this. They also left the roof, which, with an inclination of one to one (45 degrees), continues the tradition of thatch. Roofs are interesting in general: they only developed in terms of materials, while the shape remains fairly constant. The inclination of 45 degrees derives from thatch covering, which is most favourable for this material, both for work and for functioning. A broach roof overcomes the problem of an unprotected gable in that there is no gable and the wind cannot dash against it and cannot tear off the roof material. Such a roof is not really established anywhere in Slovenia and is only found with some ‘kozolci’ (Bohinj, Koroška, exceptionally in Dolenjska around Veliki Lašče (Juvanec 2007: 48)). A hipped roof is more common, almost a rule, but sometimes also because of Austro-Hungarian laws (Fister). The hip of a roof can technically be steeper or gentler than the inclination of the two main roofs if it follows the construction of the rafters, which facilitates work. In fact, the hip is generally at the same inclination as the rest of the roof, which shows in the groundplan as a symmetrical roof. The problem is that a groundplan was not formerly drawn; or at least such drawings have not been preserved. The theoretical simplification was thus created in the head of the rough carpenter. This testifies to exceptionally high quality masters, who grasped order as simplification, as avoiding mistakes, with results that provide an extremely aesthetic effect (Juvanec 2004:19). Why, though, are we talking about roofs? Roofs reflect the shape of the groundplan and testify to its organisation. Similarly with ratios. If I talk of groundplan ratios, from where do we see the groundplan and its ratios? As a bird perhaps, or from a skyscraper, and undoubtedly on the plans. Why is it so important, though? The ratios of the dimensions are certainly visible on the external views of the house. A problem is created with the inclination of the roofs: an orthogonal view is only possible from an infinitely distant point,

Kvadrat je plod konstrukcije. Medtem ko je leseno okroglo zgradbo mogoče narediti le v tehniki palisade, navpično zataknjenih kolov, omogoča kvadrat vzdolžno namestitev lesenih tramov. Cimper pravijo tej izvedbi, tesarska zveza torej. Kvadrat vnaša vogale, ki omogočajo delitev, saj je sredinska pozicija nedvomno pomembnejša, udobnejša, varnejša in omogoča tako nadzor kot večji efekt dela. V vogalu so manj pomembne reči, tako stvari kot živa bitja. V začetku je sredi kvadrata ognjišče, potem se to premakne k steni, kar omogoča večjo izrabo prostora. Kakovostno se prostor spremeni šele z uvedbo peči, ki ogenj omejuje, ga kontrolira, pa čeprav je prostor še vedno poln dima. Večji ogenj predstavlja več toplote, a tudi več dima. Ključni premik je peč, ki se polni od zunaj (Šarf 1996:63). Tako dobimo dve bistveni spremembi: prostor je čist, brez dima, zunaj pa se ustvarijo pogoji za nov prostor, za kuhinjo. Nemci imajo za to lep izraz ‘loipe’, kar pomeni neke vrste dodan prizidek, nadstrešek, nekaj, kar je osnovni hiši dodano. Ta odprt prostor nima kontroliranega dima, ta se kadi okrog in okrog. A človeški um to kuhinjo zapre in s tem ukroti kar nekaj muh hkrati: poveča varnost, udobje in večji efekt. Tako dobimo kuhinjo. Enoceličnih in nesimetričnih hiš je razmeroma malo, človek pač vedno gleda sebe. Človek je simetričen in zato je tudi rast hiše taka. Dodana soba, večanje hiše ali širitev se zgodi preprosto na drugo stran kot preslikava ‘hiše’, vse z ozirom na osrednjo prečno os. Načelo hiše je tako končano, ne glede na dodane prostore, ki jih nizajo za ali ob obstoječe. Dobimo dve smeri, vzdolžno in prečno. Vzdolžno se hiša veča s kamro, prečno smer pa predstavlja podolgasta kuhinja, ki ločuje ta dva programa in povezuje sprednji in zadnji del zgradbe. Spredaj je vhod, zadaj izhod. Spredaj je formalni vhod, zadaj delovni. Usmeritev hiše je pri nas navadno ‘na sonce’ (Mušič 1970:39), proti jugu, pa vzdolžno na plastnice (z nekaterimi izjemami, na primer Idrija). Tako dobimo glavni vhod spredaj in ga gledamo navzgor. Računati moramo, da je teren pri nas običajno razgiban in so hiše skoraj vedno prislonjene v hrib. Zadnji del je zavarovan: pred pogledi, za varnost, pred vetrom, pred mrčesom. Bivalni del ali ‘hiša’ ima tako okna proti vhodu in na zahod, za naše klimatske razmere umno in praktično. Zanimivo, da so to zasnovo obdržali tudi Furlani, ki so bili kar nekaj časa gradbeniki pri nas. Vnesli so le izrazitejše (in pogostnejše) vhodne stopnice in nekaj okraskov klasične arhitekture, ki so jih vgradili v omet. Red v kompoziciji je tako postal še bolj pomemben. A pri tem gre že za vprašanje, ali je njihova arhitektura še vernakularna? Naslonitev na tradicijo našega prostora to potrjuje. Pustili so tudi streho, ki z naklonom ena proti ena (45 stopinj) nadaljuje tradicijo slame. Sploh pa je s streho prav zanimivo, razvija se pravzaprav le v materialih, medtem ko ostaja oblika dokaj stalna. Naklon 45 stopinj izhaja iz slamnate kritine, ki je za ta material najugodnejša, tako za delo kot za delovanje. Štirikapna streha rešuje probleme nezaščitenega zatrepa

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 25

25

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:47


s tem, da zatrepa ni in da se veter vanj pač ne more zaganjati in ne trgati strešnega materiala. Taka streha se v Sloveniji ni nikjer zares uveljavila in jo najdemo le še pri nekaterih kozolcih (Bohinj, Koroška, izjemoma Dolenjska okrog Velikih Lašč (Juvanec 2007:48)). Čop je bolj pogost primer, skoraj pravilo, a v nekem času tudi zaradi avstro-ogrskih zakonov (Fister ). Čop je tehnično lahko strmejši ali blažji od naklona obeh glavnih strešin, če sledi konstrukciji špirovcev, kar lajša delo. V resnici pa imamo čope praviloma v istem naklonu vse strehe, kar se v tlorisu kaže kot simetrala strešin. Problem je, da nekdaj tlorisa niso risali. Vsaj ohranjenega ni. Tako je teoretična poenostavitev nastajala v glavi tesarja. Ta ugotovitev govori o izjemnih kakovostih mojstrov, ki so red jemali kot poenostavitev, kot izogibanje napakam, z rezultatom, ki se kaže kot izreden estetski učinek (Juvanec 2004:19). Ampak zakaj govorim o strehi? Streha namreč odraža obliko tlorisa in govori o njegovi organizaciji. Enako je z razmerji. Če govorim o odnosih v tlorisu, od kod pa tloris in njegove razsežnosti vidimo? Ptica morda, lahko ga opazujemo z nebotičnika, nedvomno na načrtu. Ampak od kod tak pomen? Odnosi razsežnosti so nedvomno vidni na zunanjih pogledih hiše. Problem nastane z naklonom strešin. Ortogonalni pogled je mogoč le z neskončno oddaljene točke, ko vidimo hišo kot načrt. Če se hiši približamo, se strešine v primerjavi s stenami nesorazmerno manjšajo. Ko se povsem približamo, streha izgine. Kje je potem odnos sten s streho? Drugače je s čelom hiše, ki je praviloma ravno (z izjemo morebitnega čopa) in tega efekta ni. Tukaj je proporcioniranje pomembno. Posebej pa je pomembno, ko gledamo objekt z višine. Prav to pa je v naših krajih še kako pomembno, saj imamo izjemno hribovit teren in vse tri razsežnosti: dolžino, širino in višino vidimo, opazimo in razumemo. Zato je posebej pri kozolcu proporcioniranje tako zelo pomembno, izrazito in uspešno (Juvanec 2007:68). Gre za preprost sistem, razumljiv, izvedljiv in s končnim efektom, z lepoto. Bistvo je v skladnosti, znotraj objekta, med zunanjimi stenami in v prostoru. In če so urejene razsežnosti sten, ki jih vidimo in opazimo, če so skladni odnosi med stenami, je rezultat povsem zagotovo tudi skladnost razsežnosti v tlorisu. Pa čeprav le kot rezultat odnosov nekih drugih elementov. Zato toliko besed o krogu, kvadratu in o pravokotnikih. Zavedati se moramo, da ni najlepšega in ne najboljšega razmerja. Ni najlepšega in ne najboljšega človeka, pa čeprav sebe sodimo vedno vsaj malo bolj od drugih.

when we see the house as a plan. As we approach the house, the roofs are reduced in comparison to the walls. As we get very close, the roof disappears. Where, then, is the ratio of walls to roof? It is different with the gable of the house, which is generally flat (with the exception of a possible hip) and there is not this effect. Proportion is here important. It is particularly important when we view the object from a height. It is so important in our landscape for exactly that reason; since there is exceptionally hilly terrain here, we see, observe and understand all three dimensions: length, breadth and height. So, especially with ‘kozolci’, proportion is so very important, pronounced and successful (Juvanec 2007: 68). It is a simple system, understandable, implementable and with final effect –beauty. Essentially, it is harmony: within the object, between the exterior walls and in space.

Ogenj Ogenj je oblika oksidacije. Včasih so nas učili, da je oksidacija reakcija s kisikom. Danes jo razlagajo (Tehnička enciklopedija 9:588) kot prerazporeditev elektronov med atomi, ko se povečuje negativni naboj atoma kisika in pozitivni naboj drugih atomov. Fizični izvor ognja je mogoč le na en način, s toploto. Narava ga ustvari s strelo, kar človek ponovi z udarjanjem trdih kamnov (iskra),

If the dimensions of the walls are arranged, which we see and observe, if there are harmonious ratios between the walls, the result is certainly harmony of dimensions in the groundplan; although only as a result of the ratios of certain other elements. Therefore so many words about circles, squares and rectangles. Ratio, of course, is not the most beautiful and not the best. Man is not the most beautiful and not the best, although we always

Slika 12 / Figure 12 Tloris je le odraz hiše same, njena organizacija delovanja. Vidnejše je telo, predvsem pa streha. Predvsem slednja je velika, na videz predimenzionirana. Dejavnosti in rezultati, ki jih omogoča, tega ne potrjujejo. Nestrokovni posegi in nestrokovno projektiranje z nižanjem naklona delujejo na videz ekonomično. Res je, da prihranijo kak odstotek materiala, a omejujejo delovanje in spreminjajo tipiko hiše. Lepo hišo spreminjajo v spačka. The groundplan is only a reflection of the house itself, its organisation of operation. The body is more prominent, and above all the roof. The latter tends to be large, apparently predimensioned. The activities and results that it enables do not confirm this. Unprofessional interventions and unprofessional design, reducing the slopes, apparently function economically. It is true that this saves some percentage of materials, but it restricts the functioning and changes the characteristics of the house. They change a fine house into a deformity.

26

AS3_1del.indd 26

29.10.2010 22:06:47


judge ourselves to be at least a little better than others.

lahko tudi s trenjem. Poznamo kresilni kamen, brez pripomočkov pa lahko ogenj zanetimo z vrtenjem palice (trenje), ki se po nekem času vname. Seveda materiali določajo stopnjo toplote, ki je potrebna, da se vnamejo. Načelno se gosti materiali pozneje vnamejo od lažjih in manjših. Zato se ob ‘kresilnem kamnu’ pojavi vedno tudi kresilna goba (kamen iskri, goba se hitro vname). Danes uporabljamo za netenje ognja vžigalice, z lupo pa lahko sončno svetlobo na prav majhnem prostoru spremenimo v vročino, kjer lahko vnetljiv material tudi zagori. V razvoju človeka igra ogenj ključno vlogo, tudi zaradi njega se je dvignil nad žival. Žival se ognja boji. Ogenj sveti, peče, preganja. In prav to je izrabil pračlovek. Ogenj kot orožje mu je pomagal pri obrambi pred živaljo in mu je omogočil preživetje. Ob besedi ‘pračlovek’ ne mislim le na človeka kot posameznika, na osebek ali na lovca, pač pa na socialno strukturo, na ‘človeštvo’. To sestavljajo tako fizično kot socialno diferencirani osebki: moški, ženska, oče, mati in otroci, lovec, bojevnik ... Lovec, ki ima družino, ki mu zagotavlja nadaljevanje vrste, ne lovi le v fizičnem okviru družine. Slediti mora plenu, tudi dneve daleč. Nezavarovano družino je treba zavarovati. To je mogoče, ko so otroci odrasli, ne pa takrat, ko je mlada družina povsem nezavarovana. Ogenj kot orodje in kot pasivno varovanje, ki ga žena in mati obvladuje, zagotavlja varnost do vrnitve aktivnega lovca in zaščitnika. Ogenj sicer lahko prestavljamo, a načelno je njegova lokacija stalna. Pri tem se odpre nov pojem v človekovi zgodovini: dom. Dom mu predstavlja varnost družini, večjo možnost širitve, udobje in omogoča dela, ki so vezana na življenjske potrebe (Juvanec 2004:17). Danes, ko poznamo tako fizično kot socialno diferenciacijo, to razumemo kot delitev dela. V zgodovini človeštva je bila najprej čaščena luna in šele potem sonce, najprej ženska in potem moški. Matriarhat in patriarhat torej. Ampak v življenju pračloveka je delitev del povsem logična reč, po možnostih in po sposobnostih. Tudi v matriarhatu je bil lovec moški, ki je oblikoval (zgradil) ognjišče in ženski zagotovil okoliščine za vzdrževanje ognja, ki je družino ščitil pred živalmi in pred mrazom do njegove vrnitve z lova. Delitev na um in na moč med oba spola je logična, čeprav je seveda nadaljevanje, združitev obeh pojmov, lahko efektnejše. Moški je imel družino, za katero je skrbel in se je k njej vračal, ženska je v njegovi odsotnosti skrbela za varnost, predvsem z vzdrževanjem ognja. Za moškega je to psihološki problem, za vse sociološki, za žensko fizično zagotovilo nadaljevanja vrste. Sociološka komponenta torej razvije novo vrednoto: dom. Še med obema vojnama smo poimenovali s tem izrazom hišo, ‘kmečki dom’ (Kregar 1946), danes predstavlja beseda dom bolj sociološki pojem, medtem ko je hiša povsem fizični objekt. Dom je zatočišče za družino, pa tudi sklop vseh človekovih vrednot, vezanih na družino, na odnose znotraj članov družine in na nadaljevanje vrste. Pri tem je zanimivo, da nomadom predstavlja dom šotor in ne lokacije, prav tako kot pri pračloveku.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 27

Fire Fire is a form of oxidation. We were once taught that oxidation is a reaction with oxygen. Today, it is explained (Tehnička enciklopedija/ Technical Encyclopaedia 9: 588) as a redistribution of electrons among atoms, which increases the negative charge of oxygen atoms and the positive charge of other atoms. The physical origin of fire is only possible in one way: with heat. Nature creates it with lightening, which man copies by striking hard stones together (sparks); it can also be achieved with friction. Flint is familiar, and fire can be kindled without other resources by rotating a stick (friction), which catches fire after a while. The materials, of course, determine the amount of heat needed for it to catch fire. In general, denser materials catch fire more slowly than lighter, smaller ones. So, as well as flint, there is amadou, or tinder (flint sparks, tinder quickly catches fire). Today, we use lighters to kindle fire, but sunlight can be transformed into heat with a magnifying glass, so that flammable material catches fire. Fire has played a key role in mankind’s development: including because it raised him above animals. An animal fears fire: fire gives light, burns, chases away. Prehistoric man exploited just this. Fire as a weapon helped him defend himself from animals and enabled him survival. In using the term ‘prehistoric man’, I am not just thinking of man as an individual, as subject or hunter, but as a social structure as ‘mankind’. This consists of both physically and socially differentiated individuals: men, women, mothers and children, hunters, warriors and so on. A hunter with a family, which ensures continuation of the species, does not hunt only within the physical framework of the family. He must follow prey, even over distances of days. The undefended family must be protected. This is possible when the children have grown up but not while the young family is entirely defenceless. Fire as a tool and as passive protection – which the wife and mother controls – provides security until the return of the active hunter and protector. Although fire can be moved, in principle its location is constant. A new concept in man’s history thus opened: a home. A home provided him with security for the family, greater possibility of enlargement, comfort and enabled work connected with living needs (Juvanec 2004: 17). Today, when both physical and social differentiation exist, we understand this as the division of labour. In the history of mankind, the moon was first honoured, and only then the sun, first woman and then man; matriarchies and patriarchies, therefore. In the life of prehistoric man, though, the division of labour was an entirely logical thing: based on possibilities and capacities. Even in a matriarchy, the hunter was the male, who created (built) the hearth, and women provided the conditions for maintaining the fire, which protected the family from animals and from the cold until his return from the hunt. The division between the two sexes between intellect and strength is logical, although of course the sequel, the combination of the two concepts, can be more effective.

27

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:47


A man had a family, for which he cared and to which he returned, and the woman took care of security in his absence, above all maintaining the fire. This is a psychological problem for men, a sociological one for everyone and for women physically ensuring a continuation of the species. The sociological component thus develops a new value: a home. Between the two wars, this expression was still in use for a house: a ‘farm home’ (Kregar 1946); today the word home is a more sociological concept, while a house is an entirely physical object. A home is a shelter for the family and also the complex of all human values bound to the family, to relations within members of the family and to continuation of the species. It is interesting that a home to nomads is a tent and not a location, just like prehistoric man. Some simple societies still today live in circular ‘kolibas’: not so much because of simplicity of construction as because of the relation to fire. This is still to them the central element of security and association, although there is ever less equality. Theoretically, the fire represents the centre, around which the results spread radially on the plane of the groundplan: light, heat, warmth, security. In cross section, in height, the effect is the same but without particular success (we only rarely see fire from a height and light does not provide security at a distance but attracts danger). Heat is exploited vertically for cooking and baking and the smoke for curing (extended use of certain foodstuffs). Smoke resulting from fire, which rises because of heat, is more effective, although not really pleasant for man. Smoke in an enclosed house is a particular problem: leading smoke off is of crucial importance for security. Organisationally, it was precisely smoke that caused a differentiation of spaces and thus the development of the groundplan. However, to return to fire itself. It is, therefore, the centre and a radial effect. If we imagine fire in a space, society gathers radially around it. People are different but differences in the need for warmth are small, so that spatial use can be easily simplified, which fire defines as a circle.

Nekatere preproste družbe še danes živijo v okroglih kolibah, ne toliko zaradi preproste konstrukcije kot zaradi odnosa do ognja. Ta jim še vedno predstavlja osrednji element varnosti in združevanja, čeprav je enakosti in enakovrednosti vse manj.

Slika 13 / Figure 13 Pineta je kamnito zatočišče za pastirje in za živino na italijanskem otoku Sardinija. Največ je popolnoma kamnitih, redko pa nastopa s slamnato streho. Slične konstrukcije najdemo še na jugu Portugalske, sicer pa so take hiške doma predvsem v Afriki, kjer v njih še živijo. Sa Covecada, sever Sardinije. A ‘pineta’ is a stone shelter for herdsmen and for livestock on the Italian island of Sardinia. The majority are entirely stone, but occasionally there is a thatched roof. A similar construction is found in the south of Portugal, although such houses represent a home mainly in Africa, where people live in them. Sa Covecada, northern Sardinia.

Teoretično ogenj predstavlja center, okrog katerega se v tlorisni ravnini radialno širijo rezultati: svetloba, vročina, toplota, varnost. V prerezu, v višini je efekt isti, a brez posebnega uspeha (z višine le redko gledamo ogenj, svetloba pa na razdalji ne zagotavlja varnosti, pač pa privablja pozornost). Vročina v vertikali je izkoriščena za kuhanje in za pečenje, dim pa za prekajevanje (daljšanje uporabnosti nekaterih živil). Bolj efekten je dim kot rezultat ognja, ki se zaradi toplote dviga, človeku pa ni prav prijeten. Poseben problem je dim v zaprti hiši. Odvod dima je ključnega pomena za varnost. Organizacijsko pa je prav dim povzročil diferenciacijo prostorov in s tem razvoj tlorisa. Pa naj se vrnem k ognju samem. Gre torej za center in za radialne efekte. Če si predstavljamo ogenj v prostoru, se družba namesti radialno

Slika 14 / Figure 14 Ogenj, center in krog, to so značilnosti ognjišča. Ljudje sedijo okrog in okrog in definirajo krog. S tem je zasnova prve arhitekture podana (slika: Marjan Amalietti). Fire, centre and circle: these are the characteristics of a hearth. People sit around and form a circle. The design of the first architecture is thus given (picture: Marjan Amalietti).

Elements are used individually: heat for cooking and baking, warmth for heating, luminosity for light, visibility for safety.

28

AS3_1del.indd 28

29.10.2010 22:06:48


okrog njega. Ljudje smo različni, a razlike v potrebah pri toploti so majhne, tako da lahko mirno poenostavimo uporabni prostor, ki ga definira ogenj kot krog. Elemente izrabljamo posamično: vročino za pečenje in za kuho, toploto za ogrevanje, svetilnost za svetlobo, vidnost kot varnost. Vse to velja le teoretično, saj sta tako ogrevanje kot svetilnost spredaj večji, mnogokrat preveliki, zadaj pa majhni, premajhni. Radiacija ali sevanje ognja je odvisno od njegove velikosti in od materiala, ki gori. Tako dim veča vrednost mesninam ali siru, a v očeh peče. Premog ali šota imata duh po primeseh, ki ga navadno označujemo kot smrad, smolnati iglavci pa prav prijetno dišijo. Z ognjem je povezan predvsem pojem toplote. Za arhitekturo je ta ključnega pomena, saj arhitektura - kot sestav uporabe, konstrukcije in estetike (Vitruvij 1999:18) - predvsem varuje pred zunanjimi vplivi. Tudi pred previsoko toploto in pred mrazom. Materiali so namreč različni prevodniki toplote in jo bolj ali manj prevajajo ali ščitijo pred njo. Tehnično so gostejši in težji materiali prevodniki, redkejši in lažji pa izolatorji. Po tej definiciji je najboljši izolator ‘nič’, ker po niču ne tečeta ne toplota ne mraz. Kaj je ‘nič’ tehnično? Vakuum, brezzračni prostor. In material, ki mu je bližji, je tudi boljši izolator. Lahek les je torej dober izolator, magmatska kamnina pa dobro prenaša toploto in jo tudi dolgo časa zadržuje. Zato ima lesena hiša za pečjo vedno kamnito ali vsaj opečno steno, ki ne zagori, pa še dolgo zadržuje toploto. Boljši izolator je torej velika masa. Hiša z debelimi zidovi je ‘toplejša’. Ni čisto res, le navidezno in v urejenih razmerah, ko jo tekoče ogrevamo. Pogledati moramo tudi drugo plat medalje. V velikem in dolgotrajnem mrazu ohlajeno hišo bomo mnogo teže ogreli.

All this applies only theoretically, since both heat and light are greater in the front, many times too much, and smaller at the back, too small. The radiation from the fire depends on its size and on the material that is burning. Smoke increases the value of meat or cheese but stings the eyes. Coal or peat produce a mixture of smells we would normally characterise as stench, but conifer resin has a really nice smell.

Ognjišče Ognjišče je prostor, kjer kurjava gori. Zanimivo je, da ljudje navadno poenostavljamo ognjišče z ognjem, z okroglo obliko. Definiramo ga ponavadi s kamni, s katerimi ‘obkrožimo’ ogenj, torej obrišemo krog. Taborni ogenj - kot arhaična oblika - je vedno tak. Kurjavo nameščamo vertikalno okrog osrednje navpičnice, ne iz estetskih razlogov, pač pa zaradi boljšega izgorevanja, torej zaradi efekta. Ogrevanje je kuhanje in pečenje. Kuhanje na nižji toploti, predvsem tekoče hrane, pečenje pa največ mesa, na višji temperaturi. Tako lahko kuhamo in pečemo v ognju, ob njem, nad njim ali pa brez ognja, ko površino ali prostor najprej ogrejemo in potem to uporabimo za pripravo hrane. Omenil sem že, da človek prav nagonsko oblikuje občasno ognjišče kot omejen krog. Ko pa to konstrukcijo, pa četudi je le omejevanje s kamni, zazidamo, utrdimo, jo postavimo kot kvadrat. Raven zid je mnogo preprosteje graditi od krožnega. V prerezu, v višini pa gre za uporabnost. Ognjišče na tleh je varno in noben lonec ne more zdrsniti z njega. Je pa nerodno tako za upravljavca kot za kuharja, saj se morata sklanjati

Heat is the primary concept connected with fire. This is of key importance for architecture, since architecture – as a combination of use, construction and aesthetic (Vitruvious 1999: 18) – primarily protects against external influences, including too much heat and from the cold. Materials, namely, are various conductors of heat and more or less transmit or protect from it. Technically, denser and heavier materials are transmitters, less dense and lighter materials are insulators. On this definition ‘nothing’ is the best insulator, since neither heat nor cold pass through nothing. What is ‘nothing’ technically? A vacuum, an airless space, and the material that is closest to it is also the best insulator. Light wood is therefore a good insulator, and magmatic stone a good transmitter of heat and also retains it for a long time. So a wooden house always has a stone stove, or at least a masonry wall that does not burn but retains the heat for a long time. A large mass is a good insulator: a house with thick walls is ‘warmer’. This is not entirely so, only apparently and in arranged conditions, when we are heating at the same time. There is also another side to the coin: in major and long-lasting cold, a cooled house is much harder to heat.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 29

Slika 15 / Figure 15 Prerez in pogled na ljudi pri ognju od strani. Ogenj spredaj sveti in greje, zadaj senči in ne greje - v primeru človeka: hladi ga. Ogenj v vertikalnem prerezu definira svetlobo in senco, vroče in hladno, varno in nevarno. Navidezna varnost, ki jo ogenj zagotavlja, je premo sorazmerna z oddaljenostjo. Večji je ogenj, dalj ga je videti, več je varnosti, saj se ga plenilske živali bojijo. Navideznost je realna. Tudi živali kaj kmalu razumejo, da je z ugasnjenim ognjem tudi konec nevarnosti zanje. Zato je ogenj le prehodna in začasna rešitev. Ogenj še ni arhitektura, ima pa kar nekaj njenih značilnosti in jo omogoča. Naslednji korak, hiša, je nujen, logičen in uspešen (slika: Marjan Amalietti). Cross section and view of people at a fire from the side. The fire lights and heats at the front, at the back is shadow and not heat – in the case of man: it cools him. Fire in vertical cross-section defines light and shadow. The apparent safety that a fire provides is directly proportional to distance. The larger the fire the further it is seen – the greater the safety, since predatory animals fear it. The appearance is reality: even animals soon understand that the fire going out is the end of danger for them. So a fire is a transitional and temporary solution. Fire is not yet architecture but it has some of its characteristics and enables it. The next step, a house, is necessary, logical and successful (picture: Marjan Amalietti).

29

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:49


Hearth The hearth is the space in which fuel is burned. It is interesting that people normally simplify the hearth with a fire, with a circular shape: we normally define it by stone with which the fire is ‘sur-rounded’, thus outlined by a circle. A camp fire – as an archaic form – is still such. Fuel is placed vertically around a central upright – not for aesthetic reasons but for better burning, so for the effect. Heating is cooking and baking: cooking mainly liquid food on lower heat and baking mostly meat at a higher temperature. We can therefore cook and bake in, beside or above the fire, or without fire when the surface or space is first heated and then used for preparing food. I have already noted that mankind instinctively formed occasional hearths as a circle, but when they started building, this construction was reinforced, although only bounded by stone, they erected it as a square. A straight wall is much simpler to build than a circular one. In cross section, but in terms of height it is a matter of functionality. A hearth on the ground is safe and no pot can slip off it, but it is awkward, both for the person tending it and for the cook, since they must stoop from start to finish, when the hearth is cleared away. There is yet another aspect: for heating. Height makes both more effective: for lighting at least a metre, for cooking some seventy centimetres. This can be achieved by raising the hearth itself or by lowering the space around the hearth. When it is an earth floor (rammed clay) the first variant is more normal, when the ground is stone, the latter. Fanči Šarf established three types of hearth in Slovenia: low, free standing, of a Mediterranean type, a high open hearth and a bread oven (Šarf 1963: 63). By low, he is thinking mainly of examples still preserved today above all on the Karst and in Primorje, since he characterises them as of Mediterranean type. Its position is central, so that, as far as possible, it is accessible from all sides and the height is adapted to man – either raised or the ground by it sunk. In contrast, Šarf’s ‘high open hearth’ is shifted to the wall, with three open sides. The smoke outlet is restricted, which can be merely oriented away from the hearth itself or already controlled, led off into an outlet, into a chimney. The most interesting way of directing it is with an inverted woven trough, which is coated with clay and whitewashed. The smoke collects above the hearth and is lead away, normally diagonally to the furthest corner (Juvanec). Šarf’s bread oven, or stove, is mentioned third but the third element of development is just a stove without an arranged outlet, without a chimney. Such a stove stands by the wall, never in the centre and has the opening facing the room. This opening serves for loading fuel, for tending the stove and for the smoke to exit into the room. A stove with an arranged smoke outlet is no longer a hearth but an independent element of a higher order and greater value, which transformed the course of development of the house and allowed a

od začetka do konca, ko ognjišče pospravita. In še en vidik je: ognjišče je le redko namenjeno le eni dejavnosti, le kuhi ali peki. Navadno gre tudi za osvetljevanje in za ogrevanje. Oboje je efektnejše z višine: osvetljevanje vsaj z enega metra, kuha s kakih sedemdesetih centimetrov. To je mogoče doseči z dvigom ognjišča samega ali pa s spuščanjem prostora okrog ognjišča. Ko je šlo za tla v zemljinah (zbita glina), je bolj običajna prva varianta, ko je tlak kamnit, pa druga.

Slika 16 / Figure 16 Ognjišče, tipi v višini se prilagajajo praktičnosti. K ognju na tleh se je treba sklanjati, prostor tudi manj osvetljuje. Ogenj je treba omejiti, tako dobimo ognjišče. Dvignjeno ognjišče je mnogo bolj priročno. Enaka izvedba je lahko tudi s poglobitvijo stojišča uporabnika. Za to ne potrebujemo dodatnega materiala, le delo za vkop. Zato so prvotna ognjišča mnogokrat taka. Hearths, raised types are adapted to practicality. It is necessary to stoop to a fire on the ground and the space is less well lit. A fire must be restricted and we thus get a hearth. A raised hearth is much handier. The same result can be achieved by sinking the standing area of the user: additional material is not required for this, only the work of digging. Original hearths are therefore often like that.

Fanči Šarf ugotavlja tri vrste ognjišč na Slovenskem: nizko prostostoječe mediteranskega tipa, visoko odprto ognjišče in krušno peč (Šarf 1963:63). Pri nizkem misli predvsem na danes še ohranjene primerke predvsem na Krasu in v Primorju, saj jih označuje kot mediteranski tip. Gre za središčno postavitev, da je dosegljivost čim večja z vseh strani, višina pa je prilagojena človeku, bodisi da je dvignjeno ali pa so tla ob njem spuščena. Nasprotno je po Šarfovi ‘visoko odprto ognjišče’ pomaknjeno k steni, s tremi prostimi stranicami. Omenja odvod dima, ki je lahko le usmerjen od ognjišča samega ali pa je že kontrolirano odpeljan v odvod, v dimnik. Usmerjanje je najzanimivejše z narobe obrnjenim koritom iz prepleta, ki je zamazano z glino in prebeljeno z beležem.

30

AS3_1del.indd 30

29.10.2010 22:06:49


higher quality of living culture. The intermediate stage is an independent, free-standing hearth or stove in the open. Such an execution is familiar in the Mediterranean, in Africa and many other places. It is an execution by which, because of the heat, the stove must be moved away from the living quarters and the wind is not so strong as to prevent its operation. These are a great rarity here. They can be found as an independent ‘stove’ with a stone shelter on the Karst.

Dim zbira nad ognjiščem in ga vodi proč, navadno po diagonali v najoddaljenejši kot (Juvanec). Kot tretjo omenja Šarfova krušno peč, a je tretji razvojni element le tista peč, ki še nima urejenega odvoda, ki je še brez dimnika. Taka peč stoji ob zidu, nikoli na sredini in ima odprtino, ki gleda v prostor. Ta odprtina služi za kurjenje, za vzdrževanje peči in za izhod dima v prostor. Peč, ki ima urejen odvod dima, ni več ognjišče, pač pa samostojen element višjega reda in večje vrednosti, ki je tok razvoja hiše obrnil in razvil kakovostnejšo bivalno kulturo. Vmesna stopnja je samostojno, prostostoječe ognjišče ali peč na prostem. Take izvedbe poznajo v Sredozemlju, v Afriki in še marsikje. Gre za izvedbe, kjer je zaradi vročine treba peč odmakniti iz bivalnih prostorov, veter pa ni tako močan, da bi delovanje preprečeval. Pri nas je to izjemna redkost. Najdemo jo lahko kot samostojno ‘peč’ pri kamnitem zatočišču na Krasu. Pri šiškah, pa še to le pri Lokvi, najdemo ognjišča tudi v zatočiščih samih. Medtem ko so taka ognjišča v Provansi skoraj pravilo in so postavljena v vogal, odvod dima pa je le cevka na višini nekaj metrov iz prostora, gre pri nas za preproste, male objekte občasne uporabe. A vendar obstajajo. Zanimivejša je izvedba spahnjence na Krasu. Beseda govori o ‘izpahnjenem’ delu bivalne hiše, z razvojem ‘navzven’. Verjetno gre za obratno, ko je samostojno ognjišče kot objekt pripojeno hiši, iz povsem praktičnih razlogov. Na zunaj so to izjemno lepi detajli vernakularne arhitekture, saj je spahnjenca z izrazitim, masivnim in lepo oblikovanim dimnikom značilnost tega dela Slovenije.

Slika 17 / Figure 17 ‘Šiška’, prostostoječe ognjišče v obliki zatočišča. Okolica Lokve, kjer je kultura kamna izjemno visoko razvita. Šiška’, a free-standing hearth in the form of a shelter. The surroundings of Lokva, where the culture of stone is extremely highly developed.

With ‘šiškas’, and only around Lokva, hearths can also be found in shelters themselves. While such hearths are almost the rule in Provence and are set in the corner, with the smoke outlet only a pipe at a height of some metres from the space, in Slovenia it is a simple, small object for occasional use. Nevertheless, they exist. More interesting is the execution of ‘spahnjenca’ on the Karst. The word refers to the ‘dislocated’ part of a residential house, with the development ‘outwards’. It was probably the reverse: when the independent hearth as an object was annexed to the house, for entirely practical reasons. Externally, they are extremely fine details of vernacular architecture, since a ‘spahnjenca’ with pronounced, massive and beautifully shaped chimney is a characteristic of this part of Slovenia.

Slika 18/ Figure 18 Spahnjenca na Krasu je izbočena iz tlorisa in predvsem zaradi velikega, masivnega dimnika posebej izstopa. Dimnik ni dimenzioniran zato, da bi izstopal. Masa in kamen zagotavljata, da se bo čim pozneje pregrel. Ko ga namreč sonce ogreje, ni več vzgona, ki bi pomagal dimu na poti navzgor. A ‘spahnjenca’ on the Karst protrudes from the groundplan and, mainly because of the large, massive chimney, stands out in particular. The chimney is not dimensioned in order to stand out: the mass and stone ensure that it will warm through as late as possible. When it has been heated by the sun, namely, there is no longer uplift to help the smoke on its path upwards.

Prostori, ki jih ogenj in ognjišče definirata, so: ognjiščnica, dimnica, črna kuhinja ‘hiša’, razvoj pa vodi v sodobnejšo, čistejšo in bolj higienično hišo, kot jo poznamo tudi danes.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 31

The spaces that fire and a hearth define are: ‘hearth room’, ‘smoke room’,

31

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:06:54


Ognjiščnica To je bivalni prostor z odprtim ognjiščem, kjer so njega dni kuhali, živeli, delali in spali. Ognjišče je odprto, dvignjeno do delovne površine in zidano. Nad njim je lahko napa, ki zbira dim in ga usmerja ali vodi proti vratom, nad katerimi je navadno pravokotna odprtina. Lahko pa dim izhaja tudi pri vratih samih, pa pri oknih, ki so nameščena visoko, so majhna in jih je v prostoru mnogo.

‘black kitchen’, ‘house’, and development leads to a more modern, cleaner and more hygienic ‘house’, a living room such as is familiar today. Hearth room This is a living room with an open hearth where they once cooked, lived, worked and slept. The hearth is open, raised to provide a working surface and solidly built. There may be a mantel above it to collect the smoke and direct or lead it towards the door, above which there is normally a rectangular opening. The smoke can also go out of the door itself; the windows, which are placed high up the wall, are small and there are many of them in the room Smoke room The ‘smoke room’ is similar to the ‘hearth room’ except that it has a closed stove, the outlet for the smoke is still into the room, since the stove opens into it (Juvanec 1987: 17). There may be a semi-open box on the external facade of the house, above the door, through which the smoke runs upwards and in which meat is dried. The room itself also has many windows: small, rectangular, the dimensions can be some thirty by fifty centimetres, with sliding traps. The windows are set fairly high in order to ensure an outlet for the smoke and a relatively clean space, at least to the height of a man sitting on a bench. The smoke room, just like the hearth room, opens mainly towards the gable end of the house since, if the room has no ceiling, windows can also be placed in the gable. The smoke thus collected as high as possible and the lower part of the room was more or less clean for as long as possible.

Slika 19 / Figure 19 Značilnost ognjiščnice, prostora z odprtim ognjiščem, je mnogo dima. Nad višino izhoda dima, nad oknom, je vidnost nikakršna. Njega dni so bili stari ljudje zgrbljeni, manjši. Je to res le starost ali le umik pred dimom? A characteristic of a ‘hearth room’, a space with an open hearth, is a lot of smoke. Nothing is visible above the height of the smoke outlet, above the windows. Old people were formerly stooped, smaller. Was this really just age, or merely getting out of the way of the smoke?

Dimnica Dimnica je enak prostor kot ognjiščnica, le da ima zaprto peč, odvod dima je še vedno v prostoru, saj se peč odpira vanj (Juvanec 1987:17). Na zunanji fasadi hiše, nad vrati, je lahko polodprt zaboj, skozi katerega teče dim navzgor in v katerem sušijo meso. Prostor sam ima tudi mnogo oken, majhnih, pravokotih, dimenzij kakih trideset krat petnajst centimetrov z drsnimi loputami. Okna so nameščena razmeroma visoko, da zagotavljajo odvod dima in razmeroma čist prostor vsaj v dosegu človeka, ki sedi na klopi. Dimnica se, enako kot ognjiščnica, odpira predvsem proti čelu hiše, saj so lahko okna, v primeru, da prostor nima stropa, nameščena tudi v zatrepu. S tem so dosegli, da se je dim zbiral čim višje in da je bil spodnji del prostora čim dalj časa kolikor toliko čist.

Slika 20 / Figure 20 Ognjiščnica in dimnica imata enake značilnosti: množico oken v višini, kjer nivo izhoda dima kažejo počrnele stene. Dimnica v uporabi, z dr. Langom, okolica Hartberga na Štajerskem. The ‘hearth room’ and ‘smoke room’ have the same characteristic: many windows high up, where the level of the smoke outlet is shown by the blackened walls. Smoke room in use, from Dr. Lang, near Hartberg in Štajerska.

32

AS3_1del.indd 32

29.10.2010 22:06:58


AS3_1del.indd 33

29.10.2010 22:07:03


Black kitchen The ‘black kitchen’ is a transverse room of a house, placed longitudinally to the entrance, which connects and opens into the ‘house’. The essence of a black kitchen is that it has access to the stove, which is itself located in another room, that it opens here and is also tended from here (Juvanec 1987:21). A rather low working surface, which extends into the stove itself, provides access to the stove. Below this is normally a space for drying wood to be fed into the stove. The working surface is extended at the side to provide as much room for pots as possible. Tools, an oven peel and tongs, lean against the wall. The depth of the space below the access to the stove must be longer than the logs of wood, to give space when cleaning the stove. The stove actually operates such that it is lit and when it is heated up, it is cleaned, the charcoal and ash is collected and scattered in a pile under the shelf. Pots are put into the stove with tongs and bread with an oven peel. On the other side, in the ‘house’, the stove is clean, warm and the room is heated.

Slika 21 / Figure 21 Peč dimnice v Poberški bajti ima ob klasičnem zaprtem kurišču še niz elementov, tudi odprto ognjišče. Tako bi lahko prostoru rekli tudi ognjiščnica. Ogenj izhaja skozi odprtino nad vrati, regulirajo pa ga tudi z loputami množice majhnih oken. Ta hiša je za razvoj arhitekture izjemnega pomena. Šentjanž nad Dravčami, Koroška. Stove of a smoke room in Poberška bajta, together with a classical enclosed grate, also has a series of other elements, including an open hearth. The room could therefore also be called a hearth room. The fire exits through the opening above the door and is also regulated by the traps on the mass of small windows. This house is extremely important for the development of architecture. Šentjanž nad Dravčami, Koroška.

‘House’ The ‘house’ is the central room of a farmstead, which, over the course of development, became clean and heated. It is heated by a farm stove or bread oven, which is tended from the black kitchen. The stove consists of foundations, normally of stone and reaching to the height of a wooden bench (some fifty centimetres, so that it is more comfortable for elderly people), and above this is glazed tile. The glazed tiles are the elements that compose the stove. There are spacers on the inside to enable the mounting of the tiles, which are enamelled on the outside. They are twice-fired clay, with salt added, so that the external surface is smooth and can be cleaned, wiped and washed; since the dust that would collect on unglazed surfaces could catch fire, such technology is essential and, above all, hygienic. The tiles are flat but can have relief decorations or figures. This is even desirable and functional: heating takes place through air that rises beside the stove through uplift and the larger the tile surface, the more the air will be heated. A ‘pumpkin stove’ is a stove with round tiles, which have an enlarged external surface and thus also greater effect. Rounded tiles also enable a smaller sized stove; through a Hungarian influence, really small stoves also exist and semi-circular and even circular ones (Juvanec 2010: 153). The technology of tiles enables a choice of colours; brown and white surfaces predominate inSlovenia. In recent decades, coloured stoves have been particularly in fashion, which are simply soaked or sprinkled in another, contrasting colour for the final firing. A kitsch solution doesn’t suit a real ‘house’. Stove elements also include the inglenook, a surface for lying on top of the stove and drying racks. An inglenook is a seat, normally of stone. Stone because it retains the heat for a long time, even when the stove has already gone out and also so that the stone can be wiped with a damp cloth – but an inglenook

Slika 22 / Figure 22 Muljava, črna kuhinja. Muljava, black kitchen.

34

AS3_1del.indd 34

29.10.2010 22:07:13


Črna kuhinja Črna kuhinja je prečni prostor hiše, nameščen vzdolžno na vhod, ki povezuje in se odpira v ‘hišo’. Bistvo črne kuhinje je, da ima vhod v peč, ki sama leži v drugem prostoru, v ‘hiši’, se pa odpira sem in jo od tu tudi upravljamo (Juvanec 1987:21). Vhod v peč je nekoliko nizka delovna površina, ki se podaljšuje v peč samo. Pod vhodom je navadno prostor za sušenje drv, ki jih polagajo v peč. Delovna površina je podaljšana na stran, da je čim več prostora za lonce. Orodje, lopar in burklje, so prislonjene ob zid. Globina prostora pod vhodom v peč mora biti večja od dolžine polen, da imamo odkap pri čiščenju peči. Peč namreč deluje tako, da jo zakurimo in ko je razgreta, jo očistimo, poberemo oglje in pepel in ga stresemo v koš pod pultom. Z burkljami dajemo v peč posode, z loparjem pa kruh. Na drugi strani, v ‘hiši’, je peč čista, topla, prostor pa je ogret.

designed in plaster can’t be. It is a matter of hygiene. An inglenook can be single or double, symmetrical at each edge. Inglenooks are often very small, so that only children can fit on: adults use the bench. Primarily in Gorenjska, with a lot of snow, there is a wooden construction slightly over an inch above the stove, which is a sort of bed. It is above all warm: because of the stove itself and because it is high, where the warm air is retained. The slatted wooden construction serves for drying damp clothes. This is almost only found in Gorenjska. Such a device is valued today in mountain hostels. The fittings of the ‘house’ are entirely simple: the table is ‘mentrga’, with benches round. ‘Mentrga’ means a table with an inner space for flour and for bread making tools: it opens upwards to be able to raise an ash board. The table is always diagonal, in the opposite corner to the stove, and always in the same proportions as the entire space. There is also a bed beside the wall, for both the master and mistress, and sometimes a child’s cradle. The ‘house’ is relatively low, the ceiling consisting of planks, occasionally beams, above secondary beams; the ‘master’ or main beam is always transverse. This must be within hand’s reach, no higher. Between the ‘master’ and the planks is space for a few books: they didn’t have more in the countryside.

‘Hiša’ Hiša je osrednji prostor domačije, ki je postal v razvoju čist in ogret. Greje ga kmečka ali krušna peč, ki je upravljana iz črne kuhinje. Peč je sestavljena iz temelja, ki je navadno kamnit in sega do višine lesene klopi (kakih petdeset centimetrov, da je udobnejša za starejše), nad tem pa so pečnice. Pečnice so elementi, ki sestavljajo peč. Navznoter imajo distančnike, ki omogočajo vdelavo pečnic, na zunaj so emajlirane. To je dvakrat žgana glina z dodatki soli, da je zunanja površina gladka in jo lahko čistimo, brišemo in umivamo. Ker bi se prah, ki bi se nabiral na nezglajenih površinah, zažgal, je taka tehnologija nujna in predstavlja predvsem higieno. Oblika pečnic je ploska, lahko imajo reliefne okraske ali figure. To je celo zaželeno in funkcionalno. Ogrevanje teče prek zraka, ki se z vzgonom dviga ob njih in večja je površina pečnice, bolj bo zrak ogrela. ‘Bučna peč’ je peč z okroglimi pečnicami, ki imajo potencirano veliko zunanjo površino in s tem tudi večji efekt. Okrogle pečnice omogočajo tudi peči manjših velikosti, pod vplivi iz Madžarske obstajajo tudi prav majhne peči, pa polkrogle in celo okrogle (Juvanec 2010:153). Tehnologija pečnic omogoča poljubno barvanje, pri nas prevladujeta rjava in bela površina. V zadnjih desetletjih so ponekod še posebno v modi barvane pečnice, ki so v končni fazi pečenja preprosto polite ali poškropljene z drugo, kontrastno barvo. Kičasta rešitev ne sodi v pravo ‘hišo’. Elementi peči so tudi zapečki, ležalna površina nad pečjo in letve za sušenje. Zapeček je sedež, navadno kamnit. Kamen zato, ker dolgo drži toploto, tudi ko je peč že ugasla, pa tudi zato, da lahko kamen obrišemo z mokro krpo, zapečka, ki je oblikovan v ometu pa ne. Gre za higieno. Zapeček je lahko eden ali pa sta dva, simetrično na vsakem robu. Mnogokrat so zapečki prav majhni, da lahko vanje le otrok vtakne ritko, odrasli pa uporabljajo klop. Predvsem na Gorenjskem z mnogo snega je slabo ped nad pečjo lesena konstrukcija, ki predstavlja nekako ležišče. Je predvsem toplo,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 35

Slika 23 / Figure 23 ‘Hiša’ je glavni, največji in najpomembnejši prostor. V enem vogalu so vhodna vrata, običajno na levi, desno je peč, diagonalno čez prostor pa miza s klopmi. Hartberg, avstrijska Štajerska. The ‘house’ is the main, largest and most important room. In one corner is the entrance door, normally on the left, on the right is the stove and diagonally across the room the table with benches. Hartberg, Styria in Austria.

35

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:18


‘God’s corner’, with a crucifix, appears to be a later addition, which is more widespread in the east and south of Slovenia. In the wall, if it is solid built, is an inset cupboard for valuables. It also sometimes has wooden or glazed doors. The ‘house’ has two windows in the gable end of the house, and one towards the entrance, for control. A window in the rear wall is a rarity. The growth of the house runs logically from the very beginning, increasing with new activities that bring a higher culture of living in the central part, in the dwelling quarters. The one-sided, unsymmetrical groundplan is a transitional solution, fairly rare in Slovenia. Only further completion of the symmetry follows, which continues with possible additional building and growth as needed. The core architecture of the house is thus completed: in terms of organisation, content and aesthetics. The organisation of the house follows the working tasks: clean and dirtier work, day work and night work, male and female, in terms of complexity etc. The content of the house is slightly in advance: it indicates dwelling, work and rest. However, it is not in fact entirely so, this comes much later. In the initial phase, the master and mistress sleep in the ‘house’, the girls in the chamber. A real division in terms of content occurred some one hundred or a bit more years ago. Development itself, though, depends on something else: on smoke. How does this affect the groundplan? It is very obvious: where there is fire, there is smoke. This is warm and thus rises, and is retained mainly in the highest parts of the room. Smoke is unpleasant for man, it suffocates him, he can’t see through it, smoke leaves traces on the walls and furniture, darkens them. Soot also enters a room with the smoke. If there’s a lot of it, it settles on surfaces and creates a dirty, black layer. At low temperatures, this protects against catching fire but, at higher temperatures, it burns with a large flame. As well as smoke and soot, sparks are also a problem; especially dangerous with a wooden construction. The smoke, soot and sparks therefore need to be led from the fire in a controlled way. What does this mean? The first element that collects the smoke and conducts it from the hearth is the mantel. However, a mantel is only effective if it leads the smoke outwards, through a chimney. Before the chimney was invented, smoke was a particular nuisance. Sparks are most dangerous when the stove is already enclosed but the smoke freely exits into the room from the opening. They are stopped by a stone shelf above the opening in the black kitchen. The sparks rise quickly, strike the cold stone and fall to the ground. The second element of the black kitchen is the problem of hot smoke leaving the stove and providing a risk of ignition. Only cold smoke can therefore be allowed into the attic or chimney. At least slightly cooled smoke is achieved by having the smoke outlet as far as possible from its source. A chimney, when it exists, must be in the farthest corner of the kitchen.

zaradi peči same, pa še visoko je, kjer se zadržuje topel zrak. Lesena konstrukcija z letvami pa služi za sušenje mokrega perila. Tega, razen na Gorenjskem, drugod skorajda ne najdemo. Danes je ta naprava še kako cenjena v planinskih kočah. Oprema ‘hiše’ je povsem preprosta. Miza je ‘mentrga’, okrog so klopi. Mentrga je miza, ki ima v svoji notranjosti prostor za moko in za orodje za pečenje kruha. Odpira se navzgor, tako da dvignemo jesenovo ploščo. Miza je vedno diagonalno, v nasprotnem kotu kot je peč, je pa miza vedno v istem razmerju kot ves prostor. Ob steni je še postelja, za oba, za gospodarja in za gospodinjo, včasih še zibka za otroka. Hiša je razmeroma nizka, strop je sestav plohov, redko tramov, nad sekundarnimi tramovi, počez pa je vedno ‘gospodar’, glavni tram. Ta mora biti v dosegu roke, ne višje. Med gospodarjem in plohi je prostor za kako knjigo, več jih na deželi tako niso imeli. Bohkov kot s križem je, kot kaže, poznejši dodatek, ki je bolj kot v Sloveniji razširjen na vzhodu in na jugu. V steni, če je zidana, je še vzidana omarica za dragocenosti. Včasih ima tudi lesena ali steklena vratca. ‘Hiša’ ima po dve okni v čelu hiše, pa eno proti vhodu, za kontrolo. Okno v zadnji steni je redkost. Rast hiše teče logično od samega začetka, ko se poveča z novo dejavnostjo, ki prinaša višjo kulturo življenja v osrednji del, v bivalni prostor. Enostranski, nesimetrični tloris je prehodna rešitev, pri nas precej redka. V nadaljevanju sledi le še izpopolnitev simetrije, ki se ob morebitnih dograditvah in rasti po potrebi nadaljuje.

Slika 24 / Figure 24 Princip razvoja tlorisa kmečke hiše: 1 centralna zasnova brez drugih vplivov, navezav in usmeritev; 2 enostransko povečanje, nesimetrična rast je le prehodna rešitev; 3 simetrična dopolnitev v rasti, logična in organizacijsko uspela, saj se veča prek servisnega prostora (kuhinja), ki se v naslednji fazi razdeli v vhodni del in v samo kuhinjo. The principle of development of the groundplan of a farmhouse: 1 central plan without other influences, connections or directions; 2 one-sided enlargement, unsymmetrical growth is only a transitional solution; 3 symmetrical completion of growth, it succeeds logically and organisationally, since it increases through a service space (kitchen), which, in the next phase, is divided into an entrance part and the kitchen itself.

36

AS3_1del.indd 36

29.10.2010 22:07:19


It is led here with a curved wicker panel, sealed with clay and whitewashed with lime. This runs along the ceiling from the opening to the stove to the hole for the outlet. The ‘chimney’ is sometimes just an opening in the wall, is sometimes wooden or wicker and surrounded with clay but best, of course, solidly built of bricks or stone.

Hiša kor arhitektura tako postane popolna: organizacijsko, vsebinsko in estetsko. Organizacija hiše sledi delovnim nalogam: čista in bolj umazana dela, dnevna dela in nočna, moška in ženska, po zahtevnosti pač. Vsebina hišo nekoliko prehiteva, kaže na bivanje, delo in na počitek. A v resnici ni čisto tako, do tega pride mnogo pozneje. V začetnem stadiju spita gospodar in gospodinja v ‘hiši’, v kamri so dekleta. Do prave vsebinske delitve je prišlo morda pred kakimi sto leti ali nekaj več. Sam razvoj pa je odvisen od nečesa drugega, od dima. Kako ta vpliva na tloris? Povsem jasno je, kjer je ogenj, je tudi dim. Ta je topel in se zato dviga, zadržuje se predvsem v najvišjih delih prostora. Dim za človeka ni prijeten, duši ga, ne vidi skozenj, dim pušča na zidovih in na opremi sledove, da potemnijo. Z dimom izhajajo v prostor tudi saje. Če jih je več, sedajo na površine in ustvarjajo mastno, črno plast. Ta pri nizkih temperaturah ščiti pred vžigom, pri višjih pa zagorijo z velikim plamenom. Razen samega dima in saj so problematične tudi iskre, ki so posebej pri lesenih konstrukcijah nevarne. Dejstvo je torej, da je treba dim, saje in iskre voditi od ognja kontrolirano. Kaj to pomeni? Prvi element, ki dim z ognjišča zbira in usmerja, je napa. Ampak napa je efektna le, če vodi dim navzven, skozi dimnik. Preden pa so dimnik sploh izumili, je dim še posebna nadloga. Ko že imamo zaprto peč in iz odprtine dim prosto izhaja v prostor, so najnevarnejše iskre. Te ustavlja kamnita polica nad odprtino v črni kuhinji. Iskre se sunkovito dvigajo, udarijo ob hladen kamen in padejo na tla. Drugi element črne kuhinje je problem vročega dima, ki izhaja iz peči in je nevaren za vžig. Zato lahko tako na podstrešje ali v dimnik spuščamo le hladen dim. To je vsaj malo ohlajen dim, kar dosežemo s tem, da je odvod dima čim bolj oddaljen od svojega izvora. Dimnik, kadar obstaja, mora biti v najoddaljenejšem kotu kuhinje. Do tja ga vodi usločen pano, narejen iz prepleta, zatesnjen z ilovico in prebeljen z apnenim beležem. Ta teče po stropu od odprtine peči vse do luknje za odvod. ‘Dimnik’ je včasih le odprtina v zidu, včasih je lesen ali iz prepleta in obdelan z glino, najboljši je seveda zidan, iz opeke ali kamnit. Odvod dima je pri vsakem kurišču nujen, naj bo odprto ali zaprto, naj bo odvod speljan skozi odvod, dimnik ali pa skozi okenske ali vratne odprtine. Pri črni kuhinji ima ta lahko strop ali pa je brez njega. V kolikor ga ima, mora biti odvod na najoddaljenejšem mestu, da se dim po poti do tja shladi. Odvod dima brez dimnika polni podstrešje, tam pa lahko obešamo meso za prekajevanje ali nameščamo posebne zračne omare. Te preprečujejo dostop glodavcem, insektom preprečuje dostop dim. Na severovzhodu pravijo takim omaram iz letev ‘slanijek’ (Slovenske gorice). Dimnik, lesen ali zidan, je še vedno postavljen v diagonalnem kotu

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 37

Slika 25 / Figure 25 Izhod dima iz peči v prerezu hiše. Kadar ni stropa, se dim dviga in zbira pod streho. Če je v stropu le odprtina, mora biti čim bolj oddaljena, da se dim po poti nekoliko ohladi. Enako je z dimnikom. Smoke outlet from the stove in the cross-section of the house: when there is no ceiling, the smoke rises and collects beneath the roof. If there is only an opening into the roof, it must be as far away as possible, so that the smoke cools a little along the way. The same with a chimney.

An outlet for smoke is essential with any hearth, whether open or closed, whether through a simple outlet, a chimney or through windows or door openings. A black kitchen can be with or without a ceiling. Insofar as it has one, the outlet must be in the farthest possible place, so that the smoke cools along the way to it. An outlet for the smoke without a chimney fills the attic: meat can be hung there for smoking or placed in a special ventilation cupboard: these prevent rodents from getting in, insects are prevented by the smoke. In the northeast, such cupboards from slats are called ‘slanijek’ (Slovenske gorice). A chimney, wooden or masonry, is still placed in the diagonal corner of the room from the outlet from the stove. A masonry chimney, primarily stone, is in some places also extremely ample, wide, since in the lower part it sometimes represents a real mantel or projecting roof for collecting, gathering the smoke. A wooden chimney generally has a small cap: the inner side of the chimney from boards has a black, dirty, shiny lining of soot and, during rain, the water would slide down and collect in the kitchen. A masonry chimney was finally moved towards the stove and closed the smoke outlet. We thus obtain a new, clean space: the kitchen. It is no longer ‘black’, smoky. Precisely this was a real step forward and the beginning of functional, clean, hygienic modern architecture. Fire therefore determined the development of the groundplan of a house. In practice, this starts with a single cell space, a unitary house, which, for constructional reasons, changes from a circle to a square. Fire must be limited: the next element of a house is a hearth. This is at

37

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:19


first in the centre but, for practical reasons, is soon set beside a wall. More space is thus obtained for work and for the family, and only one person tends the fire. A hearth itself on the ground is uncomfortable and less functional, so the intelligent master builds it at a handier height. However, an open fire is dangerous, uncomfortable, although it lights the space. It needs to be enclosed.

prostora z izhodom iz peči. Zidan dimnik, predvsem kamnit, je ponekod tudi izjemno obilen, širok, saj predstavlja včasih v spodnjem delu pravo napo ali nadstrešek za zbiranje, lovljenje dima. Lesen dimnik ima praviloma strešico. Notranja stran dimnika iz desk ima črno, mastno, svetlečo se oblogo iz saj in ob dežju bi voda kar zdrsnila navzdol in bi se nabirala v kuhinji. Zidan dimnik se v končni fazi premakne k peči in zapre izhod dima. Tako dobimo nov čist prostor, kuhinjo. Ta ni več ‘črna’, dimnata. Prav to je velik korak naprej in vstop v funkcionalno, čisto, higiensko, moderno arhitekturo. Slika 26 / Figure 26 Odvod dima 1 Nekontroliran izhod dima skozi zatrepa hiše. Kadar je streha slamnata, izhaja dim kar skozi slamo po vsej površini strehe. 2 Odprtina v stropu na drugem koncu kuhinje odvaja dim na podstrešje. 3 Dimnik, lesen ali zidan, je vedno na najoddaljenejšem mestu od peči. 4 Ko se dimnik premakne nad peč, je potreben nov element, pokrov odprtine ali vratca. Najprej je to le kovinska plošča z ročajem, ki jo gospodinja prislanja in s tesnostjo ureja dostop zraka, s tem pa velikost ognja in temperaturo peči. Smoke outlet 1 Uncontrolled exit of smoke through the gable of the house. When the roof is straw, the smoke finds its way out through the thatch over the whole surface of the roof; 2 Opening in the ceiling at the opposite end of the kitchen leads the smoke into the attic; 3 Chimney – wooden or masonry – it is always at the farthest point from the stove; 4 When the chimney is moved to above the stove, a new element is needed: a cover, or mantel for the opening or doors. At first this is a metal plate with handles, which the housewife adjusted to regulate the entry of air, and thus the size of the fire and the temperature of the stove.

Ogenj torej določa razvoj tlorisa hiše. Praktično se začne z enoceličnim prostorom, enotno hišo, ki se zaradi konstruktivnih razlogov spremeni iz okrogle v kvadratno. Ogenj mora biti omejen. Naslednji element hiše je ognjišče. To je izvorno na sredini, a ga praktični razlogi kmalu potisnejo k steni. Tako dobimo več prostora za delo in za družino, ogenj upravlja samo eden. Ognjišče samo je na tleh nerodno in manj funkcionalno, zato ga umni gospodar pozida v bolj priročno višino. Ampak odprt ogenj je nevaren, neudoben, čeprav osvetljuje prostor. Treba ga je zapreti. Zaprto ognjišče je peč. Bolj je priročna, a rezultati ognja so tudi neprijetni. Dim, iskre, saje in slaba vidljivost so reči, ki so človeka napeljale k razmišljanju. Prvi veliki korak arhitekture je očiščenje bivalnega prostora z obračanjem peči, da postane dosegljiva z zunanje strani. Bivalni prostor je zdaj čist, peč pa nalagamo in ogenj kontroliramo od zunaj. Ta zunanji prostor je treba pokriti, pozneje tudi zapreti. Pridemo do novega prostora, do kuhinje. Črne kuhinje. Ta je v prvi fazi vhod v hišo, prehod na zadnjo stran hiše, delovni prostor za vzdrževanje ognja, pa seveda za kuho in peko. In ko dobi kuhinja strop, je treba dim voditi ven, kajti kuhinja s stropom je po kubaturi manjša in zaradi dima neprijetna. Dimnik, najprej le tisti vidni dimnik s podstrešja navzven, potem pa vedno bolj masiven in odporen na ogenj, se približa peči. Samo še korak in dimnik se pojavi nad pečjo, umni graditelj ga zapre in oznaka ‘črna’ pri kuhinji izgine.

A closed hearth is a stove. It is handier, but the results of fire are also unpleasant. Smoke, sparks, soot and poor visibility led man to thinking. Architecture’s first great step is cleaning the living space by turning the stove round so that it becomes accessible from the outside. The living space is now clean, and the stove loaded and the fire controlled from the outside. This external space must be covered, later also enclosed. A new space is created, a kitchen. A black kitchen. This is the first phase in the transition to a house, a transition to a rear side of a house, a working space for tending the fire and, of course, for cooking and baking. When the kitchen gets a ceiling, the smoke must be led out, since a kitchen with a ceiling is smaller in volume and unpleasant because of the

38

AS3_1del.indd 38

29.10.2010 22:07:19


smoke. A chimney, first a visible one from the attic outwards, then ever more massive and fire resistant, comes closer to the stove. Just one more step and the chimney appears above the stove, the intelligent builder encloses it and the designation ‘black’ disappears from the kitchen. The continued development of the house is symmetrical, on the other side of the transversal axis of the house. The ‘chamber’ is initially for the girls, since the master and mistress sleep in the ‘house’. Let me show, in the case of a house as we know it today, the development from a single cell building to a typical house still known today and used by our forebears.

Nadaljevanje razvoja hiše gre simetrično, na drugo stran prek prečne osi hiše. Kamra je najprej za dekleta, saj spita gospodinja in gospodar v ‘hiši’. Naj na primeru hiše kot jo poznamo danes, pokažem razvoj iz enocelične zgradbe do značilne hiše, ki jo poznamo še danes, in ki so jo uporabljali še naši predniki.

Slika 27 / Figure 27 Enocelična zgradba, najprej okrogla v tehniki palisade, pozneje pa iz lesenih, tesanih brun obkroža ogenj na sredini. To izraža enakovrednost vseh. Single-cell building, first circular in a palisade technique, and later from wooden, hewn logs, encircles the fire in the centre. This is an expression of everybody’s equality.

Slika 28 / Figure 28 Ognjišče, omejen ogenj se umakne k steni in sprosti več prostora za razne dejavnosti. V enoceličnem prostoru se pač dogaja niz stvari: delo, jelo, ogrevanje, kuha, počitek. Naprednejše ognjišče je bliže človeku, je bolj priročno, dvignjeno. The hearth, a restricted fire, is moved to the wall and releases more space for various activities. A whole range of things, though, happen in the single-cell space: working, eating, heating, cooking, resting. The most advanced hearth is close to man, is handier, raised.

Slika 29 / Figure 29 Nevarni ogenj je ukročen in spravljen v zidan okvir, peč. Rezultati ognja so še vedno moteči. Dangerous fire is tamed and placed in a masonry frame: a stove. The results of fire are still disturbing.

Slika 30 / Figure 30 Najpomembnejša točka razvoja, peč je po vertikalni osi zavrtena in dostop vanjo, pa tudi izhod dima, se preselita v drug prostor. The most important point of development: the stove is turned on a vertical axis and the smoke outlet is shifted to another space.

Slika 31 / Figure 31 Ta drugi prostor je kuhinja. Zaradi značilnosti je poimenovana ‘črna kuhinja’. This other space is the kitchen. Because of its characteristics, it is called the ‘black kitchen’.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 39

39

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:21


Slika 32 / Figure 32 Črna kuhinja je najprej brez stropa in dim prosto uhaja na podstrešje in potem ven. Ko dobi kuhinja strop, je ta ‘obokan’ (ne po konstrukciji, le po obliki, iz okroglih brun ali iz prepleta), da v vzdolžni smeri odvaja dim. The ‘black kitchen’ is initially without a ceiling and the smoke freely escapes into the attic and then out. When the kitchen gets a ceiling, it is ‘arched’ (not by construction, only in shape, from circular logs or wicker), so that the smoke escapes in a horizontal direction.

Slika 33 / Figure 33 Imenitni čisti prostor se, kakor prvotna zgradba, imenuje ‘hiša’. The eminently clean room - just like the original building – is called the ‘house’.

Slika 34 / Figure 34 Črna kuhinja je postavljena prečno na hišo, na prečno os in predstavlja tudi prehod iz ‘glavnih’ do ‘zadnjih’ vrat. The ‘black kitchen’ is set transversely to the ‘house’, on the transversal axis and also represents a transition from the ‘main’ to the ‘back’ door.

Slika 35 / Figure 35 Človeku je najpomembnejši on sam, bolj sodi po sebi kot po drugih. Zato sledi simetričnosti in nadaljevanje, povečava in razvoj hiše gredo v tej smeri. Logično. Man is most important to man, he belongs more to himself than to others. Symmetry therefore follows and the continuation, enlargement and development of the house goes in that direction. Logically.

Theoretically, such a house is placed in the sun (Mušič), so that the entrance is towards the south and so that the farm courtyard is more hygienic, in the shade, without insects. The living space or ‘house’ is thus generally on the left, with windows to the south and to the sunset. The sleeping space, the ‘chamber’, faces east, so that they’re woken as early as possible by the sunrise and sent to work. The aesthetics of symmetry follows man: he is symmetrical and has elements in pairs. And because we like ourselves best ... such is our house. Here, too, we separate into two elements: front and back. What is meant by front and back: again we return to man. The important parts are at the front, crucial for activity; at the back are those more for protection, for work, for other things. As with the human body: we show ourselves from the front, less from the side, never from the back (at least not by choice).

Slika 36 / Figure 36 Zaključen razvoj hiše kaže simetrično podobo in naslednje dozidave in povečave sledijo le še na zadnji strani. The final development of the house shows a symmetrical appearance and further additions and enlargements follow only at the rear.

40

AS3_1del.indd 40

29.10.2010 22:07:23


The same with a house. At the front is the ‘main’ entrance, meant for receiving people, and at the back the actual entrance and for communication. The front entrance of a house is clean and as spacious as possible. This means a path across an arranged lawn, preferably with shade (a deciduous tree, a lime normally), a bench and table for receiving people outside and the entrance is normally raised, with a large door, covered if possible. The terrain plays an important role in this and orientation towards the sun. The front part of an exposed slope falls, so the house is raised, and the level of the ground plan is also raised because of the falling terrain, at least to allow a few steps. On the other side is the ‘back’ entrance, small, usually from the kitchen, which connects with the working yard and the farm buildings, with the stockhouse. More shade is wanted there in summer, and little or no work is done outside in winter. Logical, so that it couldn’t be better. Practical and beautiful. We thus come to the question of whether nature itself arranged such a system or only enabled such an arrangement. Man erects the house, who is a natural being. Consequently, everything that he does is natural. The realities don’t confirm this, but theoretically it’s true. There are mainly single storey houses throughout Slovenia, if partial excavation (Fister 1986:288) in falling terrain is considered to be foundations. The countryside is predominantly hilly, where farmsteads are shifted on both ecological and economic grounds from the flat to the edge, so that as much space as possible is left for fields, which provide food for survival. The entrance to the stockhouse is thus in a dip and, for the living level, we climb stairs to a balcony, from which the rooms open directly. At the back is the ‘working’ or ‘back’ entrance, usually directly into the kitchen. In the previous example, when I described the front entrance as reception and work in the working yard at the back, it is here different: the house opens downwards, towards the sun, while the rear part is shady and there is often no room for work there, there is only an entrance and nothing more. There are relatively few plains in Slovenia: Pomurje is fairly undulating, but the clay architecture does not allow high buildings. The houses there are thus single storey. Central Slovenia is the only part in which houses are found that expand upwards. Multi-storey houses, of course, are only for the wealthier, and some are really large. Even these, though, for example around Brnik in Gorenjska (Fister 1986:347), have the same characteristics as all the others: small windows in stone frames, but larger doors, normally twoleaf. The working part is an extension, with the stockhouse below and the threshing floor above. However, even here, access is arranged like those on a hill: with a ramp constructed to the upper storeys. A skylight is very occasionally found (especially in a thatched construction); a door in the roof, for access to the attic but even on Pohorje they have completely disappeared. ‘Uskoki’ farms in Bela krajina (Fister 1986:282) are very particular. These people fled from the east and brought with them a fear of attack. So

Teoretično je taka hiša postavljena na sonce (Mušič), da je vhod proti jugu in da je gospodarsko dvorišče bolj higienično, v senci, brez insektov. Bivalni prostor ali ‘hiša’ je tako praviloma na levi, da ima okna na jug in pa na zahodno sonce. Spalni prostor, kamra, gleda na vzhod, da prebivalce jutranje sonce čim prej zbudi in jih pošlje na delo. Estetika simetrije sledi človeku, simetričen je in po dvoje elementov ima. In ker smo sami sebi najbolj všeč ... Taka je naša hiša. Pa še tukaj se loči po dveh elementih, spredaj in zadaj. Kaj pomeni spredaj in kaj zadaj. Spet se vračamo k človeku. Spredaj so pomembnejši deli, ključni za delovanje, zadaj pa tisti bolj za zaščito, za delo, za druge reči. Kot pri človekovem telesu, kažemo se od spredaj, manj od strani, zadaj nikoli (vsaj želimo si tako). Enako je s hišo. Spredaj imamo ‘glavni’ vhod, kar pomeni tisti za sprejem, zadaj pa za dejanske vstope in za komunikacijo. Pri hiši je sprednji vhod čist, urejen in kolikor se da prostran. To pomeni potko prek urejene trate, po možnosti s senco (drevo listavca, ponavadi je to lipa), klop in miza za zunanje sprejeme, vhod pa je običajno dvignjen, z večjimi vrati, kolikor se da pokrit. Pri tem igrata pomembno vlogo teren in usmerjenost na sonce. Sprednji del prisojnega pobočja pada, tako da se do hiše dvigamo, pa tudi nivo tlorisa je zaradi padca terena dvignjen vsaj za nekaj stopnic. Na drugi strani je ‘zadnji’ vhod, majhen, največkrat iz kuhinje, ki veže delovno dvorišče in komunikacije z gospodarskim delom, s hlevi. Tam si poleti želimo več sence, pozimi pa zunaj tako ali tako ne delamo. Logično, da bolj ne bi moglo biti. Pa praktično in lepo. Tako pridemo do vprašanja, ali je narava sama uredila tak sistem ali je le omogočila to postavitev. Hišo postavlja človek, ki je naravno bitje. Potemtakem je vse, kar naredi, tudi naravno. Realizacije tega ne potrjujejo, teoretično pa je res. V vsej Sloveniji imamo pretežno pritlične hiše, če računamo delni vkop (Fister 1986:288) v padajoč teren kot temelj. Živimo v pretežno hriboviti deželi, kjer je domačija tako ekološko kot ekonomsko postavljena iz ravnine v rob, da ostane čim več prostora za polja, ki zagotavljajo hrano za preživetje. Tako dobimo v vkopu vhode za hleve, do bivalnega nivoja pa se povzpnemo prek stopnic do balkona, iz katerega se odpirajo prostori. Zadaj je ‘delovni’ ali ‘zadnji’ vhod, navadno direktno v kuhinjo. V prejšnjem primeru, ko sem opisoval sprednji vhod kot sprejem in delo na delovnem dvorišču zadaj, je tu drugače. Hiša se odpira navzdol, proti soncu, medtem ko je zadnji del senčnat in mnogokrat tam nima niti prostora za delo, je samo vhod in nič več. Ravnin imamo pri nas razmeroma malo. Pomurje je kar valovito, pa še glinasta arhitektura ne omogoča gradnje v višino. Zato so tam hiše pritlične. Osrednja Slovenija je edini del, kjer najdemo hiše, ki rastejo v višino. Nadstropne so seveda le tiste bogatejših, saj so nekatere prav velike. A tudi te, na primer okrog Brnika na Gorenjskem (Fister 1986:347), imajo značilnosti vseh ostalih: majhna okna v kamnitih okvirih, pa večja vrata, navadno dvokrilna. Gospodarski del je v podaljšku, s hlevi

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 41

41

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:23


they connected the house there with the economic part, in between is the working yard, with everything reached only through a narrow door. There are almost no windows looking outwards, everything opens through interior balconies onto the courtyard. This is a matter of security and the farms are a reflection of threat, which is not found elsewhere in Slovenia, except of course in one case, on the Karst (Fister 1986:27o). Here, too, though, it is a matter of threat, but in this case from the ‘burja’, the north wind. While the ‘uskoki’ houses were built to their plans but with our materials, Karst architecture is stone. Farm life and a farmhouse are shaped above all by work. This is inside and outside. Outside work with the house takes place in the working yard, so this only dictates the erection of the living part in relation to the economic. This outside work is most disturbed by wind, but security is also important. So the first erection of a house is theoretically in a corner, so that it protects work in the courtyard. There is more protection in an angled house, which also allows work in bad weather conditions. Such a yard normally has access through the threshing floor, so that the field, as a continuation of the parcel is also accessible with a cart.

spodaj in z gumnom v višini. A tudi tukaj je dostop urejen enako kot pri tistih v hribu, z zidano klančino do nadstropja. Zelo redko najdemo strešna okna (posebej v slamnati izvedbi), vrata v strehi, za dostop na podstrešje, pa so celo na Pohorju že povsem izginila. Prav posebne so uskoške domačije v Beli krajini (Fister 1986:282). Gre za pribežnike z vzhoda, ki so s sabo prinesli strah pred naskakovalci. Zato so tam hiše vezane z gospodarskim delom, vmes je gospodarsko dvorišče, vse skupaj pa je dosegljivo le skozi ozka vrata. Oken navzven skorajda ne poznajo, vse se odpira prek notranjih balkonov na dvorišče. Gre za varnost, domačije pa so odraz ogroženosti, česar drugod po Sloveniji ne najdemo, razen seveda v enem primeru, na Krasu (Fister 1986:270). A tudi tukaj gre za ogroženost, v tem primeru pred burjo. Medtem ko so uskoške hiše grajene po njihovi zasnovi, a z našimi materiali in z našimi detajli, je kraška arhitektura kamnita.

Slika 37 / Figure 37 Zunanji in notranji delovni prostor. Črna kuhinja ima le svoje specializirano delovanje: kurjenje in kuha. ‘Hiša’ je prostor za vse, najdalj se v njej dela. Zunanji delovni prostor je delovno dvorišče. Teoretično je najpreprostejše delovno dvorišče, prostor pred stegnjeno hišo, ki pa je nezaščiteno pred vetrom, pred živalmi in pred pogledi. Seveda pa je to najboljša rešitev, kadar stoji nasproti hiše gospodarsko poslopje. Najstarejše dvorišče je po vsej verjetnosti pred lomljeno hišo, ki varuje z dveh strani. Še bolj je varovano dvorišče zapognjene hiše, ki ga varuje s treh strani. Pri zadnjih primerih gre seveda za hišo, ki ima v podaljšku gospodarski del. Outside and inside working space. The ‘black kitchen’ has only its own specialised activities: heating and cooking. The ‘house’ is the room for everybody, you work in it the longest. The external working space is the working yard. Theoretically, the simplest working yard is a space in front of an extended house, which is unprotected from the wind, from animals and from the gaze. The best solution, of course, is when the farm buildings stand opposite the house. Probably the oldest yard is in front of an angled house, which protects it on two sides. A yard of an angled house is more protected, with protection on three sides. In the last case, of course, the house has the economic parts attached.

Slika 38 / Figure 38 Lomljena domačija v Gančanih, Prekmurje. Včasih pravijo tej obliki tudi ‘na akel’ (Moškon). Značilen primer najbolj funkcionalnega tlorisa kot kombinacije bivalnega dela in gospodarskih poslopij. Človeku je namenjena pravzaprav le ‘hiša’ in jo loči od shrambe kuhinja, ki je že predeljena na kuhinjo samo in na vhodni del. Gospodarski del ima najprej hleve in potem gumno, čisto na koncu so zložene drva za kurjavo. Na risbi žal ni vrta pred ‘hišo’, ne gnojišča s straniščem, ki so še pred dvajsetimi leti zaključevali kmečko gospodarstvo. Streha je pred leti pogorela (na podstrešju so sušili tudi žito) in danes je žal povsem neustrezno prekrita, sicer pa predstavlja najznačilnejšo arhitekturo Prekmurja. ‘Angled’ farmstead in Gančani, Prekmurje. This shape is also sometimes called ‘na akel’ (Moškon). A characteristic example of the most functional groundplan as a combination of living part and farm buildings. Only the ‘house’ is actually intended for people, separated from the storage facilities by the kitchen, which is already divided into the kitchen itself and the entrance part. The auxiliary part has first the stock house and then the threshing floor, and wood is stacked for burning right at the end. Unfortunately, there is no garden in front of the house, no midden with toilet, which twenty years ago concluded the farm economy. The roof burned a few years ago (grain was also dried in the attic) and today, sadly, it is entirely unsuitably covered; otherwise it represents the most characteristic architecture of Prekmurje.

Kmečko življenje in kmečko hišo oblikuje predvsem delo. To je notranje in zunanje. Zunanje delo pri hiši se odvija na delovnem dvorišču, zato le to oblikuje postavitev bivalnega dela v odnosu do gospodarskega. To zunanje delo moti predvsem veter, pomembna pa je tudi varnost. Zato je teoretično prva postavitev hiše v vogal, da zavaruje delo na dvorišču. Več zavarovanja je v zaviti hiši, ki omogoča delo tudi v slabših vremenskih pogojih. Tako dvorišče ima navadno prehod skozi gumno, da je njiva v nadaljevanju parcele dosegljiva tudi z vozom. Kolonizacija, urejena poselitev priseljencev, je bila urejena tako, da je

42

AS3_1del.indd 42

29.10.2010 22:07:25


vsak posameznik dobil v obdelavo enako količino zemlje, na začetku in v ravnini v podaljšani parceli (Fister). Zato so parcele ozke in dolge. Prostora za hišo je malo in edina možnost je tudi taka hiša. Delovnega dvorišča praktično ni, malo prostora je pred bivalnim delom, nekaj ob hlevih, gumno ima navadno nadstrešek za občutljivejša zunanja dela. Najpogostejši primer pri nas pa je ravna hiša z vhodom spredaj in zadaj, kjer imamo zadosti prostora tudi za delo.

Colonisation, the organised settlement of immigrants, was arranged so that each individual received the same amount of land to cultivate, at the beginning and on the level in an extended parcel (Fister).: something by the road, something on the flat, some by the stream and some forest, so the parcels are long and narrow. The space for the house is small and only such a house is possible. There is practically no working yard, there is little space in front of the living part, a bit beside the stockhouse, the threshing floor normally has an extended roof for the most sensitive outside work. The commonest example here is the level house with entrances front and back, whereby there is also enough space for work.

Slika 39 / Figure 39 Zapognjeni dom, Zasadi. Arhitektura obkroža delovno dvorišče. ‘Glavni’ vhod je na sliki zadaj. Tega tudi ne uporabljajo, vse se dogaja ob delu, na delu, z delom, na dvorišču. Gumno je prevozno, zadaj je prostor za orodja, tudi za otepe slame za streho, ko je še bila taka. Angled farmstead, Zasadi. The architecture encircles the working yard, the ‘main’ entrance is at the back in the picture. This is not used: everything happens beside work, at work, with work, in the yard. The threshing floor is accessible; at the back is a space for tools, also for bundles of straw for the roof, when the roof was thatched.

Slika 40 / Figure 40 Filovci, stegnjeni dom na ozki in dolgi parceli. Prostori si logično sledijo, od bivalnega dela do gumna in svinjakov na koncu. Gumno je imelo nadstrešek in kap je bila višja od drugih kapi, pač za voz, poln sena, ki ga je bilo treba na hitro rešiti pred poletnim nalivom. Filovci, extended house on a long, narrow parcel. Spaces follow logically: from the living part to the threshing floor to the pigsty at the end. The threshing floor had projecting roof and the eaves were higher than the other eaves, since the wagon full of hay had to be able to brought quickly under cover if there was a summer shower.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 43

43

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:29


Slika 42 / Figure 42 Modrejce nad Sočo, visoka zidana hiša z blagim naklonom strehe v korcih. Postavljena je pravokotno na plastnice, da izkorišča padec terena in zagotavlja dostop do kar nekaj nadstropij direktno. To je primer izrabe gradnje v višino, ko prostora za razpotegnjen tloris ni. Balkoni so v tem primeru ustrezna rešitev, saj je v tretjem nadstropju to edina možnost za stik z zunanjim svetom: navidezen stik. Dejanskega prostora za delo zunaj ni, zaradi premajhne parcele, naklona in vetrov. Ne gre pa prezreti bližine Italije in vplivov arhitekture zahodnih ravnin. Modrejce nad Sočo, high masonry house with gently roof inclination in ‘korci’ (Spanish style roof tiles). It is set at right angles to the contour in order to use the falling terrain and provide access to the several floors directly. This is an example of exploitation of construction at different heights, when there is no room for an extended groundplan. In this case, balconies are a suitable solution, since, on the third floor, they are the only possibility of contact with the outside world: apparent contact. There is not actually space for work outside: because of the too small parcel, the inclination and the wind. The vicinity of Italy and influence of the architecture of the western lowlands should not be overlooked.

Slika 41 / Figure 41 Smrečno na vzhodnem Pohorju. Razširjena domačija z značilnim temeljnim tlorisom, ki je, tudi vidno in konstrukcijsko, razširjen. Slamnata streha je simetrična in ima ogromno podstrešje. Tesarska konstrukcija je prebeljena z apnenim beležem. Vidni so izjemno dolgi nosilci, sestavljeni iz več brun po višini, ki se končajo stopničasto, da ne otežujejo konstrukcije. Izgledajo pa dekorativni. Smrečno in eastern Pohorje. Enlarged farmstead with characteristic basic groundplan, which has been enlarged visually and in terms of construction. The thatched roof is symmetrical and has a huge attic. The carpentry construction has been given a lime whitewash. The exceptional beams are visible, consisting of several logs of different height, which are gradated at the end. They look very decorative.

Poseben element so ograje. Gre za dvojno ograjo, za ograjo vrta in za tisto, ki usmerja in omejuje živino. Vrtna ograja omejuje vrt pred ‘hišo’, ki je vedno kvadratast, s stranico, ki je enaka širini hiše. Sestavljena je iz navpičnih letev, ki so zgoraj počez zažagane. Letve so goste, da ne prepuščajo kokoši, ki bi naredile škodo. Vrt pred hišo je predvsem tak za zelenjavo in za rože, zato nekaj kvadratov velikosti zadošča. Ograje za živino pa so bolj masivne, redkejše. Najbolj imenitne so na Koroškem, kjer so prečke nabite pod kotom, da so tudi te nosilne, ne

Fences are a special element. There are two forms of fences, for a garden and those that direct and restrict animals. The garden fence bounds the garden in front of the ‘house’, which is always square with sides the same width as the house. The fence consists of vertical slats sawn at an angle at the top. The slats are dense, to keep the chickens out. The garden in

44

AS3_1del.indd 44

29.10.2010 22:07:30


front of the house is mainly for vegetables and flowers, so a few square metres suffices. Fences for animals are more solid, and uncommon. The most eminent are in Koroška, where crosspieces are fixed below the angle so that these are also bearing, not just the frame. Fences, in fact, are rare in Slovenia; they are replaced by herdsmen, who take care of order, so that the animals do not stray into foreign or forbidden territory, danger. The absence of fences and the large numbers of herdsmen on the pastures is a cause of important stone architecture on the Karst (Juvanec 2005: 96), stone shelters, called ‘hiška’ or ‘šiška’. These are corbelled stone constructions, with a circular groundplan, and the horizontal layers of stone overhang each other right up to the keystone. Farmsteads, of course, are completely different: karst and ‘uskoki’ farms are introverted, turned inwards and show only their back outwards (Fister 19986:280); scattered farmsteads occupy large areas with specialised objects; connected farmsteads link the living part with the economic – as a continuation or with height; and in concluded farmsteads the working yards are limited by the residential house and the farm buildings, often connected with passages, sometimes quite high (Koroška). Just as we do not have a single typical Slovene house, so we do not have uniform construction or a uniform farmstead. Some objects are bound to the house, or at least to its near vicinity; some, because of their characteristics, are not. A water mill stands by water, a drying house with open fire is individual and separated from the house so that the fire does not threaten the house. Similarly with the granary, which always stands alone, in an exposed place. It seems like bragging but is not. The reason is survival: if the dwelling house burns, at least the food in the granary remains; if the granary burns, it is at least possible to live. There are other reasons, too. The first is visual contact and thus control from the ‘house’ and the second is a sunny, windy location so that the granary can work at all. It is used, of course, mainly for dry storage, and it should not be forgotten that meat was sometimes stored buried in the grain.

le okvir. Pravzaprav pa so ograje na Slovenskem redke, zamenja jih pastir, ki skrbi za red, da živina ne zaide na tuje ali v prepovedano, nevarno. Odsotnost ograj in številčnost pastirčkov na paši je vzrok za pomembno kamnito arhitekturo našega Krasa (Juvanec 2005:96), za kamnita zatočišča, ki jim rečejo hiška ali šiška. To so kamnite konstrukcije v korbelingu, kjer imamo krožni tloris, horizontalne plasti kamna pa previsevajo druga drugo vse do temenskega kamna. Domačije so seveda povsem različne: kraške in uskoške so intravertirane, obrnjene navznoter in kažejo navzven le hrbet (Fister 19986:280); razpršene domačije zasedajo velike površine s specializiranimi objekti; vezane domačije povezujejo bivalni del z gospodarskim - v nadaljevanju ali v višini; sklenjene pa omejujejo z bivalno hišo in z gospodarskim poslopjem delovno dvorišče in so mnogokrat povezane z mostovžem, včasih prav visoko (Koroška). Kot nimamo ene same tipične slovenske hiše, tako nimamo enotne postavitve in ne domačije. Nekateri objekti so običajno vezani na hišo ali vsaj na njeno bližino, nekateri pa zaradi svojih značilnosti niso. Vodni mlin stoji ob vodi, sušilnica z odprtim ognjem posebej in ločeno od hiše, da ne bi ogenj ogrožal hiše. Enako je s kaščo, ki stoji vedno na samem, na izpostavljenem mestu. Izgleda kot postavljaštvo, a ni. Vzrok za to je preživetje. Če pogori bivalna hiša, ostane vsaj hrana v kašči; če pogori kašča, je omogočeno vsaj življenje. In še dva vzroka sta. Prvi je vidni kontakt in s tem kontrola iz ‘hiše’, drugi pa je osončenost in vetrovna lega, da lahko kašča sploh deluje. Gre seveda predvsem za suho hrambo in ne smemo pozabiti, da so včasih v kašči meso hranili zakopano v žito.

Let me say again that Slovenia is so diverse that we do not have a single characteristic Slovene house, nor farm. Everything is subordinate to need, possibility and capacity. This is also the definition of architecture with which I started and thus the circle of describing Slovene vernacular architecture also concludes. Our forebears planned each detail of architecture and the whole village carefully and intelligently. Nothing was done without reason and without purpose; everything was subordinate to the needs of work, which ensured life and survival. Our forebears did not suffer in this, though. They used all the order that they had inherited for simplification and for avoiding mistakes; they added their own charge and their own desires, so that good solutions became better and their successors further improved these. It depends on us whether we know how to do this.

Še enkrat naj povem, da je Slovenija tako raznolika, da nimamo ene same značilne slovenske hiše in ne domačije. Vse je podrejeno potrebam, možnostim in zmožnostim. To pa je tudi definicija arhitekture, s katero sem začel in tako se krog opisovanja slovenske vernakularne arhitekture tudi zaključi. Naši predniki so zasnovali vsak detajl arhitekture, celoto in vso vas izjemno skrbno in umno. Ničesar niso naredili brez vzroka in brez namena, vse so podredili potrebam dela, ki jim je zagotavljalo življenje in preživetje. Ampak naši predniki v tem niso trpeli. Uporabili so ves red, ki so ga podedovali za poenostavitev in za izogibanje napakam, dodali pa so svoj naboj in svoja hotenja, da so dobre rešitve postale boljše in da so njihovi nasledniki te še izboljševali. Od nas pa je odvisno ali bomo to znali.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 45

45

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:30


46

AS3_1del.indd 46

29.10.2010 22:07:30


Objekti, predstavitev Osrednji pas Objects, presentation Central part

47

AS3_1del.indd 47

29.10.2010 22:07:30


Domačija

Farmstead

Domačija je pojem, ki zajema tako dom kot hišo, v kateri živimo. To je sestav bivalne hiše s pripadajočimi objekti, ki lastniku zagotavljajo življenje, delo in preživetje. Domačija je lahko ena sama hiša, na katero se navezujejo še kozolec, kašča, sušilnica, senik - če je seveda hlev v hiši sami. Običajneje je gospodarsko poslopje posebej, v nadaljevanju hiše ali pred njo, da tvorita delovno dvorišče. Mnogokrat sta tudi fizično povezana, s streho, s hodnikom ali z mostovžem v višini. Posamični objekti so zaradi varnosti umaknjeni od hiše. Če pogorita sušilnica ali kašča, ostane kmetu vsaj streha nad glavo. Mlin in žaga sta navadno ob potoku, ki teče v globeli, medtem ko je hiša običajno na robu ravnine, v hribu ali na slemenu, tam pač, kjer je najmanj v napoto: ob njivi, polju, vinogradu. Kozolec sodi na vetrovno, sončno mesto. Domačije slovenskega osrednjega dela so - kakor krajina - tudi različne. Različne so po materialu, po postavitvah v prostor, po notranji organizaciji, po oblikah, celo po uporabi. Jasno: tako podnebje kot okolje in nadmorska višina se menjavajo med delom, ki veže Primorje z Alpami na zahodu, prek osrednjih, z vodo bogatih ravnin, do Posavja in Kozjanskega na vzhodu. Ob kolonizacijah na Slovenskem - vse od enajstega pa do sedemnajstega stoletja (Vilfan, 1970) (če ne štejemo industrijskih kolonij ob prihodu železnice po 1840) - je opazen vdor tuje arhitekture ali vsaj tujih vplivov: velike bogataške domačije na Škofjeloškem, pa nova, ‘pravična’ delitev parcel na ozke in dolge trakove, pravokotno na cesto. Te so zagotavljale enakost (vsak je dobil nekaj zemlje ob cesti, polje, travnik, potok, kos gozda in breg) in so s tem vnašale ozke in dolge hiše, ki so dotedanji tip hiše povsem spremenile. Dolge hiše so postale enostranske, saj oken proti sosedu niso imele, gospodarski del pa je sledil bivalnemu. Take poselitve v osrednjem pasu so najbolj vidne v ravninah pod Kamniškimi Alpami. Sicer pa so na vzhodu hiše predvsem lesene, ‘cimprane’ jim pravijo, in so z gospodarskimi objekti stisnjene v hribovit svet - kamor jih je pač mogoče umestiti. Posebne postavitve v prostor, ki vežejo čelo hiše na cesto, je moč najti pri strnjenih naseljih, bodisi da gre za vaške ali tudi za primestne, ki so danes že vključene v mesto samo (na primer Krakovo v Ljubljani). Gospodarski del je omejen in je v podaljšku hiše, čela pa tvorijo pravi mestni niz.

A farmstead is a concept that embraces both a home and a house in which we live. This is a complex of residential house and associated facilities, which provide the owner with life, work and subsistence. A farmstead can be a single house, to which a kozolec, granary, drying house or hayrack are attached – if, of course, the stockhouse is part of the house itself. More usually, it is a farm building of its own: as a continuation of the house or in front of it, so that it creates a working yard. They are often also physically connected, with a roof, with a corridor or with an upper storey bridge. Individual objects are moved away from the house for the sake of safety: if the drying house or granary burns, the farmer at least still has a roof over his head. The mill and sawmill are normally beside a stream, which flows in a glen, while the house is normally on the edge of flatland, on a hill or on a slope, where it is least an impediment: for arable land, fields or vineyard. A kozolec belongs in a windy, sunny place. Farmsteads of the central part of Slovenia, like the landscape, are diverse. They are diverse in terms of materials, in internal organisation, in form, even in terms of use. For obvious reasons: climate, environment and altitude all vary within the part that links Primorje with the Alps in the west, through the central, water rich, plains, to Posavje and Kozjansko in the east. At the time of colonisation in Slovenia – from the eleventh to the seventeenth centuries (Vilfan, 1970) (not counting industrial colonies at the time of the coming of the railways after 1840) – an influx of foreign architecture or at least foreign influences is also observable: large wealthy farmsteads in Škofja Loka, and a new ‘fair’ division of parcels into narrow, long ribbons at right angles to the road. This ensured equality (everyone got some land by the road, fields, meadow, stream, a bit of forest and some riverbank) and thus a long narrow house was introduced, which completely changed the previous kind of house. Long houses became onesided, since they did not have a window towards the neighbour and the working part was a continuation of the residential. Such settlements of the central belt are most visible on the plains below the Kamnik Alps. However, in the east, houses are mainly wooden, ‘cimpran’ as they were called, with the auxiliary facilities squeezed into the hilly world – where there was space for them. Individual buildings that connect the gable of the house to the road can be found in condensed settlements, both in villages and in suburbs – which are today already within an urban complex itself (for example, Krakova in Ljubljana). The economic part is limited and is in an extension of the house, and the gables create a real urban series.

48

AS3_1del.indd 48

29.10.2010 22:07:30


AS3_1del.indd 49

29.10.2010 22:07:34


<< 1 Domačija nad Idrijco Imenitna domačija sedi na hrbtu med dvema dolinama ob Idrijci. Mogočna hiša dominira, v podaljšku je še gospodarsko poslopje, vse skupaj pa zaokrožujejo velika drevesa. Lepo vzdrževana domačija govori o skrbnem gospodarju. GPS N 5.108.616 E 409.370

<< 1 Farmstead above the Idrijca The prominent farmstead sits on a hill between two valleys along the Idrijca river. The mighty house dominates, the auxiliary buildings form an extension, all together surrounded by large trees. The well-maintained farmstead testifies to a careful master.

2 Pristava gradu Brdo, pri Lukovici Pristava je domovanje oskrbnika večjega posestva ali gradu. Seveda obsega bivalno hišo z vsemi gospodarskimi objekti, osrednji prostor je delovno dvorišče. GPS N 5.116.588 E 470.259

2 Castle Brdo home farm, near Lukovica A home farm is the dwelling of the steward of a large estate or castle. It includes, of course, a residential house with all auxiliary buildings; the central area is the working yard. 3 Šentožbolt below Trojane The huge house is built in the manner of wealthy buildings, on the model of those from Germany, the Tyrol or Switzerland. The plastered, masonry building has a construction solution drawn as decoration; primarily the stitchwork edges at the corners, which are intended to stress the solidity of the building.

3 Šentožbolt pod Trojanami Ogromna hiša je grajena v maniri bogataških zgradb, po vzoru tistih z nemških krajev, s Tirolskega ali iz Švice. Ometana, zidana zgradba ima za dekoracijo narisane konstrukcijske rešitve: v vogalih predvsem ‘šivane robove’, kar naj dokazuje trdnost gradnje. 4 Bizeljska vas Zanimiva, nekolikanj nerodna in okorna zgradba leži na vogalu nad cesto in kaže navzven le hrbet: kletna okna in v nadstropju okna bivalnih prostorov. Domačijo dopolnjuje niz drugih objektov, od kozolca do koruznjaka. GPS N 5.100.156 E 553.728

4 Bizeljska vas The interesting, somewhat awkward and clumsy building sits on a corner above the road and shows only its back outwards: the cellar windows and the windows of the living quarters on the first floor. The farmstead is completed by a series of other facilities, from a kozolec to a corn house.

5 Visoko Tavčarjeva domačija (ki stoji nedaleč od te na sliki) predstavlja nekak 'kmečki dvorec', ki so ga uporabljali bogati meščani in nižji fevdalci. Tavčarjeva domačija je sestav velike, bogataške bivalne hiše in gospodarskega poslopja, ki v vmesnem prostoru določata dvorišče. Enako načelo postavitve je tudi ta sklop domačije, ki je - seveda manjši - postavljen kot kontrast, a vsebinsko in oblikovno enak. Tavčarjeva domačija je zapuščena in zanemarjena, v objektu na sliki pa so umni gospodarji uredili turizem, kar dokazuje praktično vrednost takih gradenj, ki so sicer prišle k nam predvsem z Nemškega. GPS N 5.109.936 E 439.122

5 Visoko The Tavčar farmstead (which stands not far from this one in the picture) is a kind of 'farm mansion', such as occupied by rich citizens and minor feudal gentry. Tavčar’s farm consists of a large, rich residential house and an auxiliary building, which define the courtyard in the space between them. This farmstead complex is also made on the same principle, which has been erected –on a smaller scale, of course – as a contrast, but the same in terms of content and design. Tavčar’s is abandoned and neglected, but these intelligent owners have adapted the object in the picture for tourism, which demonstrates the practical value of such buildings, which actually came to us from Germany.

2 3 4 5

50

AS3_1del.indd 50

29.10.2010 22:07:34


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 51

51

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:07:51


Bivalna hiša

Residential house

Naša najstarejša hiša je ognjiščnica, potem dimnica. Sledi ji hiša s črno kuhinjo. Po vgradnji dimnika, najprej lesenega in potem zidanega, postane vsa hiša čistejša, bolj higienična in bolj zdrava. Razvoj teče vse od prve hiše, ki je nastala kot zaščita ognja, ki je predstavljal center družinskega življenja (Fister 1986:52). To je ognjišče, ki je grelo, svetilo, na njem so kuhali in pekli, odganjalo je roparske živali. Žal pa ima ogenj tudi dim, ki za človeka ni najprimernejši, z ognjem obstaja seveda tudi nevarnost požara. Prav na zahodu so še vedno v uporabi odprta ognjišča. Nad njimi sta napa in odvod dima, ki v nadstropjih nad kuhinjo prostore tudi ogreva. Tako to ni več ognjiščnica, saj ima urejen odvod dima, pač pa hiša z odprtim ognjem, ki zagotavlja prvinski stik z njim. Prednosti so v preprostem rokovanju z ognjem, enostavno urejanje stopnje temperature za kuho in peko, nastopa pa nevarnost, da se ogenj nenadzorovano razširi. Bivalna hiša na zahodu je visoka, velika, v več etažah. Posebej značilni so tudi veliki zidani objekti, ki so jih vnesli predvsem Furlani, ki so se delno prilagodili našim razmeram, a so vnesli neko poenotenje z dvignjenim pritličjem in podaljšano streho nad vhodnim stopniščem, ter predvsem simetrijo. Strehe so ostale velike, čopaste, ohranile so naklon, ki izhaja iz slamnate kritine: ena proti ena ali petinštirideset stopinj. Prav pri strehah je zanimiv detajl, saj so obdržali obod šotoraste, štirikapne strehe vsaj vizualno tudi v vzdolžnih čelih hiš. Take najdemo tudi v Ljubljani. Strešica v čelu, ki povezuje vzdolžne kapi, le nakazuje nekdanjo izvedbo strehe. Ta ni dopuščala izrabe podstrešja, umik strehe v čop pa je sprostil vertikalno steno, da so v njej nameščeni line in okna - line za zračenje (če na podstrešju ni bivalnih prostorov) in okna za bivalne prostore. Prav pri linah je zanimiva izvedba opečnih mrež, ki predstavljajo stalno zapiranje odprtin, kontrolirano za vsebino, ki je običajno seno. Seveda se bistveno razlikujejo hiše lastnika od tistih za delavce, za občasno rabo, za odslužene člane družine. Te so vedno manjše in so povezane z dejavnostmi, ki jih prebivalci pač obvladajo: klet, hlevi za male živali, pred njimi je lahko tudi manjši zelenjavni vrt, nikoli rožni kot pri hiši gospodinje. Preužitkarska hiša je tudi vedno odmaknjena od lastnikove, marsikje leži tudi pod kotom nanjo, da pokaže podrejeni položaj.

The oldest house was a hearth room, and then a smoke room. It was followed by a house with a ‘black kitchen’. After the installation of a chimney, at first wooden and then masonry, the house becomes cleaner, more hygienic and healthier. Development flows on from the first house, which was created as a protection for the fire, which represented the centre of family life (Fister 1986:52). This is a hearth, which provided heat and light, they cooked and baked on it, drove away predatory animals. Unfortunately, fire also makes smoke, which is unsuitable for man, and fire of course has the risk of getting out of control. In the west, an open hearth is still used. Above it is a mantle and an outlet for the smoke, which also heats the space in the floors above the kitchen. So it is no longer a hearth room, since it has an arranged smoke outlet, but a house with an open fire, which provides primary contact with it. The priorities are simple tending of the fire, simple arrangement of the level of temperature for cooking and baking, but there is also the danger of the fire spreading uncontrollably. A residential house in the west is high, large, with several storeys. Large masonry objects are especially characteristic, which were primarily introduced by the Friulians, who partially adapted them to our conditions but introduced some simplification, with a raised ground floor and an extended roof above the entrance stairs and, above all, symmetry. The roofs remained large, hipped, the slope was retained that derives from a thatched covering: one to one, or forty-five degrees. Roofs have an interesting detail in that they retained the rim of a broach roof, at least visually, even in longitudinal gable houses. We also find such in Ljubljana. A small roof in the gable, which links the longitudinal hips, merely indicates the former execution of the roof. This did not allow use of the attic, but the shift of the roof into a hip released a vertical wall, in which were set embrasures and windows – embrasures for ventilation (if there are no living quarters in the attic) and a window for living quarters.. Permanent closure of the embrasures with brick latticework is interesting, controlled for content, which is normally hay. The houses of owners differed essentially of course from those for workers, for occasional use, for retired members of the family. These are always smaller and are connected with the activities of the inhabitants: the cellar, stables for small cattle; in front of them there could also be a small vegetable garden, but never flowers as with the mistress’s house. A dependent’s house is always set a little distance from the owner’s, in some places it also lies at a lower level – in order to show the subordinate position.

52

AS3_1del.indd 52

29.10.2010 22:07:51


AS3_1del.indd 53

29.10.2010 22:07:55


<< 1 Pečine (Šentviška planota) Izjemna hiša je grajena v tehniki suhega kamna, brez veziva ali malte: od tal do strehe. Med kamni je za tesnenje uporabljena le ilovica, ki je niti dež in ne zob časa nista izprala. Do danes so zamenjali le kritino: skrilavca se ne da več dobiti. Velikost priča o odmaknjenosti in nekoč nedostopnosti, pa o velikih družinah, ki jih danes ni več. GPS N 5.110.473 E 409.414

<< 1 Pečine (Šentviška planota) The exceptional house is constructed in the drystone technique, without binding or mortar: from ground to roof. Only clay has been used for sealing between the stones, which neither rain nor the teeth of time have washed out. Only the roof covering has so far been changed: slates can no longer be obtained. The size testifies to the isolation and former inaccessibility, and the large families, which are today no longer.

2 Prapetno Brdo (Šentviška planota) Razgibana hiša s črno kuhinjo in ogromnim podstrešjem stoji pravokotno na cesto in dominira na trgu sredi vasi. Njen pomen izkazuje sončna ura na pročelju, pa tudi velikost priča o pomembnih ljudeh, ki so živeli tam.

2 Prapetno Brdo (Šentviška planota) The sharply articulated house, with black kitchen and huge attic, stands at right angles to the road and dominates the square in the middle of the village. Its importance is shown by the sundial on the procelium; the size, too, testifies to the importance of the people who lived there.

3 Slap ob idrijci Kosmačeva domačija je postavljena na senčno stran Idrijce, pravokotno na plastnice, da ima vhod v bivalni del v ravnini, s ceste pa v klet. Drugi objekti domačije so razprostrti naokrog, med bregom in reko. GPS N 5.107.819 E 408.596

3 Slap ob idrijci Kosmač farm was erected on the shady side of the Idrijca, at right angles to the contours so that it has the entrance to the dwelling part on the level, and to the cellar from the road. The other objects of a farm are dispersed around it, between the bank and the river.

4 Polhov Gradec Bivalna hiša ima obsežno klet, ki služi z izravnavo prostora: vhod v hišo je s strme ceste, v klet pa z ravnice pod hišo samo. Zanimiva so okna, ki niso postavljena niti v vrste, zadnje odprtine v shrambo ali kaščo pa so sploh samo line. GPS N 5.102.950 E 446.910

4 Polhov Gradec The residential house has an extensive cellar, which serves for levelling the surface: the entrance to the house is from the steep road and to the cellar from the flat area below the house itself. The windows are interesting, which are not set in a row, and the final openings into the storehouse or granary are in fact just embrasures.

5 Notranje Gorice Razmeroma bogata hiša ima izkoriščeno podstrešje, tudi nad vhodnim delom. Zanimive so odprtine za zračenje v čelu neizkoriščenega podstrešja, povezava kapi v čelu z navidezno strešico pa govori o navezanosti na slamnato štirikapnico, iz katere se je ta streha razvila. GPS N 5.094.286 E 453.505

5 Notranje Gorice The relatively rich house also exploits the roof space above the entrance part. The ventilation openings in the gable of the unexploited roof space, and the linked hips in the gable with the apparent roof testify to the connection with a thatched broach roof, from which this roof developed.

6 Ostrožno (risba) Mala, cimprana hiša lastnika (nedaleč stoji hiša prevžitkarja s kletjo) govori o skromnem posestvu, čeprav ima še kozolec, hleve in še ekaj manjših gospodarskih poslopij. Zgradba je razširjena s 'kamro', ki se odpira iz 'hiše'. Streha je bila še pred leti krita s slamo. Risba stanja 1980.

6 Ostrožno (drawing) The owner’s small, log house (the dependent's house, with cellar, stands not far away) testifies to the modest holding, although it also has a kozolec, stockhouses and various other smaller auxiliary buildings. The building has been enlarged with a 'chamber', which opens from the 'house'. The roof was thatched until a few years ago. Sketch of the condition in 1980.

2 3 4 5 6

54

AS3_1del.indd 54

29.10.2010 22:07:55


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 55

55

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:08:13


7 Zg. Palovče Hiša je sestav bivalnega dela spredaj in gospodarskega zadaj. Zaradi strmega terena je vhod v bivalni del s ceste, zidana klet pa gleda ven pod njo. Tudi podstrešje je izkoriščeno in ima balkon po vsej širini, z dobrim razglednom po vsej dolini proti Kamniku. Urejena notranjost je izrabljena za prikaze življenja in dela nekdaj. GPS N 5.119.352 E 472.953

7 Zg. Palovče The house is a composition of a residential part in front and economic part at the rear. Because of the steep terrain, the entrance to the living part is from the road, and the masonry cellar peers out below it. The roof space is also exploited and has a balcony throughout the width, with a good view over the whole valley towards Kamnik. The interior has been arranged to show life and work as it used to be.

8 Kandrše Poenostavljena hiša je izvedba nekdaj zelo propagiranega tipa 'hiše nadvojvode Johanna', s katerim so v začetku vzpodbujali gostilne, kjer so bili pritlični prostori namenjeni gostilni, podstrešni pa stanovanju gostilničarja. Sredi 19. stoletja se je oblikovanje z veliko mansardo nad vhodom preneslo na kmečko in tudi na mestno arhitekturo (Fister). GPS N 5.110.354 E 487.214

8 Kandrše The simplified house is an execution of the formerly very widely propagated 'house of Archduke Johann', by which inns were initially encouraged, in which the ground floor rooms were devoted to inn keeping and the roof space to the accommodation of the innkeeper. In the mid-19th century, the design with a large mansard above the entrance was transferred to farm and also urban architecture (Fister).

9 Lemberg Primer ‘mestne hiše’ na vasi, ki se mora ločiti od drugih kmečkih hiš: ima nadstropje in predvsem s poslikanimi detajli priča o hotenjih. Pri nas tuja štirikapna streha priča o vnosu tujih idej, okorna gradnja, predvsem pa preprosta dekoracija pa o domačih gradbenikih. GPS N 5.124.271 E 542.667

9 Lemberg An example of a ‘town house’ in a village, which must be distinguished from other farmhouses: it has an upper storey and the painted details primarily testify to aspirations. The alien broach roof indicates the introduction of foreign ideas, but the clumsy building and simplicity of decoration above all local builders.

10 Planinski vrh Bivalna hiša po vzoru tiste ‘nadvojvode Johanna’, ki pa so jo domačini obrnili: vhodni del je zadek, glavni vhod pa na drugi strani, kjer se odpira v dvorišče. GPS N 5.108.763 E 534.784

10 Planinski vrh A residential house on the model of those of ‘Archduke Johann’, which the locals turned upside down: the entrance part is at the rear and the main entrance on the other side, where it opens onto the courtyard.

11 Ponikva (risba) Preprosta, ne posebno stara kmečka hiša, ki so jo 1986 krili s slamo. Cimprana konstrukcija ima vidne vogalne spoje s preklopi. 'Hiša' je obrnjena proti severovzhodu, večji prostor v ozadju pa proti jugozahodu - verjetno zaradi lastniških problemov. Posebno skladna je mogočna streha, z obema čopoma in z naklonom ena proti ena.

11 Ponikva (drawing) A simple, not particularly old farmhouse, which was thatched in 1986. The log construction has visible alternating corner joints. The 'house' is turned towards the northeast, and the larger space in the background towards the southwest – probably because of ownership problems. The mighty roof is particularly harmonious, with two hips and a one to one inclination.

7 8 9 10 11

56

AS3_1del.indd 56

29.10.2010 22:08:13


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 57

57

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:08:34


Hiša z gospodarskim delom House with auxiliary parts

When the economic part is connected to the residential building, it can be as a continuation, at an angle or on the opposite side of the working yard but connected by roofs, corridors or a bridge. While an angled house is almost the rule in the northeast, this is almost unknown in the central part. Here, an execution is more common with auxiliary parts, which include all the stockhouses, more usually on the other side of the yard. Even a differentiation of roofs between the residential part and the stockhouse is rare: while in the northeast of Slovenia, auxiliary facilities generally have a flat, gable roof and the residential parts of the house have a hip, both types have a hip almost everywhere in the central belt. In the Škofja Loka hills, an auxiliary part embracing the residential is also found. At the rear, behind the kitchen, is a store, ‘cellar’ or granary and beside the residential part is the stockhouse. There is often a sliding trapdoor above the animal stalls. Theoretically, it is for control, for viewing the stockhouse but in reality it is for heating. We won’t discuss hygiene. The dependent’s house, the residence of the older folk when the young have taken over the farm, is always combined at least with a cellar, with the grape press, sometimes also having stabling for small animals (but never cows or horses). It is slightly set apart from the central house of the master, generally facing a different direction and, if possible, into the hill. Care for the wine is a regular and ongoing task and not too strenuous. Even the elderly can still long perform it. Its position is clearly marked by the size and positioning in space.

Ko je bivalna zgradba povezana z gospodarskim delom, je lahko to v nadaljevanju, lomljeno ali na nasprotni strani delovnega dvorišča, a povezano s strehami, hodniki ali z mostovži. Medtem ko je na severovzhodu lomljena hiša skoraj pravilo, tega v osrednjem delu malone ne poznamo. Tu so običajneje izvedbe z gospodarskimi poslopji, ki obsegajo vse hleve, na drugi strani dvorišča. Tudi razlikovanje strehe nad bivalnim delom in nad hlevom je redko. Medtem ko imajo v severovzhodni Sloveniji gospodarski objekti praviloma ravne, dvokapne strehe in so bivalni deli hiše s čopi, imata v osrednjem pasu skoraj povsod oba tipa čope. V škofjeloških hribih najdemo tudi gospodarski del, ki objema bivalnega. V zadnjem delu, za kuhinjo, je shramba, ‘klet’ ali kašča, ob bivalnem pa je hlev. Mnogokrat je nad pogradom drsna loputa. Teoretično gre za kontrolo, za pogled v hlev, praktično pa za ogrevanje. No, o higieni ne bi razpravljal. Preužitkarska hiša, bivališče tistih, ki so ostareli, ko mladi prevzamejo domačijo, pa je vedno kombinirana vsaj s kletjo in s stiskalnico za grozdje, včasih ima tudi hleve za male živali (nikoli za govedo ali za konje). Je nekoliko odmaknjena od osrednje hiše gospodarja, praviloma postavljena v drugi smeri in - če le gre - v hrib. Skrb za vino je stalno in tekoče opravilo in ne prenaporno. Tudi starejši ga lahko še dolgo opravljajo. Njihov položaj je jasno označen z velikostjo in s postavitvijo v prostor.

58

AS3_1del.indd 58

29.10.2010 22:08:34


AS3_1del.indd 59

29.10.2010 22:08:38


<< 1 Puštal (Škofja Loka) Imenitna ‘Nacetova hiša’ v Puštalu pri Škofji Loki je sestav lesenega bivalnega dela z zidanim. Notranjost je povsem ohranjena, z vsemi elementi ‘hiše’: s pečjo, z gospodarjem, z mizo in s klopmi. Zadaj je gospodarski del, ki je dosegljiv od zunaj. Je značilna alpska hiša, ki so jo prinesli vse do obronkov velikih ravnin osrednje Slovenije. GPS N 5.113.567 E 446.749

<< 1 Puštal (Škofja Loka) The excellent ‘Nace’s house’ in Puštal by Škofja Loka is a composition of wooden living part with a masonry element. The interior is fully preserved, with all the elements of the ‘house’: stove, master beam, table and benches. The economic part is at the back, accessible from the outside. It is a typical Alpine house, which has been brought right to the edge of the great plain of central Slovenia.

2 Rakovnik Ne prav stara lesena in zidana hiša s poenostavljenimi detajli posnema gradnjo od nekdaj. Bivalni del je lesen, ostali pa so zidani. Danes je spremenjena streha, seveda le krovni material. Gospodarski prostori so zadaj, porinjeni proti hribu, čelo hiše pa gleda proti cesti. GPS N 5.111.629 E 452.786

2 Rakovnik The wooden and masonry house with simplified details, which is not actually very old, copies the construction of times past. The living part is wooden, the remainder masonry construction. The roof has been changed today, of course, but only the covering material. The economic facilities are at the back, turned towards the hill, and the gable of the house faces the road.

3 Zalog pri Cerkljah Zanimiva kombinacija hiše nadvojvode Johanna z gospodarski delom v sklopu. Ohranjeni so še stebri pri vhodu, do katerega segajo hlevi. Izhod je zaprt z zidcem: zaradi varnosti, saj stoji hiša ob danes prometni cesti. GPS N 5.121.326 E 462.589

3 Zalog near Cerklje An interesting combination of an ‘Archduke Johann’ house with auxiliary buildings in a complex. The pillars at the entrance have been retained, to which the stables reach. The exit has been closed with a wall: for the sake of safety since the house stands beside today’s traffic road.

4 Grajska vas Lesena hiša se nadaljuje v gospodarski del, ki je dvignjen, da ima prostor za krmo. V stenah so še vedno vidni ostanki oken dimnice. GPS N 5.122.389 E 504.320

4 Grajska vas The wooden house continues into the economic part, which is raised so that there is space for fodder. The remains of the windows of the smoke room are still visible in the walls.

5 Trebče Obnovljena hiša je lesena, z vhodom na glavno cesto (danes je ta le lokalnega pomena) ima zadaj gospodarski del, tudi elemente kozolca za sušenje. Medtem ko je bivalni del prebeljen z apnom, je gospodarski obarvan temno. GPS N 5.100.187 E 547.494

5 Trebče The renovated house is wooden, with an entrance onto the main road (today this is only of local importance); the economic part is at the back, including the elements of a kozolec for drying. While the living part is whitewashed with lime, the economic part is a dark colour .

6 Paški Kozjak (risba) Bogatejša hiša iz druge polovice devetnajstega stoletja je sestav zidanega dela z lesenim. Bivalni del je seveda lesen, zid za pečjo zidan. Pod zidanim delom je klet, spredaj pa dvostranske stopnice z močnim napuščem. Streha je skodlasta, s čopoma, dimnik je bil 1980 še lesen.

6 Paški Kozjak (drawing) The wealthier house from the second half of the 19th century is a combination of a masonry part with a wooden one. The residential part is wooden, of course, and the wall for the stove is masonry. Below the masonry part is a cellar and, in front, double steps with a powerful overhanging roof. The roof is shingle, hipped, and the chimney was still wooden in 1980.

2 3 4 5 6

60

AS3_1del.indd 60

29.10.2010 22:08:38


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 61

61

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:08:57


Gospodarsko poslopje, hlev, ‘marof’

Auxiliary buildings, stockhouse, ‘marof’

Gospodarsko poslopje ni le hlev, je sestav več elementov, med katerimi je hlev najpomembnejši. Pa še hlevov imamo več vrst: za veliko živino (konji in krave), za drobnico, za svinje in za perjad. Zanimivo je, da Slovenci uporabljamo za vse te objekte besedo ‘hlev’. Tudi svinjak je hlev, kokošnjak pa običajno ne nastopa samostojno in je le del večjega objekta. Angleži na primer uporabljajo za vsako vrsto živali svoj izraz, tudi nekateri drugi narodi. Pri povsem kamnitih konstrukcijah pa nosijo objekti kot opis tipa zgradbe svoje lastne oznake. Kamnite kompozicije, grajene v principu korbelinga, s previsevanjem horizontalnih plasti, imajo povsod značilna in lokalna imena. Le nekaj primerov: na Menorci poznajo pont de bestiar (dobesedno: hlev za živino), ki služi za govedo; Valižani pravijo svinjskemu hlevu twlch mochin crwn (okrogel svinjski hlev), v Palestini uporabljajo visoke objekte tudi za kontrolo črede, mantarah ali v prevodu stražni stolp, v Jemnu pomeni howd preprosto streho, zaščito. Pri nas je enoznačen hlev bolj redkost kot pravilo. Običajno najdemo v gospodarskem poslopju - pa naj mu rečemo hlev, pod ali kakor koli - več različnih hlevov, s prostorom za spravilo (sena, krme), pa tudi z drugimi prostori, kot so mlekarnica, kovačija, kolarnica, mizarska delavnica ... Zahodni del osrednjega pasu Slovenije ima velike hleve z obokanimi odprtimi prostori spredaj. Strehe so mnogokje kamnite, velike, vedno dvokapne in simetrične, s čopi. Savinjska dolina povezuje ‘marof’ z elementi kozolca, saj ima vzdolžen odprti del za vozove, zidane ali lesene hleve in prostor za seno, ‘svisli’. Močan je avstro-ogrski vpliv z zidanimi konstrukcijami, ki pa imajo še vedno eno celo vzdolžno steno z letvami - kot element kozolca. Bolj proti vzhodu je vse več čel, ki so opremljena z letvami za sušenje sena in kot sončna zaščita. Tega v drugih delih Slovenije skoraj ne najdemo. Medtem ko so ‘marofi’ znotraj objekta povezani z vsemi prostori (hlevi, skladišča, kašča, pod, mlekarnica, mesnica, kolnica, spravilo vozov in orodja ...) prek pokrite strehe, so na zunaj dosegljivi vzdolž objektov, pod isto streho. Tak hlev je navadno večji od bivalne hiše. Vmesni prostor je delovno dvorišče, ki je praviloma prevozno in ima dovoz z obeh strani. Bivalna hiša je praviloma postavljena vzdolž plastnic in je obrnjena običajno na jug: gospodarski del ima tako obratno orientacijo, za razliko od drugih delov Slovenije, kjer so gospodarski objekti mnogokrat obrnjeni drugače kot bivalni. Pri tem so zelo pomembna čela: navadno so zidana in opremljena s prezračevalnimi linami, z opečnimi mrežami. To so stalne line, ki z usmeritvijo opečnih zidakov kontrolirajo smer sonca in sence ter tako dvigajo kakovost vsebine pod streho: seno se tako mnogo bolj enakomerno suši. Savinjska dolina je domovina hmelja, zato imajo gospodarski objekti tam tudi sušilnico za hmelj. Ta se kaže v izjemno visokih zgradbah z dimnikom na eni strani strehe. Bolj proti vzhodu postajajo gospodarski objekti vse bolj leseni. Gre za dosegljiv material. V ravninskih delih Savinjske doline so zelo pogoste ‘ciglence’, opekarne, kjer so izdelovali opečne zidake.

The auxiliary buildings include not just the stockhouse: they are a composition of a number of elements among which the stockhouse is the most important. There are various kinds of stockhouse: for large animals (horses and cows), for small cattle, for pigs and for poultry. It is interesting that Slovenes use the same word for all these objects. A pigsty is also a stockhouse, a henhouse does not normally appear independently and is only part of a larger object. The English, for example, and some other nations, use a particular term for each species of animal. With completely stone constructions, the objects carry their own individual designation as a description of the type of building. Stone compositions built on the principle of corbelling, with overhanging horizontal layers, have entirely characteristic and local names. A few examples: on Menorca they are called pont de bestiar (literally: bridge for animals), which serves for cows; in Wales, a pigsty is called twlch mochin crwn (a circular pig stable), in Palestine, high objects are also used for the control of the herd, mantarah or guard tower in translation, in the Yemen howd means simply a roof, a shelter. The uniform designation stockhouse in Slovenia is more a rarity than the rule. We normally find in the auxiliary building – whether called stockhouse, threshing floor or whatever - a variety of stabling, with space for storage of hay or fodder, as well as other facilities, such as a dairy, forge, cart shed, carpentry workshop etc. The western part of the central belt of Slovenia has large stockhouses, with vaulted open spaces in front. The roofs in many places are stone, large, always gabled and symmetrical, with a hip. The Savinja valley links the ‘marof’ with elements of the kozolec, since it has a longitudinal open part for wagons, stone built or wooden stables and a hayloft. There is a strong Austrian influence with masonry constructions, but they still have an entire longitudinal wall with slats – like elements of a kozolec. More towards the east, there are ever more gables fitted with slats for drying hay and as protection against the sun. This is almost never found in other parts of Slovenia.. While ‘marofs’ are connected within the object with all facilities (stabling, storehouse, granary, threshing floor, dairy, abattoir, wheelshop, store for wagons and tools etc.) through a roof cover, they are accessible on the outside along the object, under the same roof. Such a stockhouse is normally larger than a residential house. The intermediate space is the working yard, which is generally accessible by cart, with access from both sides. The residential house is usually set longitudinally to the contours and normally facing south: the auxiliary part thus has an opposite orientation, in contrast to other parts of Slovenia where auxiliary buildings often face differently from the residential. The gables are very important in this: they are normally masonry and fitted with ventilation embrasures, with brick latticing. These are permanent embrasures, which control the direction of the sun and shade by the direction of the fired bricks and thus raise the quality of the content under the roof: the hay can dry much more evenly. The Savinja valley is the home of hops, so auxiliary buildings there also have a hop drying house. These are exceptionally high buildings with a chimney on one side of the roof. More towards the east, auxiliary buildings are increasingly wooden: it is the available material: in the level parts of the Savinja valley, there are very often brickworks.

62

AS3_1del.indd 62

29.10.2010 22:08:57


AS3_1del.indd 63

29.10.2010 22:09:01


<< 1 Slap ob Idrijci V slovenski arhitekturi so redki nakloni streh, večji od ena proti ena ali 45 stopinj: hlev Kosmačeve domačije je tak. Vpliv dostopnosti pločevine iz Italije in dolgoletna odmaknjenost od centrov so spremenili kritino: bivalna hiša je še danes krita s slamo. GPS N 5.107.818 E 408.585

<< 1 Slap ob Idrijci Roofs with an inclination greater than one to one or 45% are rare in Slovenia: the stockhouse of Komač farm is one. The influence of the availability of sheet metal from Italy and many years of isolation from centres have changed the covering: the residential house is still today thatched.

2 Notranje Gorice Hlev je zidan in ima niz zanimivih elementov: od lesenih balkonov do opečnih mrež. V začetku dvajsetega stoletja se je razmahnila uporaba zareznika, ki je zaradi manjše mase omogočala blažje naklone streh in večje napušče. GPS N 5.094.310 E 453.490

2 Notranje Gorice The stockhouse is a masonry construction and has a series of interesting elements; from the wooden balconies to the brickwork screens. The use of interlocking tiles flourished at the start of the twentieth century, the smaller weight of which enabled a gentler slope of the roof and larger eaves.

3 Kandrše Značilen hlev, spodaj zidan in zgoraj lesen z veliko, čopasto streho. Zgornji del je večji od spodnjega, zato ima nadstropje pomaknjeno navzven po vsej dolžini, spredaj pa velik napušč, ki je ščitil voz sena pred nenadnim dežjem. GPS N 5.110.145 E 487.200

3 Kandrše A typical stockhouse, masonry below and wooden above, with a larger hipped roof. The upper part is larger than the lower, so the upper storey extends outwards throughout the length and provides an overhang in front, which protected the hay cart from sudden rain.

4 Klanec pri Cerkljah Razmeroma nizek, vzdolžen hlev ima odprtino za vhod z vozom v sredini kakor ‘gumno’ na Severovzhodu. Ta vhodni del je obrnjen na cesto, medtem ko so posamični vhodi znotraj, obrnjeni na notranje dvorišče. GPS N 5.121.920 E 464.001

4 Klanec near Cerklje The relatively low, longitudinal stockhouse has an opening for access with a cart in the centre – like a ‘threshing floor in the northeast. This entrance part is turned towards the road, while there are individual entrances inside, facing the inner courtyard.

5 Mirke Večje znanje zidarskih tehnik omogočajo nizek, ‘kmečki’ obok, stebri in poslikava pa pričajo o vnosu klasične arhitekture tudi v gospodarske objekte. Zgradba ima predvsem hleve, pa tudi druge prostore, potrebne pri kmečkem gospodarstvu: shrambe, kuhinjo, skladišča. GPS N 5.091.029 E 445.436

5 Mirke Greater knowledge of building techniques enabled low ‘farm’ arches, and the pillars and painting testify to the introduction of classical architecture also to economic objects. The building primarily contains a stockhouse, as well as other spaces required for the farm economy: storehouses and kitchen.

6 Ponikve (risba) Gospodarsko poslopje ima hlev v kamnu, ki je obdan z elementi kozolca: z letvami za sušenje. Ob strani je vzdolžni prostor za vozove, v nadstropju pa so prostori za spravilo krme. Dostop v nadstropje je preko lesenih stopnic ob strani.

6 Ponikve (drawing) The auxiliary building has a stockhouse in stone, which is surrounded with elements of a kozolec: bars for drying. Along the side is a longitudinal space for wagons and the attic contains space for storing fodder. Access to the roof space is by wooden steps at the side

2 3 4 5 6

64

AS3_1del.indd 64

29.10.2010 22:09:01


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 65

65

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:09:22


7 Grajska vas Zanimiva kombinacija kozolca s hlevi, kjer so pokrite povezave med obema objektoma. Značilni hlev na levi ima močne napušče, ki ščitijo pred dežjem, osrednji prostor pa je zaščiteno delovno dvorišče. GPS N 5.122.497 E 504.206

7 Grajska vas An interesting combination of kozolec and stockhouse, in which the connection between the two objects is covered. The typical stockhouse on the left has powerful eaves that provide sheltert against rain, and the central space is a protected working yard.

8 Gomilsko Hlev je značilen za ves slovenski osrednji del, predvsem za Savinjsko dolino, kjer ponekod dobi zidana stopnišča na obeh straneh. Zadnji del je zidan, z izrazitimi opečnimi mrežami, ki ščitijo podstrešje in krmo v njem. GPS N 5.123.526 E 503.450

8 Gomilsko The stockhouse is typical of the entire central part of Slovenia, above all the Savinja valley, where in some places it is given a stone staircase on both sides. The rear part is masonry, with prominent brickwork screens protecting the roof space and the fodder in it.

9 Gomilsko Isti objekt, z druge strani: navezuje se na kozolec in je proti njemu ves lesen: tudi zatrep z balkonom, ki se uvija po vzdolžni steni in po čelu. Danes se odpira na cesto: nedvomno je bila tod nekdaj le steza in last gospodarja. GPS N 5.123.539 E 502.095

9 Gomilsko The same object, from the other side: it is connected to the kozolec and towards it is all wood: including the gable with balcony, which unfurls along the longitudinal side and gable. Today, it faces the road: there was certainly only a track there previously, belonging to the owner.

10 Šmiklavž Podobna postavitev hlevov kot pri Vrhniki (slika številka 5), le da gre tukaj za preprosto konstrukcijo v lesu. Tudi ta zgradba ima vse nujne prostore za vzgojo živali, je pa navezana na večji hlev, s katerim tvori dvorišče. GPS N 5.125.302 E 525.450

10 Šmiklavž A similar execution of stockhouse as at Vrhnik (figure 5) except that here it is a simple wooden construction. This building, too, has all the necessary spaces for rearing livestock and is attached to a larger stockhouse, with which it creates a courtyard.

11 Ostrožno (risba) Nedaleč od Ponikve stoji povsem lesen hlev, obdan z letvami za sušenje. Ogromna streha se pne preko vse konstrukcije enotno, vzdolžno, z dvema čopoma. Vzdolžni prostor za vozove je ob desni strani, ob levi je dvignjen, konzolni mostovž po vsej dolžini, za dostop ljudi. Zatrep je lesen, podeskan in ima dve ravnini.

11 Ostrožno (drawing) Not far from Ponikva stands a completely wooden stockhouse, surrounded by bars for drying. The huge roof rises over the entire construction uniformly, longitudinally and with two hips. The longitudinal space for wagons is on the right-hand side, on the left is a raised consol bridge throughout the entire length, for human access. The gable is wooden, of boards, and has two levels.

7 8 9 10 11

66

AS3_1del.indd 66

29.10.2010 22:09:22


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 67

67

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:09:39


12 Planinski vrh Najznačilnejši primer štajerskega gospodarskega poslopja, ki ima spodnji del delno zidan, z vzdolžnim prostorom za voz in z elementom kozolca: z letvami po vsej dolžini. Zgoraj sta dve nadstropji za krmo. Zaradi velikih streh imajo hlevi tam vedno čope. GPS N 5.108.252 E 534.450

12 Planinski vrh A very typical example of a Štajerska auxiliary building, which has a partially masonry lower part, a longitudinal space for wagons and elements of a kozolec: with crossbars throughout the length. There are two upper storeys: for fodder. Stockhouses there always have a hip, because of the large roofs.

13 Sladka gora Dokaj značilno gospodarsko poslopje, a je v celoti zidano. Večji vhod ima za voz, manjši pa je posebno oblikovan, saj vodi v ‘klet’, v prostore za dodelavo vina. Verjetno gre za cerkveno last ali vsaj za njen močan vpliv: poudarjen vhod s streho je bolj značilen na Tirolskem. GPS N 5.125.006 E 540.753

13 Sladka gora A fairly typical auxiliary building, but entirely masonry. It has a large entrance for wagons and a smaller one specially designed, since it leads to the ‘cellar’, to the space for making the wine. It probably belonged to the church, or there was at least a strong church influence: the stressed entrance with a roof is more characteristic of the Tyrol.

14 Kozje Manjši hlev ob ‘Kroflovem mlinu’ v Kozjem ima vse potrebne elemente: posamične hleve z vhodi spredaj, balkon zgoraj in razdeljene shrambe, velik napušč in vhod v nadstropje od zadaj. Spodnji del ob vodi in v senci je zidan, zgornji je lesen. GPS N 5.103.550 E 542.915

14 Kozje A smaller stockhouse beside ‘Krofl mill’ in Kozje has all the necessary elements: individual stalls with entrance below, balcony above and partitioned storage, large eaves and entrance to the upper storey from the back. The lower part, beside the water and in the shade, is masonry, the upper wooden.

15 Bizeljska vas Izjemen ambient kmečkega gospodarstva stoji ob novejši hiši pod cesto, ki se spušča proti Orešju. Obsega gospodarsko poslopje, zidano in z opečnimi mrežami, pa svinjski hlev, koruznjak in zaprt vodnjak. GPS N 5.103.150 E 553.736

15 Bizeljska vas The exceptional farm ambient stands beside a more recent house below the road that drops towards Orešje. It includes auxiliary buildings, masonry and with brickwork screens, and a pigsty, corn house and enclosed well.

16 Zgornje Loke (risba) Hlev ima zidan spodnji del, v kamnu, zgoraj je lesen. Njegova značilnost je globok previs nad vhodom po vsej dolžini, ki varuje voz s senom pred nenadno ploho. Streha je dvokapna s čopoma. Stoji ob stari cesti pod Trojanami, s hrbtom pa je obrnjen v hrib.

16 Zgornje Loke (drawing) The stockhouse has a stonebuilt lower part and the upper is wooden. It is characterised by a deep overhang above the entrance throughout the length, which protects a hay wagon from sudden showers. It has a gable, hipped roof. It stands by the old road below Trojane and its back is turned towards the slope.

12 13 14 15 16

68

AS3_1del.indd 68

29.10.2010 22:09:39


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 69

69

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:09:58


Klet

Cellar

Klet je prostor pod hišo, ki praviloma služi za spravilo poljščin, sadja in vina. Istočasno je klet temelj objekta, s kamnitimi stenami pa še daljša pot vlagi. Praviloma gleda klet iz zemlje kakih štirideset centimetrov in s tem poudarja statičnost zgradbe. Višina kamnitega ‘podstavka’ zagotavlja zaščito pred brizganjem vode ob dežju, pred kokošmi pa ščiti apnen omet, ki je tako zanje nedosegljiv. Konstrukcija kleti je navadno z oboki med stebri, prostori imajo tako bodisi križne obokane strope ali pa banjasti vault. Obstajajo različne vrste in kombinacije kleti z drugimi dejavnostmi. Klet v domači hiši: Je prostor pod ‘hišo’ z vhodom s čela ali ob stopnišču vhodnega dela. Klet v gospodarskem poslopju ni taka redkost: običajno ima poudarjen vhod, tudi s strešico (Kozjansko). Samostojna klet: Taka klet stoji posamično in ni vkopana. Zaradi toplote in sonca so te izvedbe redke, saj tako ni mogoče zadostiti potrebi po čim bolj stalni temperaturi in po stalni, enakomerni vlagi. Običajno stojijo kleti kot delno vkopane, da imajo vhod v vsaki etaži s terena. Klet s stiskalnico: V tem primeru je stiskalnica navadno nad kletjo, kar pa je mogoče le pri majhnih prešah, zato je ta izvedba redka. Klet z občasnim bivalnim delom: Ta primer navadno najdemo, kadar je klet razmeroma oddaljena od domače hiše. Bivalni del služi za občasno bivanje med delom v gorici. Klet s stalnim bivalnim delom in s stiskalnico: To je pogost primer, ko se starejši v družini umaknejo mlajšim in so zmožni le še nadzorovati negovanje vina. To je pomembno delo, ki zahteva stalni nadzor in ga lahko izvajajo tudi fizično manj sposobni, predvsem starejši.

The cellar is the space under a house, which generally serves for the storage of field crops, fruit and wine. At the same time, the cellar is the foundations of the building and, with stone walls, even withstands damp. The cellar normally protrudes from the ground some forty centimetres and thus stresses the statics of the building. The height of the stone ‘pedestal’ provides protection from splashing water when it rains, and it is protected from chickens with a lime plaster, which is thus out of their reach. The construction of a cellar is normally with a vault between pillars, and the space has either cross vaulting or a barrel vault. Various types and combinations of cellar with other activities exist. Cellar in the house itself: This is a space below the ‘house’ with entrance from the gable or beside the steps of the entrance part. Cellar in the auxiliary building is not such a rarity: it normally has a stressed entrance, including with a small roof (Kozjansko). Independent cellar: Such a cellar stands on its own and is not sunken. Because of the heat and sun, such an execution is rare, since it is not possible to satisfy the need for constant temperature and constant, even humidity. Cellars are normally partially sunken, so that there is an entrance to each storey from the ground. Cellar with press: In this case, the cellar is normally above the cellar, which is only possible with small presses, so this execution is rare. Cellar with occasional living quarters: Such examples are normally found when the cellar is relatively distant from the farmhouse. The living quarters serve for occasional accommodation during work in the hills. Cellar with permanent residence and with a press: This is a common example, when older members of the family withdraw in favour of the younger and are only capable of supervising care of the wine. This is important work, which requires constant supervision and can also be done by the physically less able, mainly older persons.

70

AS3_1del.indd 70

29.10.2010 22:09:58


AS3_1del.indd 71

29.10.2010 22:10:02


<< 1 Orešje na Bizeljskem Med kletmi nad Orešjem je kar nekaj takih, ki izstopajo po svoji pojavnosti in po lokacijah. Stojijo v hribu ali na vrhu gorice. Ti dve sta postavljeni na robu goric, ob cesti in z imenitnim razgledom: predvsem na ‘Bizeljski grad’. GPS N 5.101.068 E 554.880

<< 1 Orešje na Bizeljskem Among the cellars above Orešje there are several that stand out in terms of appearance and location. They stand on a slope or at the top of hills. These two are exposed on the edge of hills, beside the road and with an excellent view: mainly of ‘Bizelje Castle’.

2 Olimje Preprosta vinska klet, ki bi ji na Dolenjskem rekli ‘zidanica’, ima zidan spodnji del za vino in leseno nadgradnjo. Stoji vedno v hribu: da ima vhod v zidan del z ravnine od spredaj, v zgornji, leseni del pa od zadaj. Take najdemo še v goricah okrog Slovenskih Konjic.

2 Olimje The simple cellar, called a ‘vineyard cottage’ in Dolenjsko, has a masonry lower part for the wine and a wooden superstructure. It always stands on a slope: so that the entrance to the masonry part is from the flat in front and to the upper, wooden, part at the rear. They are found in the hills around Slovenske Konjice.

3 Brezovica na Bizeljskem Skromna klet služi za spravilo orodja in hrane ob delu v gorici in stoji vedno na vrhu. Spredaj ima močan napušč, v kaki senci pa še mizo s klopmi. GPS N 5.094.999 E 552.444

3 Brezovica na Bizeljskem The modest cellar serves for storing tools and food during work in the hills and always stands at the top. It has large eaves in front and a table and benches in some shade.

4 Hrastje ob Bistrici Klet je vzdolžne oblike in ima več prostorov. Danes je pod napuščem stiskalnica, staro kolo in tudi traktor: stoji namreč nedaleč od bivalne hiše. GPS N 5.103.403 E 549.688

4 Hrastje ob Bistrici The cellar is of longitudinal form and has a number of rooms. Today, there is a press under the eaves, an old wheel and also a tractor: it actually stands not far from the residential house.

5 Orešje na Bizeljskem Lesena klet, s stenami zaščitenimi z ilovico in s štirikapno streho, kar za našo arhitekturo ni v navadi. Verjetno je k nam zajadrala z vzhoda. Lesena okvirna konstrukcija je obdana z ilovico, včasih je to celo preplet, pri kleteh na bolj sušnih mestih pa so stene obdane kar s koruznico. GPS N 5.101.003 E 554.989

5 Orešje na Bizeljskem A wooden cellar with walls protected by clay and a broach roof, which is unusual in Slovene architecture. It probably came here from the east. The wooden frame construction is daubed with clay. The frame is sometimes even wattle, and the walls of cellars in drier locations are woven with corn stalks.

2 3 4 5

72

AS3_1del.indd 72

29.10.2010 22:10:02


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 73

73

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:10:19


Kašča

Granary

Včasih ni bilo hladilnikov in ne hlajenih shramb. Zato so bile tehnologije spravila drugačne. Več je bilo sušenega in prekajenega mesa, ki so ga spravljali tudi med zrnjem žita v skrinjah kašč. Včasih so prekajeno meso obešali na podstrešje, vedno na dolgih vrveh, da meso ni bilo dosegljivo glodalcem. Ker so bile podstrehe mnogokje še nad črno kuhinjo, so prekajevali ali ‘vojili’ (Savinjska dolina) tudi tam. Zaradi dima in počrnelih sten lesenih tramov tam ni bilo mrčesa. Medtem ko je na zahodnem delu osrednjega pasu bolj v navadi sušeno meso, je na vzhodu vse več masti. To so spravljali v ‘dežah’, posodah, ki so zgoraj ožje kot spodaj, da je mast tako dalj časa zdržala. Pršut na Krasu se suši na podstrešju, pa tudi potem ostane še kar lep čas tam. Razprostiranja žita po tleh podstrešja osrednji del Slovenije praktično ne pozna. Problematika tega so glodalci v spodnjem, glinastem delu in seveda nesnaga. Kašča kot objekt gospodarstva je lahko povsem lesena ali v kombinaciji s kamnom. Opečne kašče so redkejše, predvsem jih najdemo blizu večjih mest in s posnemanjem bogatejše arhitekture: z oboki, nadstreški, balkoni in z masivnimi stopnicami (vrhniški konec). Kašča je lahko lesena, kot je na Dolenjskem, lahko je zidana v spodnjem delu in lesena zgoraj, primer sta Gorenjska in Tolminsko, osrednji del pa pozna bivalno hišo s kletjo, v kateri je klet z več vlage za poljske pridelke, z manj vlage za vino. Pod vplivom Koroške, kjer so kašče doma - in so pomembnen element domačije -, najdemo na severnem delu osrednjega pasu tudi kašče v treh etažah: s kletjo za pijačo, z osrednjim delom za žito in s podstreho za meso. Ko je kašča grajena iz kamna in iz lesa, je seveda spodnji, kamniti del masivnejši od zgornjega, lesenega telesa, ki ga pokriva streha. Obodni zidovi so iz tramov, vogali so v vidnih zvezah na lastovičji rep v enostavnih, pa tudi v zahtevnih, tridimenzionalnih ravninah. Napušči so veliki zaradi izrabe pokritega prostora. Domačije so bile daleč od civilizacije in v hudih zimah tudi več mesecev nedosegljive. Zgornji del, podstrešje, ima svojo konstrukcijo iz tramov, med streho in stenami pa je zrak, ki zagotavlja razmeroma enakomerno temperaturo skozi vse leto. Prostor ima lahko okna, ki so zamrežena in vrata, ki se tesno zapirajo, predvsem pred nepovabljenimi glodalci. V tem, zgornjem delu, so hranili meso, pa še kako vrednejšo reč. Na Šentviški planoti (Pečine) stoji kašča s slamnato streho, njena zanimivost pa je predvsem predimenzionirana strešna konstrukcija. Ta ima primarni in sekundarni sistem. Primarna nosilca sedita na prečni legi in nosita slemensko lego, poveznik pa še vmesni legi. Zatrep je zaprt s slamo, ki je na robu strešin skrbno prepletena s srobotom. Odnos med objekti kot so kašča, hram, zidanica in klet, so zabrisani. Odvisni so predvsem od krajevnih značilnosti. Medtem ko imamo v osrednjem delu predvsem kašče, je na severu bolj običajna ‘klet’, na Kozjanskem hram, ki pa ima včasih tudi klet.

There were formerly no refrigerators and no cold stores. The technology of storage was therefore different: there was more dried and smoked meat, which was also stored among the grains of wheat in chests in the granaries. Smoked meat was sometimes hung in the attic, always on a long piece of string so that rodents could not reach it. Since the attic was still above the black kitchen in many places, they smoked the meat there, too. Because of the smoke and the blackened sides of the wooden beams, there were also no insects there. While dried meat is more customary in the western part of the central belt, lard is used much more in the east. It is stored in ‘dežah’, containers that are narrower above than below so that the lard lasts longer. Pršut, air-dried ham, is dried in the loft on the Karst, and also then left there for a considerable time. Spreading the grain over the floor of the loft is almost unknown in the central part of Slovenia: the problem with it is rodents in the lower, clay part and, of course, dirt. A granary as an economic object can be completely wooden or combined with stone. Brick granaries are rarer, being mainly found close to large towns, and copying richer architecture: with arches, projecting roofs, balconies and massive staircases (at the end of Vrhnika). A granary can be wooden, as in Dolenjska; it can be masonry in the lower part and wooden above, for example in Gorenjska and the Tolmin area and, in the central part, there are residential houses with cellars, in which one has higher humidity, for field crops, and the other is drier, for wine. Influenced by Koroška, where granaries are a familiar sight and are an important part of a farmstead, three storey granaries can also be found in the northern part of the central belt: with a cellar for liquids, the central part for grain and the attic for meat. When the granary is built from stone and wood, the lower, stone, solid part is more massive, of course, than the upper, wooden body, covered by the roof. The circumferential walls are from beams, the corners have visible swallowtail joints in simple but also in demanding three-dimensional levels. The eaves are large for use of the covered space: farmsteads were far from civilisation and in bad winters also inaccessible for several months. The upper part, the attic, has its own construction from beams, and between the roof and walls there is air, which ensures a relatively even temperature throughout the year. The space can have windows, which are latticed, and doors, which close tightly, mainly against uninvited rodents. Meat was stored in this upper part, as well as other more valuable things. On Šentviška planota (Pečine) there is a granary with a thatched roof, and its interest is mainly the pre-dimensioned roof construction. This has a primary and a secondary system: the primary supports sit on transverse purlins and carry the ridge purlin and the tie beam an intermediate purlin. The gable is closed by thatch, the edges of which are carefully bound with clematis. The relations among objects such as granaries, stores, vineyard cottages and cellars are blurred. They depend mainly on local characteristics. While there are mainly granaries in the central part, a ‘cellar’ is more normal in the northern part, and in Kozjansko a storehouse, which sometimes also has a cellar.

74

AS3_1del.indd 74

29.10.2010 22:10:19


AS3_1del.indd 75

29.10.2010 22:10:24


<< 1 Pečine (Šentviška planota) Imenitna kašča ima leseno konstrukcijo iz tesanih plohov z rogljiči v obliki lastovičjega repa. Najzanimivejša je streha. Ta ima dvojno konstrukcijo: primarna nosi slemensko lego, na škarjah ležita vmesni legi, kapni legi pa sedita na prečnih poveznikih. Zaradi težko dosegljivega lesa so uporabljeni tudi krivenčasti tramovi, ki so tako izjemno dekorativni, lepi. Žal le navznoter, ker je sta čeli na zunaj prevezani s slamo. GPS N 5.109.101 E 409.360

<< 1 Pečine (Šentviška planota) The excellent granary has a wooden construction from rough cut beams, with swallow-tail corners. The roof is the most interesting. This has a double construction; the primary construction carries the ridge purlin, the intermediate purlins sit on ties and the inferior purlins sit on cross ties. Because of the difficulty of obtaining timber, they have also used curved rafters, which are thus extremely decorative, beautiful. Unfortunately, only on the inside because the gables are dressed on the outside with thatch.

2 Pečine (Šentviška planota) Slamnata streha je v robu pletena, sleme pa držita dve vzdolžni palici, ki sta uvezani v konstrukcijo in gledata preko čela navzven, kot dva rogova. Tak način sega v Sloveniji le do Cerkljanskega in Idrijskega.

2 Pečine (Šentviška planota) The thatched roof is knitted at the edge and the thatch is held in place by two longitudinal battens that are bound into the construction and peer over the gable like two horns. Such a method reaches into Slovenia only to Cerkljansko and the Idrija area.

3 Pečine (Šentviška planota) Zatrep je zaprt, da ščiti vsebino, a žal zapira izjemno konstrukcijo, da je ne vidimo. Stena je iz vpletene slame, ki visi z letev, ki jih ne vidimo.

3 Pečine (Šentviška planota) The gable is closed in order to protect the content but, unfortunately, it prevents an exceptional construction from being seen. The wall is woven straw which hangs from slats that can’t be seen.

4 Pečine (Šentviška planota) Vrata so vpeta med spodnji poveznik in zgornjega, ki predstavlja tudi preklado in je posebej oblikovana, da poudari odprtino. Kot stena so tudi vrata iz lesenih plohov, ob vratih pa je še lina za zračenje.

4 Pečine (Šentviška planota) The doors are inserted between the lower main beam and the upper, which is also the lintel and is specially designed to stress the opening. Both walls and doors are from wooden boards and beside the door is a ventilation opening.

5 Pečine (Šentviška planota) Najzanimivejša je notranjost strehe: primarna konstrukcija ima dva zvita nosilna tramova, ki nosita slemensko lego, vmesne pa ležijo na škarjah. Zaradi izredno močne prikmarne konstrukcije so lahko špirovci postavljeni na večje razstoje.

5 Pečine (Šentviška planota) The most interesting is the interior of the roof: the primary construction has two curved queen posts carrying the ridge purlins, while the intermediate purlins sit on ties. Because of the exceptionally strong primary construction, the rafters can be more widely spaced.

6 Pečine (Šentviška planota) (risba) Kašča z letnico 1845 ima lesen obod, kjer so plohi sestavljeni z lastovičjim repom. Pogled ima spodaj masivna vrata, zatrep pa je zaprt s slamo, ki je privezana na letve v vertikalni smeri. Prerez kaže izjemno primarno konstrukcijo strehe, kjer sta nosilca temenske lege ukrivljena - uporabljen je bil les kakor so ga pač imeli. Streha je dvokapna, slamnata in je brez čopov, ima pa pletene robove.

6 Pečine (Šentviška planota) (drawing) The granary with the date 1845 has a wooden perimeter, in which the planks are put together with swallowtail joints. The view shows the massive doors below, and the gable is closed with thatch, which is attached to slats in a vertical direction. The cross-section shows the exceptional primary construction of the roof, in which the supports for the ridge purlin are curved – they used the timber that was to hand. The roof is gable, thatched and without hips but has braided edges.

2 3 4 5 6

76

AS3_1del.indd 76

29.10.2010 22:10:24


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 77

77

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:10:44


7 Verd pri Vrhniki Zidana kašča je predvsem nadstropna: kot vse na Vrhniškem. Ima stopnišče in obokan zunanji del, pa tudi klet je uporabna. Zaradi svoje pojavnosti je osrednji objekt v vasi. GPS N 5.090.985 E 445.0751

7 Verd near Vrhnika The stone built granary is above all the upper storey: like all in the Vrhnika area. It has steps and an arched lower part and the cellar is also functional. Its appearance makes it the central object in the village.

8 Storžev Grič Preprosta kašča ob hiši in za hlevom stoji v strmem hribu in ima streho s prečnim slemenom. Neobičajna postavitev zagotavlja večji napušč in tako več zaščite balkonu in stopnišču v nadstropje. Je še v uporabi. GPS N 5.092.000 E 443.269

8 Storžev Grič The simple granary beside the house and behind the stockhouse stands on a steep hill and has a roof with a transverse ridge. The unusual position provides large eaves and thus greater protection of the balcony and the steps to the upper storey. It is still in use.

9 Mala Ligojna V križišču v vasi stoji kašča, ki je zidana in ima spredaj dva oboka s stebri v nadstropju. Dostop je zadaj v ravnini, medtem ko se sprednji del odpira na cesto. Sleme je pravokotno na cesto. GPS N 5.095.162 E 446.120

9 Mala Ligojna The granary stands at the crossroads in the village. It is masonry and has two arches with pillars to the upper storey in front. Access is from the rear on the flat while the front part faces the road. The ridge is at right angles to the road.

10 Mirke 'Klasična' osrednjeslovenska kašča je zidana in ima streho s slemenom po plastnicah. Ostanki slikarij, ki naj pričajo o trdnosti konstrukcije, govorijo o bogatejšem lastniku. V bližini so še hlev, gospodarsko poslopje in sušilnica. GPS N 5.095.030 E 445.385

10 Mirke The 'classical' central Slovenia granary is masonry and has a roof with the ridge aligned with the contours. The remains of painting, intended to bear witness to the solidity of the construction, testify to a wealthier owner. A stockhouse, auxiliary building and drying house are in the vicinity.

7 8 9 10

78

AS3_1del.indd 78

29.10.2010 22:10:44


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 79

79

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:11:01


11 Grajska vas Pogled iz kašče na sosednje gospodasko poslopje skozi lino v steni tesanih brun. GPS N 5.122.984 E 503.710

11 Grajska vas View from the granary to the neighbouring auxiliary buildings through the embrasure in a wall of rough beams.

12 Grajska vas Prestavljena kašča se razkazuje v križišču ob cesti. Spodaj je zidana, zgoraj lesena, z balkoni okrog in okrog. Streha je dvokapna, s čopi: danes je opečna. Ta tip kašče prihaja s Koroškega in z južnih pobočij Pohorja in predstavlja največjo kaščo na Slovenskem. GPS N 5.122.984 E 503.710

12 Grajska vas The granary makes its presence felt at a crossroads beside the road. It is masonry below, wooden above with a balcony all round. It has a hipped gable roof: today it is tiled. This type of granary comes from Koroška and the southern slopes of Pohorje and is the largest granary in Slovenia.

13 Draga Lesena kašča stoji v senčnem hribu nad Soro, ob gospodarskem poslopju in hišo. Balkon, ki se vije ob obeh straneh, služi predvsem sušenju. GPS N 5.112.220 E 450.249

13 Draga The wooden granary stands in the shadow of a hill above the Sora, beside the auxiliary buildings and house. The balcony, which winds round both sides, serves mainly for drying.

14 Sevnica Grajska kašča je velika konstrukcija, ki so jo zasnovali poklicni gradbeniki, a izvedli domači mojstri. Zato tudi taka oblika, z močnimi čopi in z opornimi zidovi, ki ščitijo pred zdrsom, saj stoji zgradba na grajskem hribu. GPS N 5.096.491 E 524.322

14 Sevnica The castle granary is a large construction designed by professional builders but made my local masters, for which reason it has such a shape, with powerful hips and with buttressed walls that protect it from slipping, since the building stands on the castle hill.

11 12 13 14

80

AS3_1del.indd 80

29.10.2010 22:11:01


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 81

81

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:11:18


Vodnjak, štirna

Well, ‘štirna’

Voda je za življenje nujna. Zdrava voda pomeni zdravo in dolgo življenje. Kjer imajo tekočo izvirsko vodo, ni problemov. Voda, ki je zbrana s streh in spravljena v vodohramih, je lahko stara, neokusna ali celo okužena. Talna voda, ki se nabira v mlakah, je komaj zadosti dobra za živino, za pitje človeku zagotovo ne. Talna voda, ki je blizu terenu in ni globoka, je redka. Tak izvir je treba zaščititi. Najbolj naravna zaščita je neke vrste jama v hribu, ki istočasno predstavlja tudi streho, ki jo ponekod konstruirajo iz vejevja, tramov, pokrivajo jo celo z lubjem. Vodnjakov na protiutež že dolgo ni več, tudi taki s črpalko iz litega železa (s konca devetnajstega stoletja) so vse redkejši. Najbolj preprost je vodnjak z vretenom, ki zahteva konstrukcijo, na kateri navadno sedi streha. Ta princip vodnjaka omogoča dvig vode iz globine nekaj deset metrov in ima lahko vrv ali pa verigo, za ročaj pa lito ali kovano železo, lesen križ ali pa krog. Pri bolj globokih vodnjakih so ročice nevarne, bolj priročna so kolesa, ker jih laže zaviramo, bodisi z roko ali s preprosto drsno zavoro. Vodnjak mora imeti streho. Voda se zbira bodisi s površine ali kot talna voda, a počasi. Direkten curek dežja bi vodo skalil in bi postala neuporabna. Zunanji elementi vodnjaka so ploščad za vedro, vedro samo, vreteno in ročaj. Včasih ima vodnjak lijak, ki pelje vodo direktno v korito za živali. Telo vodnjaka je v globini vedno v kamen vsekan krog (včasih je obzidan), zgornji del je kamnit ali lesen, med 70 in 80 centimetri višine. V kolikor je višji, zahteva posebno leseno stopničko. Višina zagotavlja varnost pred živino, ki bi silila v vodnjak. Ne zaradi skoposti, živini je treba preprečiti nenadzorovan dostop zaradi nevarnosti, da bi padla vanj. Mrhovina lahko okuži in za več let zastrupi vodnjak. Zato so mnogi vodnjaki ograjeni s pravimi lesenimi ‘hiškami’ in imajo za vstop le majhna vratca. Vodnjak lahko uporablja talno vodo ali pa kapnico, ki jo zbira s streh in spravlja v zaprtem podzemnem bazenu, v ‘štirni’. Vodnjaki stoje tam, kjer je voda, a ne stojijo vedno posamično. Neredko so sestav gospodarskega poslopja. Tako so bolj zaščiteni, bolj so priročni in varnejši.

Water is essential for life. Healthy water means a healthy and long life. There is no problem where there is flowing spring water. Water that is collected from the roofs into water butts can be old and unpalatable, even contaminated. Groundwater that collects in ponds is barely good enough for animals, certainly not for humans to drink. Groundwater that is close to the surface, not deep is rare. Such a source must be protected: the most natural protection is some kind of cave in a hillside, which simultaneously also provides a roof; in some places one constructed from branches, beams, even covered with bark. Wells on a counterbalance have longed ceased to exist; even those with a cast iron pump (from the end of the nineteenth century) are ever rarer. The simplest well has a spindle, which requires a construction on which a roof normally sits. This principle of a well enables water to be raised from a depth of some nine metres and has a rope or chain and a cast or forged iron handle, or a wooden cross or circle. Handles are dangerous with deeper wells, wheels are handier because they are more easily turned, either by hand or with a simple sliding brake. A well must have a roof: the water is collected either from the surface or as groundwater, but slowly: a direct jet of water would muddy the water and it would become unusable. The external elements of a well are a platform for the bucket, the bucket itself, the spindle and handle. A well sometimes has a funnel which leads the water directly into a trough for animals. The body of a well at depth is always a circle in cut stone (sometimes walled), the upper part is stone or wood, between 70 and 80 centimetres high. If it is higher, it needs special wooden steps. The height ensures safety for animals, which could force their way into the well. Not because of miserliness: animals must be prevented from having uncontrolled access because of the danger of them falling in. Carcases could contaminate and poison the well for several years. Many wells are therefore constructed with real wooden ‘houses’ and have only a small door for access. A well can use groundwater or rainwater collected from the roofs and stored in a closed underground reservoir. Wells stand where there is water but they do not always stand individually: not infrequently they are part of the auxiliary buildings. They are thus better protected, handier and safer.

82

AS3_1del.indd 82

29.10.2010 22:11:19


AS3_1del.indd 83

29.10.2010 22:11:23


<< 1 Slap ob Idrijci Izvir in dovod vode v čeber je najpreprostejša izvedba 'vodnjaka' ali kar 'izvira', kot mu ponekod pravijo. GPS N 5.107.809 E 408.585

<< 1 Slap ob Idrijci The spring and water conduit to a bucket is the simplest form of ‘well’ or simply ‘spring’ as it is called in some places.

2 Crngrob Ob klasični arhitekturi: cerkev v Crngrobu ima romanske izvore in potem gotsko pozidavo, je povsem uporabna arhitektura - vodnjak; nedvomno vernakularna arhitektura, plod tako šolanih kot nešolanih mojstrov. Drugod po Sloveniji so vodnjaki prav zaradi neukih avtorjev predvsem predimenzionirani. Zaradi malo porabljenega lesa to ni tako pomembno kot kaže danes. Kolo in vreteno crngrobskega vodnjaka povsem zadošča svoji uporabi, a ker smo navajeni masivnih, izgleda ta vodnjak pretanek in slaboten. Če pa razuemmo razvoj romanike v gotiko kot prevlado pameti nad materialom, je to razumljivo. Vsekakor pa predstavlja vodnjak v Crngrobu imenitno sožitje klasike s preprostostjo. GPS N 5.117.863 E 446.425

2 Crngrob Together with classical architecture: the church in Crngrob has a Romanesque origin with Gothic additions, it is entirely functional architecture – the well, undoubtedly vernacular architecture, the fruit of both trained and unschooled masters. Elsewhere in Slovenia, precisely because of untrained master builders wells are mainly pre-dimensioned. Because little wood is used, this is not as important as it appears today. The wheel and spindle of the Crngrob well is entirely sufficient for its use but, because we are accustomed to more massive ones, this well appears too slender and weak. However, if the development of the Romanesque is understood as the mastery of intellect over materials, it is understandable. The well in Crngrob certainly represents eminent coexistence of the classical and simplicity.

3 Gomilsko Vodnjak v vertikalnem ohišju ima mehanizem 'na poteg' in voda teče po litoželezni cevi v vedra. Že kot kontrast je na kmečkem dvorišču neobičajen: bolj je bil doma v primestnih naseljih vse do petdesetih let prejšnjega stoletja. GPS N 5.123.637 E 503.322

3 Gomilsko The well with a vertical housing has a mechanism 'on a pulley' and the water flows along cast iron pipes into a bucket. It is already an unusual contrast in a farmyard: it was more familiar in suburban settlements right up to the fifties of the last century.

4 Bizeljska vas Zaprt vodnjak predstavlja predsvsem zaščito: varuje, da ne bi žival padla vanj in okužila vodo. Mehanizem je lesen, z vretenom in kolesom, z vrvjo ali z verigo. GPS N 5.100.150 E 553.705

4 Bizeljska vas Enclosing the well mainly provides protection: it stops animals from falling into it and contaminating the water. The mechanism is wooden, with a spindle and wheel, with a rope or chain.

5 Osredek Na Kozjanskem so dokaj pogostni zaprti vodnjaki. Izkop je navadno direkten, včasih obzidan s kamnom, nadgradnja pa je vedno lesena. Globina takih vodnjakov je lahko tudi več deset metrov. GPS N 5.099.868 E 544.505

5 Osredek Enclosed wells are fairly common in Kozjansko. The borehole is normally direct, sometimes lined with stone but the superstructure is always wooden. Such a well can also be several tens of metres deep.

2 3 4 5

84

AS3_1del.indd 84

29.10.2010 22:11:23


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 85

85

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:11:41


Mlin

Mill

Bistvo mletja je drsanje dveh trdih kamnov med sabo. To je najučinkovitejše v okrogli obliki, kar je tudi najpreprosteje za izvedbo pogona. Ročni mlin so ‘žrmlje’, kjer dva kamna vrtimo med sabo. V osi zgornjega kamna je luknja, kamor nasuvamo zrnje žita ali koruze, zmleto moko ujamemo okrog spodnjega kamna. Seveda to ni tako preprosto. Postopek je treba ponavljati, saj je za živino moč uporabiti grobo zmlet pridelek, za kruh pa le fino presejano moko. Princip žrmlja uporabljajo mlini na Plivi pri Jajcu, kjer imajo vodna kolesa na vertikalnih oseh, zaradi hitrosti in velikega padca vode. Pri nas takih ne poznamo. Mlinsko kolo je lesena konstrukcija s horizontalno osjo. Lesen križ z obodom ima lopatice. Navadno so ravne, lahko pa so tudi žličasto oblikovane, kot jih posnema modernejša Peltonova turbina. Pogon pri mlinu je na dva načina: z zgornjim dotokom vode in s spodnjim. Kadar je več vode in je ta počasna, žene v strugi kolo, ki se vrti nad njo. Ko je pretok manjši in je hitrost večja, je tudi mlinsko kolo manjše in ga voda poganja zgoraj. Za večji izkoristek lahko točko curka in njegovo višino reguliramo. Ta način zahteva rake, lesene, kamnite ali v glino vkopane poti, ki peljejo vodo na kolo. Koles je v mlinu lahko tudi več: odvisno od dotoka vode, kapacitete, kakovosti in od zahtev. Mnogokrat ima mlin več koles za razne vrste mletja (na primer Levstikov mlin v Podsredi). Modernejši, cenejši in zmogljivejši mlini uporabljajo kovinske valje. Ti so učinkovitejši, a kakovosti klasičnih mlinskih koles ne dosegajo: kamniti mlin daje boljšo moko, ker zrnje razpre, medtem ko industrijski valji zrnje le stiskajo. V notranjosti gre za uravnavanje hitrosti in za uravnavanje različnih smeri vrtenja: najstarejši mlini imajo prenose z lesenimi kolesi, ki imajo tudi lesene zobe. Zaradi stalne vlage je življenjska doba lesa razmeroma kratka, čeprav so uporabljeni najkakovostnejši in najtrši: hrast, kostanj, trdoleska, za nekatere detajle tudi akacija ali ‘trn’. Tekoče obnavljanje je torej nujno, posebej zaradi lokacije, saj mlini stojijo ob vodi, ponekod v prav globokih dolinah brez sonca, daleč od ljudi. Mlin kot zgradba je praviloma kamnit vsaj do ležišč prenosov, medtem ko je nadgradnja lahko tudi lesena. Kolesa so vedno lesena, tudi prenosi in vsa mlinska tehnologija. Ležaji so pri novejših že liti, včasih celo kroglični, ki pa zahtevajo vzdrževanje in so zaradi potrebnega oljenja in velike vlage manj primerni. Zanimivo je, da so mlini pri nas povsem različni, in da enotnega tipa ali oblike ne ločimo. Na vzhodu (Kozjansko) so mlini z več kolesi, ki meljejo različno moko (za vsak tip svoj pogon: Podsreda). Najzanimivejša izvedba je Tomažinov mlin v Hotedršici, ki ima dotok vode po kanalu, odtoka pa ni. S kolesa namreč voda odteka naravnost v ponor in po vsej verjetnosti potem veselo teče še skozi Ljubljano.

The essence of milling is the sliding of two hard stones together. This is most efficient is a circular form, which is also the simplest to drive. Hand mills are called ‘žrmlja’ and have two counter-rotating stones. There is a hole in the axis of the upper stone, into which the grains of wheat or corn are poured and the milled flour is caught around the lower stone. It is not, of course, so simple: the procedure must be repeated, since a roughly milled product can be used for animals but only finely sieved flour for bread. The principle of ‘žrmlja’ is used in mills on the Pliva River by Jajce, where there are water wheels on vertical axes – because of the speed and large drop of the water. Such mills are unknown in Slovenia. A mill wheel is a wooden construction with a horizontal axis. The wooden cross with a rim has paddles. They are usually flat but can also be spoon shaped, as is copied by the more modern Pelton turbine. The mill can be driven in two ways: with an upper or a lower flow of water. When there is more water and the flow is slow, the wheel is dipped in the current and turns above it. When there is less flow and the speed greater, the mill wheel is also smaller and the water drives it from above. For greater exploitation, the flow can be directed and its level regulated. This method requires a mill race: a wooden, stone or clay channel that leads the water to the wheel. A mill can have several wheels: depending on the flow of water, the capacity, the quality and on demand. A mill often has several wheels for different kinds of milling (e.g., Levstik mill in Podsreda). More modern, cheaper mills with greater capacity use metal cylinders. They are more efficient but do not achieve the quality of classical mill wheels: stone mills give better flour, because they spread the grains, while industrial cylinders only compress them. The speed and direction of turning are regulated inside: the oldest mills have transmission with wooden wheels, which also have wooden teeth. Because of the constant damp, the lifespan of the wood is relatively short, although the highest quality and hardest wood is used: oak, chestnut, hazel and, for some details, also acacia or ‘thorn’. Running maintenance is therefore essential, especially because of the location, since mills stand by water, in some places in really deep, sunless valleys, far from people. A mill is generally a stone building, at least as high as the transmission, while the superstructure can also be wooden. The wheels are always wooden, including the transmission and all the mill technology. The bearings in newer mills are already cast, sometimes even circular, but these require maintenance and, because of the need for oiling and the great damp, are less suitable. It is interesting that mills here vary greatly and that a uniform type or form cannot be differentiated. In the east (Kozjansko), there are mills with several wheels, for milling different flours (each type has its own drive: Podsreda). The most interesting mill is Tomažinov mlin in Hotedršica, which has a flow of water along channels, but there is no outflow. The water, in fact, flows from the wheel naturally into a sinkhole and then in all probability flows happily on through Ljubljana.

86

AS3_1del.indd 86

29.10.2010 22:11:41


AS3_1del.indd 87

29.10.2010 22:11:46


<< 1 Daber (Šentviška planota) Mlin 'Na skali' leži ob izviru in z umetnim zajetjem v strmi dolini Šentviške planote. Žal je ohranjen predvsem zidani del: izvir, zajetje, poti vode do kolesa. GPS N 5.108.730 E 413.882

<< 1 Daber (Šentviška planota) The mill ‘On the Rock’ lies by a spring and has an artificial catchment in the steep valley of Šentviška planota. Unfortunately, for the most part only the masonry part is preserved: the spring, catchment and the mill race leading to the wheel. 2 Hotedršica Tomaž mill in Hotedršica is unusual: a mill normally stands beside water: this one is located at the end of the mill race. The controlled channel leads the water to the well, and then the water simply disappears. This is not unusual in the karst world: there is a sinkhole beneath the mill into which the water flows when it has done its work.

2 Hotedršica Tomažinov mlin v Hotedršici je posebnež: navadno stoji mlin ob vodi: ta leži ob koncu vodotoka. Kontrolirana struga pripelje vodo v mlin, nakar voda preprosto izgine. V kraškem svetu to ni nič posebnega: pod mlinom je namreč ponor, v katerega voda, ko opravi svoje delo, ponikne. GPS N 5.088.100 E 433.037

3 Pekel, Borovnica The mill has a relatively long wooden race leading the water to the wheel to drive it. Because of the small water flow, it is only possible above, so that a fairly small amount of water drives the wheel.

3 Pekel, Borovnica Mlin ima razmeroma dolgo leseno rako, ki vodi vodo do kolesa, ki ga poganja. Zaradi majhnega pretoka vode je mogoč le dotok zgoraj, ko poganja kolo razmeroma majhna količina vode. GPS N 5.083.602 E 451.229

4 Podsreda Levstik mill has several mill wheels: each drives the mill for a special kind of flour. The stream is fairly large and thus also the flow, so the drive can be from below, which simplifies the millrace. There can also be fewer gears, since the speed of such drive is generally lower but the power greater.

4 Podsreda Levstikov mlin ima kar nekaj mlinskih koles: vsako poganja mlin za posebne vrste žita. Potok je razmeroma velik in tak je tudi pretok, zato je mogoč pogon spodaj, kar poenostavlja dovod vode in rake. Tako je lahko prenosov manj, saj je hitrost takega pogona praviloma manjša, moč pa večja. GPS N 5.099.860 E 545.727

5 Hand mill, quern The simplest mill for grinding corn consists of two stones; one is concave and the other convex. The kernels were originally only crushed with a mallet, but the motion was then arranged in a circular form, which is simpler and more effective. Querns, as the devices were called, can still be found in attics and they were used right up to the last war. The device for rubbing grain in the picture is a recent find from pile dwellings on Ljubljansko barje. The archaeologist Mateja Ravnik showed its use in the context of some four thousand old excavations in Špica in Ljubljana 2010. Excavations can be find in City Museum of Ljubljana.

5 Žrmlje Najpreprostejši mlin za žitno zrnje sta dva kamna: eden je konkaven (vbočen) in drugi konveksen (izbočen). Najprej so žito le trli z batom, potem pa so premikanje uredili v krožno obliko, kar je preprosteje in bolj učinkovito. Žrmlje, kot so rekli napravi, najdemo še na kakem podstrešju in je bilo v uporabi vse do zadnje vojne. Naprava za trenje žita na sliki je zadnja najdba s kolišč Ljubljanskega barja. Arheologinja Mateja Ravnikova je prikazala uporabo na primeru kakih štiri tisoč let stare izkopanine s Špice v Ljubljani 2010. Izkopanine hrani Mestni muzej v Ljubljani.

6 Depiction of water drive and the water current (drawing) A drive with a vertical axis is practically non-existent here; the most common method uses a flow of water above, when the wheel turns in anti-clockwise (a); an example is Pekel. When there is more water, the flow can flow below, in this case the wheel turns clockwise (b); an example from Podsreda. A mill normally stands by a stream or by a river or on it. A mill can also stand right by the spring (example: Razborca on Pohorje, AS 2, page 95), but Tomaž mill (Hotedršica) stands on a stream that flows into a karst sinkhole below the wheel and thus disappears.

6 Prikaz pogona in vodni tok (risba) Pogona z vertikalno osjo pri nas praktično ni; najobičajnejši način je dotok vode zgoraj, ko se kolo vrti v obratni smeri urinega kazalca (a), primer je Pekel. Z več vode je lahko dotok spodaj, v tem primeru se kolo vrti z urinim kazalcem (b), primer iz Podsrede. Mlin običajno stoji ob potoku ali ob reki ali na njej. Mlin pa stoji tudi takoj ob izviru (primer: Razborca na Pohorju, AS 2, stran 95), Tomažinov mlin (Hotedršica) pa stoji na potoku, ki pod kolesom steče v kraški ponor in tako izgine.

2 3 4 5 6

88

AS3_1del.indd 88

29.10.2010 22:11:46


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 89

89

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:12:05


Žaga

Sawmill

Žaga je objekt ali sklop objektov za razžagovanje hlodovine. Lokacija žage je zato ob izvoru in ob poti, dovozni in odvozni. Transport hlodovine je najpreprostejši s konji (vlaka, z vozom), z žičnico (lesena riža, voda), po cesti, z železnico. Lokacija žage je zato v globeli, ob potoku. To zagotavlja dovoz hlodovine kot surovine, potem pa ob cesti ali ob železnici, kar zagotavlja ekonomičen odvoz končnega produkta. Žage so bile najprej gnane z vodnim kolesom, pozneje pa z elektriko, ki so jo pridelali v turbini na domačem potoku. Žage so se najbolj razvile v devetnajstem stoletju, v začetku dvajsetega pa je z novimi tehnologijami največji razmah dela (Merzelj 1996: 10). Poznamo več tehnik žaganja: nihajno, krožno, z enim listom ali z več listi hkrati. Pri nas so bile najbolj razširjene tako imenovane ‘venecijanke’, ki so imele po pet in več vzporednih vzdolžnih listov, da so lahko istočasno razrezale ves hlod. Kolikor pa gre za majhen potok, je že en list skoraj preveč (Šentviška planota, kjer imajo za pogon kamnite zadrževalnike, da je sploh zadosti vode). Arhitektura žage ima značilnosti: leži ob potoku in ob cesti, dolžina zgradbe je vsaj dvojna dolžina hloda, dvojna višina za lažji dostop in za kotaljenje na voz, pa seveda dostop z vozom. Zgradba ima odprt prostor za samo žago in poti hlodov, zaprt del je namenjen žagarju in strojnici. Ker gre za lesene konstrukcije, ki so na vlagi hitro propadale, so bile sproti obnavljane, tako da zelo starih žag pravzaprav ne najdemo. Še redkeje take žage še vedno delujejo.

A sawmill is an object or complex of objects for sawing logs. The location of a sawmill is therefore beside a watercourse or beside a trail; for delivery and removal. Transport of the logs is simplest with horses (trains, by wagon), wireway, wooden chute, water, road or railway. Sawmills are therefore located in a glen, beside a stream: this provides transport of the logs as raw material and then by road or railway, which ensures economic removal of the final product. Sawmills were originally driven by water wheels, and later by electricity, which was produced by a turbine on the local stream. Saw were most highly developed in the nineteenth century, and work flourished most at the start of the twentieth (Merzelj 1996: 10). Various techniques of sawing are known: oscillating, circular, with a single blade or several blades simultaneously. The most widespread saws here were called ‘Venetians’ and they had five or more parallel longitudinal blades, so that a whole log could be cut at the same time. If there was only a small stream, even a single blade was almost too much (Šentviška planota, where they have a stone reservoir so that there is enough water at all). A sawmill has characteristic architecture: it is located by a stream and by a road, the length of the building is at least twice the length of a log, the height is double to make for easier access and for loading a wagon and, of course, access for the wagon. Because they are wooden constructions, which quickly decay, they were renovated concurrently, so that old sawmills are almost never found. Sawmills that still work are even rarer.

>> 1 Daber (Šentviška planota) Žaga ima vodno kolo in prenose, ki umirjajo hitrost vrtenja. Pri nas so bile v uporabi največ tako imenovane ‘venecijanke’, beneške žage, ki so imele vsaj en žagin list, ki se je premikal navzgor in navzdol. Tako je bilo treba spreminjati krožno gibanje kolesa v sunkovito, za kar so uporabili princip ekscentra, kot pri lokomotivi na primer. Žagin list je tako fiksen, na istem mestu, premika pa se hlod na vozičkih. Kolikor je vode zadosti, je v žago vpetih več listov, da razžagajo ves hlod hkrati. Zato je žaga kot arhitektura zgradba, dolga vsaj za dve dolžini hloda: žaga sama je na sredini. Zgradba žage je navadno taka: iz kamna je zidana spodaj, kjer je mlinsko kolo in so prenosi, zgornji del je navadno lesen (že zaradi lastnega materiala in predvsem zaradi vzdrževanja). Na eni strani je žaga odprta, zaradi dostopa, po vsej dolžini. Mehanizacija, bodisi da je lesena ali litoželezna, je vedno pod nivojem žage same. GPS N 5.108.712 E 413.905

>> 1 Daber (Šentviška planota) The sawmill has a water wheel and gears, which reduce the speed of rotation. In Slovenia, so called ‘Venetians’ were mostly used, venetian saws, which had at least one blade that moved up and down. It was thus necessary to change the circular movement of the wheel into a jerky one, for which the principle of eccentricity was used, such as with a locomotive, for example. The saw blade is thus fixed in one place and the log is moved on a trolley. Insofar as there is enough water, more blades are inserted in the saw, so that the whole log is cut simultaneously. A sawmill, in terms of the architecture of the building, is at least two log lengths long and the saw itself is in the middle. The sawmill building is normally masonry below, where the mill wheel and transmission are, and the upper part is normally wooden (if only because of the use of own material and, above all, for the sake of maintenance). A sawmill is open on one side, for access throughout the entire length. The mechanisation, whether wooden or cast iron, is always below the level of the saw itself.

90

AS3_1del.indd 90

29.10.2010 22:12:05


AS3_1del.indd 91

29.10.2010 22:12:09


Kozolec

Kozolec

Kozolec je stalna, vertikalna, pretežno lesena, pokrita, odprta naprava za sušenje in za spravilo (Juvanec 2007:11). Nekdaj je bil kozolec le ‘žitni kozolec’ (Pirkovič omenja le tega), preživel pa je, ko so ga začeli uporabljati za sušenje in za spravilo sena, krme za živino. Kašče, na primer, so zaradi spremembe tehnologij spravljanja žitnega zrnja praktično izumrle. Tiste, ki so danes še žive, ne delujejo več. Kozolec živi: več, še nove postavljajo. Elementi kozolca so čelo, vzdolžno zavetrovalno jedro, letve in streha. Streha je vedno v naklonu ena proti ena (45 stopinj), konstruira jo čelo, ki kaže razmerje ena proti kvadratnemu korenu iz dve (Juvanec 2007:67). To je diagonala kvadrata, če ga merimo nad ‘babami’, kakor pravijo temelju, ki nosi steber in gleda iz zemlje. Ta proporcijski princip zagotavlja poenostavljanje konstrukcije, izključuje možnost napak in zagotavlja skladnost. Prav skladnost kompozicije je največja odlika kozolca. Skladnost pomeni lepoto. Kozolec je pretežno lesen, a uporablja dosegljive in ustrezne lokalne materiale. Zahodni del osrednjega pasu pozna kamnite strehe, sestavljene iz skrilavca, imenujejo ga ‘škrilce’. Najzahodnejši del slovenskega etničnega ozemlja, danes v Italiji, ima kozolce z blagim naklonom streh in krite s korci. Ves osrednji del pozna ob povsem lesenem kozolcu tudi takega z zidanimi stebri. Ti so sestavljeni iz kamna, lahko tudi iz opeke. Tipi kozolca so od najpreprostejšega stegnjenega do dvojnega, takega na kozla ali na psa, nizkega, dvojnega vezanega, ki ima lahko še ‘repe’ (Juvanec 2007:45). Najbolj pogosten je dvojni vezan, ki je tudi najlepši in najuporabnejši. Najuporabnejši za uporabo samo, ne pa tudi za konstrukcijo. Ta tip je namreč predimenzoniran, uporablja preveč materiala. Vedeti je namreč treba, da je imel nekdaj gospodar gozdove in delovne roke, ne pa tudi denarja. Temu je prilagojena konstrukcija kozolca. Medtem ko ima lahko stegnjeni kozolec vse do 24 oken (Sorško polje na primer), je najobičajnejša izvedba dvojnega vezanega z dvema ali s tremi polji. Streha stegnjenega je le na enem samem oknu, ker je namenjeno zaščiti voza ob nenadni plohi in spravilu voza ter orodij. Kozolec na kozla ali na psa je najpogostejši v vzhodnem delu Slovenije in na Dolenjskem. Ta ima navadno po dve okni. Bistvo postavitve kozolca je vzdolžnost na veter in prečnost na sončne žarke. Pri tem je najpomembnejša streha. Streha kozolca je vedno simetrična, vedno v naklonu ena proti ena ali 45 stopinj, skoraj povsod - razen pri novih, malih kozolcih - ima čopa. Čop izhaja iz slamnate strehe, kjer je reševal problem vetra v zatrep. Slamnatih streh žal že dolgo ni več najti. Nekaj žalostnih ostankov vendarle priča o pomenu tega materiala. Osrednji pas Slovenije združuje vse tipe kozolca. Na zahodu ima zidane stebre, na mehkih tleh Ljubljanskega barja se po dva držita skupaj, manjši so postavljeni ‘na psa’, vzhodni del pa uvaja nov, nizki tip. Ta je kot nekaka lopa, včasih povsem odprt, včasih v čelih zaprt. Štajerski in haloški del pa uporablja elemente kozolca pri gospodarskih poslopjih, ko ima hlev na eni, včasih na dveh straneh letve za obdevanje sena. Kozolec kot edina slovenska arhitektura, kot edina etnična arhitektura kar jih poznam, predstavlja našo kulturo, ki se je razvijala stoletja in stoletja. Naši dedje so kozolec postavljali skrbno, a vedno v redu, ki so ga dobili z dediščino. Ne z recepti, vsak mojster je dodal kaj svojega, a v okviru pravil, ki so se izoblikovala po naravi, po materialu, po potrebah. Kozolec je spomenik kulture našega naroda.

A kozolec (plural kozolci) is a permanent, vertical, predominantly wooden, covered, open device for drying and storage (Juvanec 2007:11). A kozolec was formerly only a ‘cereal kozolec’ (Pirkovič only mentions this), but it survived when they began to use it for drying and storing hay, animal fodder. Granaries, for example, have practically died out because of the change in the technology of storing cereal grains. Those that still survive no longer function. The kozolec is alive: new ones are even still being erected. The elements of a kozolec are the gable, braces, slats and roof. The roof is always at an inclination of one to one (45 degrees), forming gable with a ratio of one to the square root of two (Juvanec 2007:67). This is the diagonal of a square, which is measured above the ‘baba’ as the foundations are called, which carry the pillars and protrude from the earth. The proportional principle ensures a simplification of construction, excludes the possibility of mistakes and ensures harmony. Precisely harmony of composition is the major distinction of a kozolec. Harmony means beauty. A kozolec is usually wooden, but available suitable local materials are also used. Roofs in the western part of the central belt are from slate. The most westerly part of Slovene ethnic territory, today in Italy, has kozolci with a gently inclined roof, covered with barrel tiles. Throughout the central part, in addition to completely wooden kozolci there are also those with masonry pillars, usually stone but they can also be brick. Types of kozolec range from the simplest extended kozolec to a double kozolec, with an extended overhanging roof, or a low, double kozolec, which can also have an extended roof, a ‘tail’ (Juvanec 2007:45). The commonest is a double kozolec, which is also the most attractive and most functional; most functional in terms of use, not construction. This type is actually over-dimensioned, it uses too much material. Former masters, though, had their own forests and working hands, but not also money. The construction of a kozolec was adapted to this. While an elongated kozolec can have up to 24 windows, or bays (Sorško polje, for example), the commonest execution is double, with two or three bays. The extended roof of an elongated one is only over one bay – because it is intended to protect a wagon during sudden downpours and for storing the wagon and tools. A kozolec with such a roof extension is most common in the eastern part of Slovenia and in Dolenjska. It normally has two bays. The essence of the erection of a kozolec is to be longitudinal to the wind and transverse to the sun’s rays. The roof is most important in this. The roof of a kozolec is always symmetrical, always at an inclination of one to one or 45 degrees, and almost everywhere – except with new, small kozolci – it has a hip. The hip derives from a thatched roof, whereby the problem of wind in the gable is solved. Unfortunately, thatched roofs can no longer be found: some sad remains nevertheless testify to the importance of this material. The central belt of Slovenia combines all types of kozolec: in the west there are masonry pillars, on the soft ground of Ljubljansko barje, two ‘cling’ together, smaller ones are erected with a roof extension, and in the eastern part a new type is introduced: a low kozolec. This is a kind of shed, sometimes completely open, sometimes closed at the gable ends. In Štajerska and Haložen, elements of a kozolec are used in auxiliary buildings, when the stable has slats for airing hay on one, sometimes two sides. The kozolec, as the only Slovene architecture, the only ethnic architecture known here, represents our culture, which has developed over the centuries. Not to prescription, each master added something of his own, but within the framework of rules that had been formed by nature, by the materials, by needs. The kozolec is a monument to the culture of our nation.

92

AS3_1del.indd 92

29.10.2010 22:12:09


AS3_1del.indd 93

29.10.2010 22:12:13


<< 1 Lipovec (pri Celju) Kozolec, ki me je naučil uporabo sistema kvadratnega korena iz dve. V sprednjem pogledu ima namreč ročice umeščene tako, da riše kvadrate in kvadrate v njih. To je prava teorija v praksi. Kozolec se vidi tudi s hitre ceste Ljubljana Maribor. GPS N 5.123.969 E 525.762

<< 1 Lipovec (near Celje) The kozolec that taught me the use of the system of the square root of two. From the front view, namel, the struts are placed so that it draws squares and squares within them. This is real theory in practice. The kozolec is also visible from the main Ljubljana – Maribor road.

2 Zakriž (Cerkno) Zahodni del Slovenije ima predvsem kozolce z zidanimi stebri. Leseni so bolj izjema: a kažejo na to, da so v teh krajih zidani stabilnejši: ni jih treba podpirati. GPS N 5.112.085 E 420.660

2 Zakriž (Cerkno) The western part of Slovenia mainly has kozolci with masonry pillars. Wooden ones are more an exception: but it appears that masonry ones in these places are more stable: they don’t need supporting.

3 Pečine (Šentviška planota) Dvojni vezani kozolec z zidanimi stebri stoji na skali nad dolino kot kak spomenik, prav veličasten je. GPS N 5.108.726 E 409.395

3 Pečine (Šentviška planota) The double kozolec with masonry pillars stands on a rock above the valley like a monument: it is really magnificent.

4 Zaplana Zidani kozolci segajo proti vzhodu vse do Ljubljane in se spet pojavijo v Savinjski dolini: medtem ko so povsem leseni v vertikalni smeri med Dolenjsko in Gorenjsko. GPS N 5.090.740 E 439.859

4 Zaplana Masonry kozolci extend eastwards all the way to Ljubljana and appear again in the Savinja valley: while they are completely wooden in a vertical line between Dolenjsko and Gorenjsko.

5 Hotedršica Le nekaj je kozolcev, ki imajo brano iz opek: najlepši je v Hotedršici, a še tam se je opečna mreža obdržala le v sprednjem čelu. GPS N 5.088.082 E 433.344

5 Hotedršica There are only a few kozolci that have brick crosspieces: the most attractive is in Hotedršica, and even there the brickwork screen is retained only in the front gable.

6 Kozolec z zidanimi stebri (risba) Predvsem okrog Škofje Loke stoje kozolci, ki imajo zidane stebre in predvsem kamnite, štirikapne strehe. Kozolec ob Selški Sori je imel še pred leti streho iz 'škalc', skrilasto, v sprednjem delu pa nišo za svetnika.

6 Kozolec with masonry pillars (drawing) Kozolci with masonry pillars and above all stone, broach roofs, are found primarily around Škofja Loka .The kozolec near Selška Sora had a slate roof until a few years ago and a niche for a saint in the front part.

2 3 4 5 6

94

AS3_1del.indd 94

29.10.2010 22:12:13


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 95

95

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:12:32


7 Bevke Z Dolenjskega prihaja kozolec, ki ima 'repe' in sega vse do Sore. Včasih je rep eden, včasih sta dva, po potrebi pač. GPS N 5.094.018 E 449.796

7 Bevke A kozolec with a ‘tail’ comes from Dolenjska and extends all the way to the Sora. The ‘tail’ is sometimes single, sometimes there are two, as required.

8 Vače Zelo redki so kozolci, ki vnašajo stilne oznake: ta ima elemente secesije, ki se je razvila v prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja in je vnesla dekoriranje kot vodilo. Tudi nekaj čebelnjakov je takih (Robanov kot na primer), a se v vernakularni arhitekturi to ni uveljavilo. Vernakularna arhitektura je plod preprostega človeka. GPS N 5.109.009 E 487.264

8 Vače Kozolci that carry stylistic marks are very rare: this has Secession elements, a style that developed at the turn of the twentieth century and became a guide for ornamentation. Some apiaries have such elements (in Robanov kot, for example) but it never took hold in vernacular architecture. Vernacular architecture is the fruit of simple man.

9 Polhov Gradec Na Ljubljanskem barju ni prostora za mlačev (ločevanje zrna od plev, pri žitu) na tleh, zato to opravljajo na 'podu', ki je zaprt prostor brez stropa, v zadnjem, zgornjem delu kozolca. GPS N 5.102.905 E 447.201

9 Polhov Gradec There is no room on Ljubljansko barje for threshing (separating the grain from the stalk, with cereals) on the ground, so this is performed on the ‘pod’, a closed space without a ceiling in the rear, upper part of a kozolec.

10 Brdo pri Lukovici Ta kozolec ima zidane stebre, a le v čelnih straneh, vmes pa so leseni. Nosilnost zidanega stebra je bistveno večja od lesenega (posebno, kadar ni ustrezno temeljen), zato ni čudno, da je kozolec na sredini povešen, skoraj prelomljen. GPS N 5.114.548 E 475.402

10 Brdo pri Lukovici This kozolec has masonry pillars but only at the gable ends, in between they are wooden. The base of a masonry pillar is essentially larger than that of a wooden one (individual, when there are not suitable foundations) so it is not surprising that the kozolec is sagging, almost broken, in the centre.

7 8 9 10

96

AS3_1del.indd 96

29.10.2010 22:12:32


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 97

97

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:12:49


11 Zbilje Množica kozolcev na Sorškem polju. GPS N 5.117.900 E 449.390

11 Zbilje A mass of kozolci on Sorško polje.

12 Žabnica Kozolec ima lahko predpasnik ali 'birtah', kakor mu pravijo v Žabnici. A le v enem polju, ta ščiti voz pred nenadno ploho. GPS N 5.117.840 E 449.415

12 Žabnica A kozolec can have a lean-to or 'birtah', as they say in Žabnica. But only in one section, to protect the wagon from sudden showers.

13 Kandrše Ob dvojnem vezanem kozolcu je potreben vedno še kak stegnjen, saj tudi ta služi sušenju in spravilu hkrati. GPS N 5.110.104 E 487.108

13 Kandrše A double kozolec always needs a linking element, since this can also be used for drying and storage at the same time.

14 Kandrše Medtem ko je napredek: zareznik namesto bobrovca spremenil naklon strehe in imajo kozolci v okolici Ljubljane pretežno blažji naklon, je ta obdržal naklon 1:1, ki izhaja iz slamante kritine. GPS N 5.110.185 E 487.056

14 Kandrše Menawhile there is progress: an interlocking tile instead of a pan tile changes the slope of the roof and kozolci in the vicinity of Ljubljana mostly have a gentler inclination. This has retained the original, which derives from thatch covering.

11 12 13 14

98

AS3_1del.indd 98

29.10.2010 22:12:49


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 99

99

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:13:06


15 Gomilsko Dvojni vezani kozolec je v Savinjski dolini prav tako razširjen kot na Dolenjskem ali na Gorenjskem in je obvezni del domačije. GPS N 5.112.488 E 504.125

15 Gomilsko The double kozolec is just as widespread in the Savinja valley as in Dolenjsko or in Gorenjsko and is a mandatory element of the farmstead.

16 Kamenše (Savinjska dolina) 'Dolenjski tip' z ozko nakladalno ploščadjo in s stopnicami je moč najti tudi v Savinjski dolini. GPS N 5.125.321 E 502.786

16 Kamenše (Savinja valley) The 'Dolenjsko type' with a narrow loading platform and steps can also be found in the Savinja valley.

17 Grajska vas Le v Savinjski dolini lahko najdemo kozolce z dvema višinama balkonov, pa še tu so redki. GPS N 5.122.520 E 504.195

17 Grajska vas Kozolci with two balconies, one above the other, can only be found in the Savinja valley and even here they are rare.

18 Šmiklavž (Savinjska dolina) Nizek kozolec je pravzaprav najekonomičnejši, je pa tudi najmlajši (po izvoru) in ga najdemo ob Savi, Savinji in ob Voglajni. GPS N 5.125.345 E 525.462

18 Šmiklavž (Savinjska dolina) The low kozolec is actually the most economic and also the most recent (in origin) and can be found along the Sava, Savinja and by the Voglajna.

19 Nizek kozolec (risba) Ob Savi pod Ljubljano, ob Savinji in ob Voglajni so postavljeni najmlajši, tako imenovani 'nizki kozolci'. So gospodarnejši od klasičnih, dvojnih vezanih, a za manjše posestvo povsem zadostujejo.

19 Low kozolec (drawing) The most recent, so-called 'low kozolci', have been erected beside the Sava below Ljubljana, by the Savinja and by the Voglajna. They are more economic than classical, double kozolci and entirely sufficient for a small holding.

15 16 17 18 19

100

AS3_1del.indd 100

29.10.2010 22:13:06


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 101

101

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:13:25


20 Sevnica Kozolec na kozla ali na psa je bolj doma na Dolenjskem, a Sevnica se odpira tudi preko Save. GPS N 5.096.312 E 524.142

20 Sevnica The kozolec with a lean-to attachment (‘na kozla’ or ‘na psa’), is more familiar in Dolenjsko, but the Sevnica is also open across the Sava.

21 Podsreda Redek kozolec na psa na Kozjanskem: manjši je, a za omejeno količino prav uporaben. GPS N 5.101.185 E 545.378

21 Podsreda A rare kozolec with a lean-to Kozjansko: it is smaller but really useful for limited amounts.

22 Olimje Mlajši kozolec v sklopu samostanskega gospodarstva v Olimju.

22 Olimje A more recent kozolec in the complex of the monastery estate in Olimje.

23 Olimje Sprednja brana je na Štajerskem navadno prekrita z letvami za dodatno sušenje, enako izvedbo imajo tudi hlevi. Tudi na Kozjanskem jih je moč najti.

23 Olimje The frontage in Štajerska is normally covered with slats for additional drying; stockhouses are done in the same way. They can also be found in Kozjansko.

20 21 22 23

102

AS3_1del.indd 102

29.10.2010 22:13:25


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 103

103

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:13:42


Senik

Haybarn

Senik je preprosta zgradba za spravilo že sušenega sena. Zidovi so lahko leseni, ali kamniti, ali imajo kombinacijo obeh materialov. Stene niso tesne, prepuščajo zrak in veter, da izpiha morebitno vlago in da senu vzdržuje kakovost. Seno je v seniku lahko za trajno, lahko pa le za občasno uporabo, na primer na oddaljenih senožetih, kjer seno pokosijo, posušijo in pospravijo do odvoza k domačiji. Čas za košnjo je namreč točno določen in razmeroma kratek. V Alpah so seniki predvsem leseni, v zahodnem delu osrednje Slovenije pa imajo kamnite, zidane stebre ali celo delne stene. Na Cerkljanskem je senik sestav kamnitega osnovnega telesa z leseno nadgradnjo, ki nosi streho. Marsikje pa so tam zidovi le v vogalih, vmes je polnilo iz desk. Senik je grajen v dve nadstropji z uporabnim podstrešjem in je spodaj dosegljiv skozi vrata, zgornja etaža pa prek meter visoke lesene stene polnila v zatrepu strehe. Streha je slamnata, sleme je utrjeno z lesenimi palicami, ki gledajo v čelu navzven. Sleme je vedno pravokotno na plastnice. Nosilna konstrukcija so štirje stebri v vogalih, ki so lahko res stebri kvadratnega prereza, še pred dvajsetimi leti pa ste lahko našli tudi take, ki so imeli kotne zidove, v vsako smer po meter, vmes pa steno iz desk. Kamnit zid je nosil ter ščitil pred vodo, dežjem in vetrom, les pa je zračil in sušil. V veliki naklonini sta bila dostopa z obeh strani v terenu, spodaj v klet s kolovoza in zadaj skozi podstrešje v srednjo etažo. Danes je v glavnem videti le še kombinirane senike v kamnu in lesu, pa take, grajene izključno v lesu. V kolikor še stoje, jih tudi še vedno uporabljajo.

A haybarn is a simple building for storing already dried hay. The walls can be wooden or stone, or a combination of the two materials. The walls are not sealed; they let in air and wind, to extract possible damp and the hay retains its quality. Hay can be kept in a hay barn permanently or only temporarily, for example on distant hayfiels, where the hay is cut, dried and stored until it is transported to the farmstead. The time for cutting, namely, is exacty defined and relatively short. In the Alps, hay barns are mainly wooden, in the western part of central Slovenia, they have stone or masonry pillars or even part of the walls. In the Cerklje area, a hay barn is a combination of a stone basic body with a wooden superstructure, which carries the roof. In many places there are only walls at the corners, between is filled with boards. A hay barn is built in two stories, with a useable loft space and is accessible below through doors and the upper storey filled across a metre high wooden wall in the gable end of the roof. The roof is thatched, the ridge reinforced with wooden batons, which peer outwards in the gable. The ridge is always at right angles to the contour. The supporting structure consists of four pillars at the corners, which may be real pillars with a square cross-section, and twenty years ago one could still find such that had walls at the corners, a metre in each direction, filled by planks in between. The stone walls provided support and protected from water, rain and wind, and the wood allowed ventilation and drying. On major slopes, they were accessible from both sides: below into the cellar with a cart and at the rear through the loft into the middle storey. Today, only combined hay barns in stone and wood can for the most part be seen, and those made exclusively of wood. Insofar as they are still standing, they are still used.

104

AS3_1del.indd 104

29.10.2010 22:13:42


AS3_1del.indd 105

29.10.2010 22:13:47


<< 1 Zakriž (Cerkno) Gorenjski senik seže zaradi klimatskih razmer tudi na Cerkljansko. Temelj in spodnji del ima v kamnu, zgoraj je lesen. Včasih nima niti stropa in je kar enoceličen prostor. Ta pri Cerknem ima zaprt spodnji del, zgoraj pa zračno podstrešje. GPS N 5.112.115 E 420.680

<< 1 Zakriž (Cerkno) The Gorenjska haybarn, because of climatic conditions can be found in the Cerklje area, too. The foundations and lower part are in stone, the upper wooden. They sometimes don’t even have a ceiling and it is a single cell space. This one in Cerkno has an enclosed lower part and an airy roof space above.

2 Novaki (1985) Posebnost tega senika je v stenah: vogalni zidovi so v obliki črke 'L', da čimbolj nosijo in čimbolj zapirajo vsebino.

2 Novaki (1985) The particularity of this hay barn is the walls: the corners are in the shape of the letter ‘L’ so that they provide as much support as possible and enclose the contents the best.

3 Novaki (1985) Senik ima zadaj odprt zatrep, da vanj vmetavajo seno kar z višine. Uporabljajo ga lahko spredaj, spodaj, na kolovozu.

3 Novaki (1985) A hay barn has an open gable at the rear so that the hay is thrown in from above. It can be used in front, below, on the cart track.

4 Novaki (1985) Lesen in zidan senik, oba navezana na kolovoz, da sta čimbolj pri roki.

4 Novaki (1985) Timber and masonry hay barns, both bound to the cart track, so that they are as handy as possible.

5 Novaki (1985) Zidana 'klet' služi za spravilo pridelkov, ki potrebujejo vlago, zgornji, leseni del je za seno.

5 Novaki (1985) The masonry ‘cellar’ serves for storing produce that requires humidity, the wooden part for hay.

6 Novaki (risba 1985) Žal so seniki pri Novakih ostali le še v spominu, na fotografijah in na risbah: prav zato je dokumentacija tako potrebna.

6 Novaki (drawing 1985) Unfortunately, the hay barns at Novak farm remain only as a memory, in photographs and in drawings: documentation is necessary for precisely that reason.

2 3 4 5 6

106

AS3_1del.indd 106

29.10.2010 22:13:47


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 107

107

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:13:59


Sušilnica

Drying house

Sušilnica kot objekt za sušenje z ognjem je posebna vrsta vernakularne arhitekture. Pred davnimi leti, v predzgodovini, so celo žito sušili v kamnitih sušilnicah z ognjem, ampak v mokri Angliji, v Devonu. V Rusiji še vedno obstajajo objekti, kjer so žito sušili nad ognjem (Aleksandrova 1967). Leseni objekti so večnadstropni in zaradi ognja precej nevarni. Zato so ognjišče prestavili v zemljo, lesen objekt pa je stal ob njem in bil dvignjen, da je bil varen, in da je ogenj s svojo toploto sušil in ne žgal zrnja (Juvanec,B 2007:18). Pri nas poznamo sušilnice za lan in take za sadje. Lan so sušili za izdelavo preje, iz katere so predice predle laneno platno: za prte, zavese, za obleke. Sveže sadje je užitno le omejen čas, sušeno pa mnogo dlje, pri čemer obdrži tako okus kot druge vrednosti. Oba objekta sta precej podobna: gre za zidan objekt z vzdolžno, dvokapno streho. Ker je Slovenija pretežno gorata, je tak tudi teren in zato je kurišče dosegljivo s spodnje strani, medtem ko z zadnje strani dosežemo notranjost osrednjega dela. Temu rečemo izkoriščenost terena. Podstrešje je polno sena, ki ga je pri živinorejcu vedno premalo. Seno je odličen izolator in preprečuje, da bi se sušilnica preveč pregrela zaradi sonca in bi je pozneje ne mogli več kontrolirano kuriti. Seno je v bližini ognja seveda nevarno, a skrben gospodar ni sušilnice nikoli pustil brez nadzora. Kurišče je preprosto in dobiva tako kurjavo kot zrak s sprednje strani, kjer je ogenj mogoče kontrolirati s pločevinastim pokrovom. Poznamo dva tipa: ko sušimo na dimu in le s toploto. Če gre za sušenje na dimu, ima sadje tudi okus po njem, predvsem pa vonj. To je nekaterim všeč. Ne vsem, zato obstajajo bolj zahtevne sušilnice s sistemom odvoda dima, ki kroži okrog sušilne celice. Ta sistem je mogoče bolj kontrolirati, saj ogenj z dimom bolj greje spodaj in zgoraj bolj dimi. Temperatura je zelo pomembna. Hkrati ne moremo sušiti vsega sadja, saj so slive bolj sočne in hruške na primer mnogo trše. To pomeni različno temperaturo, ki jo umen gospodar kontrolira z izbiro kurjave in s kurjenjem. Sadje leži na lesenih pladnjih, ki imajo dno iz prepleta, pozneje iz letev. Pladnji se vrstijo po višini in jih je treba pri sušenju menjavati, zato imajo mehanizem za izvlek, kakor predali. Glavna odprtina je tako velika kot prostor v prerezu, medtem ko so kuriščna vratca precej manjša in imajo posebne dovode za zrak, ponekod tudi kontrolirane odvode dima, s katerimi kontrolirajo vlek in s tem temperaturo. Mislim seveda na dimnik in na morebitne (a redkejše) dimne kanale. Posebno pomemben je tudi vhodni del v sušilnico, ki je vedno pokrit, da je človek zavarovan pri oskrbovanju tudi v slabem vremenu, tako ima telo sušilnice nekako preddverje ali trem. V kolikor ima vstop v kurišče od strani, z boka, je navadno tam tudi podaljšek strehe. Zato imajo sušilnice tudi po več nadstreškov. Zaradi varnosti so slamnato streho že zgodaj zamenjali z glineno ali vsaj z leseno, tako da slamnatih sušilnic skorajda ni več ali pa so le še rekonstrukcije starih izvedb.

A drying house, as a facility for drying using fire, is a special type of vernacular architecture. Long ago, in prehistory, they even dried cereals using fire in a stone drying house, but in damp England, in Devon. In Russia, objects still exist in which cereals were dried above fire (Aleksandrova 1967). Wooden objects are multi-storey and fairly dangerous because of the fire. So the fire was moved into the earth and the wooden object stood by it and raised: in order to be safe and for the heat of the fire to dry and not burn the grain (Juvanec,B 2007:18). Drying houses for flax and for fruit are known in Slovenia. Flax was dried to produce yarn, from which linen was made: for table cloths, curtains and clothes. Fresh fruit is only edible for a short time, dried fruit lasts much longer, retaining both the taste and other values. The two objects are fairly similar: a masonry structure with a longitudinal gable roof. Because Slovenia is fairly mountainous, the terrain, too, is steep and the hearth is accessible from the lower side, while the interior of the central part is reached from the rear. This is called exploitation of the terrain. The attic is full of hay, of which there is always a shortage in animal husbandry. Hay is an excellent insulator and prevents the drying house from overheating from the sun and it being no longer possible to control the fire. Hay near a fire is, of course, dangerous but a careful master never left the drying house unsupervised. The hearth is simple and receives both fuel and air from the front, where the fire can be controlled with a sheet metal cover. There are two types: when the drying is done with smoke and when only with heat. If the drying is in smoke, the fruit tastes and above all smells of it. Some people like this but not everyone, so more demanding drying houses have a system for drawing off the smoke, which circulates around the drying cells. This system can be better controlled, since the fire, together with smoke, heats the lower part and the smoke more the upper. The temperature is very important in general: not all fruit can be dried at the same time, since plums are juicier and pears, for example, harder. This means different temperatures, which the intelligent master controls by the choice of fuel and the speed of burning. The fruit sits on wooden trays, which had a wicker floor, later made of slats. The trays are ranked by height and they have to be changed during the drying, so there is a mechanism for taking them out, like drawers. The main opening is as big as the space in cross section, while the door to the hearth is considerably smaller; but there is a special conduit for air and sometimes also a controlled outlet for the smoke whereby the draw is controlled and thus the temperature. I am thinking of course of a chimney and a possible (but more rarely) channel for smoke. The entrance to the drying house is also particularly important. It is always covered to protect a person tending it in bad weather, so the body of the drying house has a sort of entrance porch. Insofar as there is access to the hearth from the side, there is also normally an extension of the roof, too. Drying houses thus also have several storeys. For the sake of safety, thatched roofs were already changed early on for clay or at least with wood so that thatched drying houses are almost never found these days, or they are only reconstructions of older ones.

108

AS3_1del.indd 108

29.10.2010 22:13:59


AS3_1del.indd 109

29.10.2010 22:14:02


<< 1 Mirke (Vrhnika) Sušilnica z odprtim ostrešjem ima velik nadstrešek spredaj, kjer so podajali pladnje. GPS N 5.090.985 E 445.741

<< 1 Mirke (Vrhnika) The drying house with open roofing has a large projecting roof at the front, where they handled the trays.

2 Daber (Šentviška planota) Zidana, kamnita sušilnica je postavljena v hrib, da je mogoč dostop do kurišča spodaj, delo s pladnji pa zgoraj. GPS N 5.108.907 E 414.066

2 Daber (Šentviška planota) The masonry drying house is placed on a slope so that access to the hearth is possible below and work with the trays from above.

3 Daber (Šentviška planota) Sušilnica ima ohranjeno slamnato streho, kar je pri sušilnicah redkost, zaradi ognja. Organizacija dela je preprosta: zadaj, spodaj dostop do ognja, spredaj zgoraj pa je prostor za delo s sadjem. GPS N 5.109.030 E 413.053

3 Daber (Šentviška planota) The drying house still has a thatched roof, which is a rarity with drying houses, because of fire. The organisation of work is simple: access to the fire at the lower rear, the space for work with the fruit is above at the front.

4 Daber (Šentviška planota)

4 Daber (Šentviška planota)

5 Zakriž (Cerkno) Sušilnica z vsemi potrebnimi elementi je v dobrem stanju in z nekaj malega strokovnega dela pri detajlih bi jo bilo mogoče prav imenitno obnoviti. GPS N 5.112.115 E 420.680

5 Zakriž (Cerkno) The drying house with all the required elements is in good condition and, with a little professional work on the details, it would be possible to restore it excellently.

2 3 4 5

110

AS3_1del.indd 110

29.10.2010 22:14:02


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 111

111

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:14:16


6 Kandrše Sušilnica je postavljena v hrib: s kletjo spodaj, s kuriščem spredaj in z delovnim prostorom v podaljšku. Najzanimivejši detajl je lesena spona kamnitega zidu preko vse širine, z ogromnimi lesenimi zagozdami ob straneh. Danes je spremenjena v čebelnjak. GPS N 5.110.249 E 487.180

6 Kandrše The drying house is set on a slope: with cellar below, the hearth to the front and with working space in the extension. The most interesting detail is the wooden brace of the stone wall through the entire width, with huge wooden wedges at the sides. It has been converted into an apiary today.

7 Kandrše Sušilnica ima, zanimivo, kurišče in izhod na isti, spodnji strani. GPS N 5.110.150 E 487.226

7 Kandrše Interestingly, the drying house has the hearth and the outlet on the same, lower side.

8 Kamenše (Savinjska dolina) To je obrtniška sušilnica za hmelj, ki je zagotovo zgrajena po nekih načrtih ali vsaj po pravilih. Za obrtno proizvodnjo je treba seveda velik prostor, predvsem visok. GPS N 5.125.357 E 502.786

8 Kamenše (Savinja valley) This is a ‘professional’ drying house for hops, which was certainly built to plans, or least according to rules. A large space is needed for professional production, of course, above all high.

9 Volčji Potok Prav majhna sušilnica, a povsem ustreza vsem zahtevam: tako nad kuriščem kot nad vhodom za pladnje ima nadstrešek, dimnik je na nasprotni strani, da je pot dima čim daljša in izkoristek čim boljši. Žal je krvavo potrebna popravila. GPS N 5.116.744 E 469.392

9 Volčji Potok A really small drying house but fully meeting all requirements: it has a projecting roof both above the hearth and above the entrance for the trays, the chimney is on the opposite side and the path to the chimney is as long as possible, giving maximum exploitation. Unfortunately, it has to be repaired the hard way.

6 7 8 9

112

AS3_1del.indd 112

29.10.2010 22:14:16


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 113

113

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:14:28


Koruznjak

Corn house

Teoretično izhaja koruznjak iz okroglega, iz šibja pletenega koša (Juvanec 2006:37), ki se je iz praktičnih razlogov razvil v podolgasto obliko, šibje pa so zamenjale bolj dosegljive lesene letve. Najstarejšo izvedbo koruznjaka najdemo v Galiciji, na zahodu Španije, kjer se je razvil v objekt kombinirane konstrukcije lesa z opeko ali s kamnom. Slovenski koruznjak je vmesna stopnja, saj najdemo še take s prepletom v zaokroženem tlorisu, čeprav je največ oglatih z letvami. Višek estetike so koruznjaki presenetljivo - na Kosovu, kjer dobijo izjemne dekorativne dodatke in izvedbe (Doli 2001:61). Konstruktivno pa so še pomembnejši objekti na Portugalskem, kjer gre za skupne lokacije zunaj vasi z objekti v kamnu, ki pa imajo detajle lesa. To so espigueirosi (Juvanec 2006:34). Naš koruznjak je doma po vsej Sloveniji, z izjemo Krasa in Notranjske. Koruznjak je ozek, visok in dolg objekt, konstruiran v okvirni konstrukciji, prek katere tečejo navpične letve. Pri nastarejših so temelji kar spodnji del vogalnih strebrov, ki pa so zaviti navzven, da zagotavljajo večjo stabilnost. Pozneje so koruznjake postavljali na kamnite in v zadnjem času na plitve betonske temelje, pri čemer je dobila konstrukcija nov element: spodnji prečni tram, ki je z ročicama podprt v nosilna trama. Koruza je v koruznjaku vedno v storžih, koruznjak pa je na severovzhodu polnjen praviloma od zgoraj, skozi streho, tudi če je streha opečna. To izhaja iz slamnate kritine, ko vsakoletno odkrivanje zagotavlja redno kontrolo in prelaganje kritine. Na Kozjanskem se pojavi pri koruznjaku povsem nov element. Osrednji del ima vertikalni pas s premičnimi deščicami, ki so obrnjene navzgor. Tako odkrivanje strehe ni več potrebno. Na videz nelogično nameščanje deščic navznoter ima svoj prav: navzgor in navzven jih lahko jemljemo ven, ta osrednji pas pa tudi zagotavlja odzračevanje, saj usmerja morebitno toploto ven in navzgor, iz objekta. Ta del služi tudi kot izhod za storže, ki je tako večji od morebitnih vratc (severovzhod), taka je tudi dosegljivost za kontrolo. Koruznjaki so še danes v uporabi, kar priča o umni zasnovi tako tehnike kot konstrukcije. Le streha se je spremenila. Iz slamnate je prešla v glineno, z opečnimi strešniki. Obstajajo tudi kovinski koruznjaki z jeklenimi mrežami, a te spreminjajo obliko arhitekture in razvrednotijo kulturo koruznjaka, ki jo ta kaže vse od Portugalske do Kosova in predstavlja pomemben element naše kulture.

Theoretically, a corn house derives from a circular, wicker basket (Juvanec 2006:37), which for practical reasons developed into a rectangular form, and the wickerwork was replaced by more available wooden slats. The earliest corn houses are found in Galicia, in western Spain, where they developed into a combined construction of wood and brick or stone. A Slovene corn house is an intermediate stage, since examples can still be found with a wicker, circular ground plan, although most are rectangular, with slats. The most aesthetic, surprisingly, are corn houses in Kosovo, where they are given extremely decorative additions and implementation (Doli 2001:61). In construction terms, there are even more important objects in Portugal, where there is a common location outside the village with objects in stone, but which, interestingly, have details in wood. They are known as ‘espigueiros’ (Juvanec 2006:34). Corn houses can be found throughout Slovenia, except on the Karst and in Notranjska. A corn house is a narrow, high and long object, constructed within a frame construction, through which run vertical slats. The foundations of the oldest are the lower part of the corner pillars, which are turned outwards to ensure greater stability. Corn houses were later set on stone and, recently, on shallow concrete foundations, whereby the construction gained a new element: transverse lower beams which, with short extensions, provide support for the longitudinal bearing beams. The corn is always in cobs in the corn house, and the corn house in the northeast is generally filled from above, through the roof, even if the roof is tile. This derives from a thatch cover, when uncovering it each year ensured regular inspection and replacement of the thatch. In Kozjansko, a completely new element appears with the corn house: the central part has a vertical belt with moveable boards that are turned upwards. Uncovering the roof is thus no longer necessary. The apparently illogical placing of the boards inwards has a justification: they can be taken out upwards and outwards and this central belt also ensures ventilation, since it directs possible heat outwards and upwards, away from the object. This part also serves as an outlet for the cobs, which can thus be larger than possible doors (northeast), there is also thus accessibility for control. Corn houses are still in use today, which testifies to their intelligent design, in terms of both technique and construction. Only the roof has changed: thatch has been replaced by tiles. Metal corn houses also exist, with steel netting but these change the form of architecture and devalue the culture of corn houses, which appears all the way from Portugal to Kosovo and is an important element of our culture.

114

AS3_1del.indd 114

29.10.2010 22:14:28


AS3_1del.indd 115

29.10.2010 22:14:31


<< 1 Bizeljska vas Koruznjak ima značilno konstrukcijo, ki ji zagotavlja stabilnost v prečni smeri: spodnje opore so vpete v poveznik, ki leži na temeljih. GPS N 5.100.156 E 553.739

<< 1 Bizeljska vas The corn house has a typical construction, which ensures stability transversely: the lower supports are inserted in the beam that lies on the foundations.

2 Bizeljska vas Na Bizeljskem imajo koruznjaki posebnost: srednji pas, ki nima navpičnih letev, pač pa vodoravne deske pod kotom. Medtem ko so slamnate koruznjake navadno polnili skozi streho (s čemer so zagotavljali obnovo strehe), ima ta opečno kritino in ga polnijo v osrednjem delu, ki je zaprt z deskami, ki ležijo pod kotom. Tako polnjenje je boljše od tistega z vratci na eni sami strani. GPS N 5.100.573 E 553.786

2 Bizeljska vas Corn houses in Bizeljsko have a particularity; the central section does not have vertical slats but horizontal boards set at an angle. While thatched corn houses were normally filled through the roof (by which renewal of the roof was ensured) this has a tile covering and was filled in the central part, which is closed by boards at an angle. Filling is thus better than with those with a door at one end only.

3 Bizeljska vas

3 Bizeljska vas

4 Grajska vas Posebna izvedba 'notranjega koruznjaka' stoji v kozolcu, kjer so okrogle letve postavljene izmenično v vogalu. Razstoj debeline letve zadošča za zračenje, masa pa zagotavlja konstrukcijo; tako so lahko letve postavljene vodoravno in sploh niso učvrščevane s klini ali z žeblji. Take izvedbe nisem videl nikjer drugje.

4 Grajska vas A special execution of an 'interior corn house' stands in a kozolec, in which circular slats are set alternately in the corner. The spacing of the thickness of the slats suffices for ventilation and the weight secures the construction; the slats can thus be placed horizontally and are not reinforced at all with wedges or nails. I have not seen such an execution anywhere else.

5 Žepina Koruznjak je še v uporabi: ima betonske temelje, opečno streho in navpične letve. Le naklon strešin bi bilo treba vrniti v pravo stanje. GPS N 5.123.665 E 525.568

5 Žepina The corn house is still in use: it has concrete foundations, a tile roof and vertical slats: Only the slope of the roof needs to be restored to the proper state.

2 3 4 5

116

AS3_1del.indd 116

29.10.2010 22:14:31


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 117

117

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:14:42


Čebelnjak

Apiary

Čebelnjak je objekt, v katerem človek omogoča čebelam življenje in delo. Za čebele je bistveno, da skrbijo za nadaljevanje vrste, zato nabirajo med in druge sestavine (cvetni prah ...) za vzgojo naraščaja. Človek to izkorišča in jim jemlje med, a istočasno skrbi zanje z vodo, po potrebi s sladkorjem, s kontrolo, z zaščito. Čebele živijo v panju, ki si ga z voskom uredijo. V naravi si najbolj pogosto najdejo prostor v duplih dreves, tam so vsaj delno zaščitene pred zunanjimi vplivi. Enostavni panji so pleteni koši, v katere je človek ujel roj, ko je roj prevelikega panja odletel in se namestil na vejo drevesa. Pri nas uporabljamo oglate okvire, v katere čebele vdelajo satje in potem vanj nosijo med. Včasih so imeli stalne satnice, ki jih ni bilo moč izvleči in kontrolirati. Zato so izumili premične, da so pregledni. Izvleči jih moramo iz panja za kontrolo in za pomoč pri boleznih, pa seveda za odvzem medu. V vsakem panju je množica takih okvirjev, satnic. Današnji čebelnjak je do čebel prijaznejši, predvsem pa je bolj prijazen do čebelarja. Kompozicija čebelnjaka je preprosta in poenostavljena do skrajnosti: ima glavno telo s panji in z notranjim delom za čebelarja, spredaj je napušč kot odprt prostor za čebele. Konstrukcija je okvirna, z obojem iz desk (Juvanec 2010). Najpomembnejši je sprednji del telesa, ki je sestav police, vhodnih ploskev in zaokroženega napušča. Spredaj je pomemben element naletne ploščadi. Polica nosi desko, ki jo čebelar usmerja proti soncu, da ta z vzgonom pomaga otovorjenim čebelam do vhodov. Vsaka čebela sodi v svoj panj. Če zaide, jo domačinke kot tujko umorijo. Značilni slovenski čebelnjak za ljubiteljsko rabo je proporcijsko zelo čist. Ujet je v kvadrat - tako v prerezu kot v pogledu. Prerez pa je razdeljen na tri tretjine. Prvi, odprti del je za prilet čebelam, ostala dva pa sta zaprta, za čebele in za čebelarja (Juvanec 2010). Čela panjev so pri nas odprta in dopuščajo izvlek in pa slikanje. Napušč nad sprednjim delom je zaokrožen, da omogoča pot vzgonskemu toku, ki čebelam pomaga pri priletu (Juvanec 2010). Zato ima čebelnjakova streha dve kapi: krajšo nad napuščem in daljšo prek telesa. Vhod za čebelarja je od strani, da doseže panje in jih lahko kontrolira. Ljudje barvajo panjske končnice, da bi čebele našle svoj vhod, a to je bolj izraz kulture čebelarjev kot potreba. Čebele so namreč pri vidu omejene, vidijo le nekatere barve (rdečo na primer vidijo kot črno, enako zeleno). Tako so slikarije na čebelnjakih bolj odraz razmišljajočega človeka. Panjske končnice na Slovenskem so pomemben del narodove prepoznavnosti. Čebelar je predvsem moški, zato so na panjih narisane predvsem ženske: nekoliko enostransko, vedno v slabšem položaju (hudič babi jezik brusi, mlin za spreminjanje stare babe v lepotico, moški babo nosi ...). Čebelnjak v krajini ni le pomemben gospodarski in ekološki objekt (Juvanec 2003:205), je kulturna vrednota in odraz visoke kulture našega človeka. Čebelnjaki osrednjega pasu Slovenije so pretežno leseni in nosijo temeljne značilnosti slovenskega čebelnjaka: nesimetrično streho, močan napušč, odprte panjske končnice, naletno ploščad in dvig nad teren. Tako spredaj kot od strani je ujet v kvadrat, v prerezu pa kaže delitev na tri dele: prvi je odprt, druga dva zaprta in sta namenjena čebelam in čebelarju (Juvanec 2010).

An apiary is an object in which man enables bees to live and work. It is crucial for bees that they care for the continuation of the species – so they make honey and collect the constituents (pollen etc.) for raising a new brood. Man exploits this and takes the honey but, at the same time, supplies them with water and sugar, monitors them and, when necessary, provides protection.Bees live in hives, which they partition into compartments with wax. In nature, they usually find space in a hollow tree, so that they are at least partially protected from outside influences. The simplest hives are wicker baskets, in which man captures a swarm. A rectangular frame is used in Slovenia, in which the bees make honeycombs and then fill them with honey. They used to have permanent honeycombs, which it was not possible to extract and inspect. So movable ones were invented that could be examined. They must be taken out of the hive for checking and to deal with disease and, of course, for extracting the honey. Each hive contains a quantity of such frames, honeycombs. Today’s apiary is kinder to the bees and, above all, kinder to the beekeeper. The composition of an apiary is simple and simplified to the utmost: it has a main body with the hives and an inner part for the beekeeper; in front is a projecting roof, as an open space for the bees. It is a frame construction, with planks inserted (Juvanec 2010). The frontage of the body is the most important, which consists of shelves, entrance platforms and a rounded jutting roof. The lift-off platform at the front is an important element. The shelf carries a board, which the beekeeper directs towards the sun so that it gives uplift to help the laden bees into the entrance. Each bee belongs to its own hive; if it goes astray, the resident bees will kill it as an intruder. A typical Slovene beehive for amateur use has very pure proportions: it is square, in both cross-section and from the front. The cross-section is divided into three. The first, open part, is for the flight of the bees, the remaining two are closed, for the bees and for the beekeeper (Juvanec 2010). The gables of hives in Slovenia are open and allow extraction, and painting. The overhanging roof above the front part is rounded to lead to the lift-off platform, which helps the bees to take off (Juvanec 2010). So an apiary roof has two eaves: a shorter one above the overhang and a longer one across the body. Access for the beekeeper is from the side, so that he can reach the hives and check them. People colour the beehive ends so that the bees can find their own entrance, though this is more an expression of beekeeping culture than need. Bees have limited vision (they see red as black, for instance, the same as green). So the paintings on an apiary are more a reflection of human imagination. Beehive ends in Slovenia are an important part of the national identity. A beekeeper is usually a man; so women are usually depicted on the beehives – somewhat partially, always in a poor light (a devil sharpening a woman’s tongue, a mill for changing an old woman into a young beauty, a man carrying an old woman etc.). An apiary in the landscape is not just an important economic and ecological object (Juvanec 2003:205), it is something of cultural value and a reflection of the high culture of our people. The apiaries of the central belt of Slovenia are predominantly wooden and carry the basic characteristics of the Slovene apiary: an asymmetrical roof, powerful overhang, open beehive ends, a lift-off platform and raised above the ground. Both front and rear are square and in cross-section it shows a division into three parts: the first is open, the other two closed and intended for the bees and the beekeeper (Juvanec 2010).

118

AS3_1del.indd 118

29.10.2010 22:14:42


AS3_1del.indd 119

29.10.2010 22:14:45


<< 1 Olimje Samostan Olimje je nastal kot utrjen samostanski sklop: s stražnimi stolpi v vogalih. Njegova posebnost je poslikava. Čebelnjak, katerega značilnost je prav tako poslikava panjskih končnic, stoji ob jugovzhodnem stolpu in gleda preko vrta po vsej dolini. Grajen je po pravilih slovenskega čebelnjaka in poudarja kvadrat in delitev na tri tretjine.

<< 1 Olimje Olimje monastery was created as a fortified monastery complex: with guard towers at the corners. Its peculiarity is its painting. The apiary, a particularity of which is similarly the painting of the beehive panels, stands by the southeast tower and looks over the garden along the entire valley. It is constructed by the rules of a Slovene apiary and stresses a square and division into three parts.

2 Bašelj (pod Storžičem) Prav poslikava je najvidnejši del naših čebelnjakov. Praviloma je poslikan vsak panj posebej: v začetku so bili to kranjiči, ki so imeli pročelja širša kot visoka, kasneje pa so začeli uporabljati AŽ panje, ki so v čelu višji. Poslikava je lahko le barvanje, je posamično slikanje prizorov, redkeje je to prikaz sodobnega življenja, zadnja inačica pa je slikanje preko vseh panjev. Tako je poslikana čebelnjakova prednja stran v celoti, čeprav so posamične končnice še vedno različne. Barvanje je razlikovanje panjev: ne za čebele, pač pa čebelarju, ki si s tem pomaga pri razpoznavanju posamičnih panjev, pa še svoja videnja in svoje sanje lahko pokaže svetu. To je kultura, za nas še posebna, saj je slikarija prav slovenska značilnost.

2 Bašelj (below Storžič) Precisely painting is the distinguishing feature of Slovene apiaries. Each hive is normally painted individually: to begin with they were Carniolan hives, which had a procelium that was wider than high, later AŽ hives began to be used, which are higher at the front. The painting can be only colouring, the individual painting of scenes or, more rarely, contemporary life is depicted, but the last variant is painted over all the hives. The apiary’s entire frontage is thus painted, although individual panels are still different. The colouring differentiates the hives: not for the bees but for the beekeeper, who is thus helped in identifying the individual hives and can display his visions and dreams to the world. This is culture, more special because the decoration is a real Slovene characteristic.

3 Visoko (Poljanska dolina) Čebelnjak ima nesimetrično streho in stoji med drevesi, a visoko v hribu, da imajo čebele možnost izletanja. Ker s panji nima zapolnjenega vsega prostora, je ta prekrit z deskami. GPS N 5.109.936 E 439.147

3 Visoko (Poljana valley) The apiary has an asymmetric roof and stands among trees, high on a slope, so that the bees have a chance of taking flight. The space not filled with hives is covered with boards.

4 Volčji potok Objekt, ki je postavljen v Arboretumu sicer nima prav vseh značilnosti pravega slovenskega čebelnjaka, a dokaj dobro prikazuje njegovo prostorsko problematiko. Kaže dve vrsti panjev: okrogle košaste in pravokotna pročelja lesenih, ki so zloženi v zgornji vrsti. To je le prikaz: v praksi najdemo v čebelnjaku le oglate panje, ki so v zgodovini zamenjali okrogle, predvsem zaradi praktičnosti. GPS N 5.116.588 E 470.259

4 Volčji potok The object which is erected in the Arboretum does not actually have all the characteristics of a Slovene apiary but it shows fairly well the spatial issues. Two types of hive are shown: a circular basket type and a rectangular façade of wooden ones, which are inserted in the upper rows. This is only a depiction: in practice we find only rectangular hives in an apiary, which replaced circular one in history mainly for practical reasons.

5 Setnik (pri Polhovem Gradcu) Čebelnjak je sicer večji kot so običajni: prostor za delo je čebelarju vedno dobrodošel. Ima pa vse elemente: naletno ploščad spodaj, dve vrsti panjev, zaokrožen napušč zgoraj in podaljšano streho zadaj. Ob njem je tudi klopca, ki služi čebelarju za opazovanje, predvsem za kontrolo čebeljih družin. GPS N 5.103.272 E 443.699

5 Setnik (near Polhov Gradec) The apiary is actually larger that normal: a beekeeper always welcomes space for work. It has all the elements: a flight platform below, two types of hive, rounded eaves above and an extended roof at the back. There is also a bench beside it, which the beekeeper uses for observation, mainly for monitoring the bee families.

6 Lancovo (risba) Tehnični načrt, posnetek čebelnjaka na Lancovem pri Radovljici.

6 Lancovo (drawing) Technical plan, copy of an apiary in Lancovo by Radovljica.

2 3 4 5 6

120

AS3_1del.indd 120

29.10.2010 22:14:45


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 121

121

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:14:59


Klopotec

Wind rattle

Včasih so naši predniki nastavljali na polje strašila, da so se jih živali bale. To so bile lesene konstrukcije, oblečene v stara oblačila, ki so jih napolnili s slamo. Ampak tudi živali se prilagajajo in človek ni najpametnejši: negibnega strašila se žival ne boji več. Na Škofjeloškem imajo težave z vepri, ki njivo ponoči preorjejo in s tem popolnoma uničijo pridelek. Tam napeljejo vodo, ki polni leseno korito, ki se občasno prevesi in s tem naprava zaropota, tako da divje svinje pobegnejo. Vzhodni del Slovenije pa pozna posebno napravo na veter, klopotec. Pri tem ne gre več le za ropot, pač pa za prijetno melodijo, za ritem, ki označuje jesen. Klopotec ni vezan le na slovenski del, poznajo ga tudi na avstrijski strani. Klopotanje je še bolj značilno pri značilni ptici, pri štorklji, ki z dolgim kljunom klopota prav kakor klopotec. Ali pa seveda obratno. Klopotec je postavljen na visoko palico, ima vrtljivo telo, ki se ravna po vetru in lesen pogonski vijak, vetrnico. Veter lovi z usmerjanjem z dolgim repom, vijak pa poganja lesene bate, ki jim rečejo tudi ‘kloci’ ali ‘kemblji’, ki prosto padajo na resonančno desko. S tem oddajajo zvok, bolj ali manj prijeten, medtem ko je ritem odvisen od števila batov in postavitve na os. Zvok in melodija sta odvisna od velikosti, od vetra in od usklajenosti med velikostjo in vetrom, od izbire lesa in od izvedbe. Zato enotne oblike ali velikosti ni. Manjši klopotci imajo po štiri lopatice (ponekod tem pravijo ‘dve vetrnici’), večji po šest, izjemoma osem. Smernik je lahko podaljšana resonančna deska, včasih pa je za to kar šop koruznice, ponekod metla. Klopotec je postavljen na izpostavljeno mesto, da ujame čim več vetra, da je čim bolj viden in da se ga sliši čim dlje. Najuspešnejši je klopotec v vinogradu, pa tudi najstarejša upodobitev ga kaže tam, pod gradom Bizeljsko iz leta 1829 (Stara Kaiserjeva suita 1824–33). Zapis pa je še starejši: Hippolyti ga v Dictionarium Trilingue omenja kot ‘klapotiz’ in ‘klepetiz’ (Korade 2009:148). Najnazornejši opis pa je leta 1792 v Pohlinovem Glosariju in v Popovičevem Slovarju. Takole pravi: Klopotz - onomatopoeia a fono klop, klop (Korade 2009:34). Kretzenbacher pa leta 1975 umešča klopotec v slovenske značilnosti, ki so se razširile tudi na avstrijsko stran Štajerske (Kretzenbacher 1975), kjer mu prav originalno pravijo ‘klapotetz’ . V osrednjem pasu Slovenije se tudi klopotec vse bolj uveljavlja, najbolj pa je seveda razširjen v vzhodnem delu, na Bizeljskem, odkoder morda tudi izhaja.

Our forebears sometimes set up scarecrows in the fields to scare away the animals. These were wooden frames, dressed in old clothes filled with straw. However, the animals adapted and man is not smarter: an animal no longer fears a motionless scarecrow. Wild boars are a problem in Škofja Loka; they plough up the fields at night and completely destroy the crops. Water is led into a wooden trough there, which gradually overfills, setting off a rattling device so that the wild boars flee. There is a special, wind-operated device in the northeast, called a wind rattle. This is no longer just a rattle, but a pleasant melody, a rhythm that marks autumn. A wind rattle is not just bound to Slovenia, it is also known on the Austrian side. The rattling is very reminiscent of typical birds, storks, which rattle their long beaks just like the rattle. Or vice versa, of course. The wind rattle is set on a high pole; it has a rotating body which follows the wind, and a long drive screw, or sail. It follows the direction of the wind using a long tail and the screw drives a wooden paddle, also called a ‘kloc’ or ‘kembelj’, which simply falls on a resonance board. It thus gives out a sound, more or less pleasant, while the rhythm depends on the number of paddles and the setting on the axis. The sound and melody depend on the size, on the wind and on the harmony between the size and the wind, on the choice of wood and on the execution. So there is no uniform shape or size. Smaller wind rattles have four paddles, larger ones six, the direction finder can be an extension of the resonance board, or sometimes just a bundle of corn stalks, in some places a broom. A wind rattle is set up in an exposed place in order to catch as much wind as possible, to be as visible as possible and to be heard as far away as possible. The most successful wind rattle is in a vineyard and the oldest depictions also show it there: below Bizelje Castle from 1829 (Old Kaiser Suite 1824 - 33). There is a still older record: Hippolytus mentions it in Dictionarium Trilingue as ‘klapotiz’ and ‘klepetiz’ (Korade 2009:148). The clearest descriptions are from 1792 in Pohlin’s Glossary and in Popovič’s Dictionary. It says: Klopotz - onomatopoeia a fono klop, klop (Korade 2009:34). Kretzenbacher in 1975 places a wind rattle among Slovene characteristics that also spread across the border to Austrian Styria (Kretzenbacher 1975), where they were originally called ‘klapotetz’... The wind rattle is increasingly also established in the central belt of Slovenia, but it is of course most widespread in the eastern part, in Bizeljsko, from where it also perhaps originates.

>> 1 Hrastje pri Bistrici Klopotec jemljemo Slovenci kot značilnost vzhodnega dela dežele. Bolj ga poznamo ob severni meji, a očitno izhaja z Bizeljskega. To tudi danes dokazuje, saj jih tam najdemo na vsakem koraku. Je povsem uporabna naprava za odganjanje vsiljivcev, a s svojim ritmom in z glasom daje deželi prav poseben pečat. GPS N 5.103.235 E 549.485

>> 1 Hrastje by Bistrica Slovenes consider wind rattles to be a characteristic of the eastern part of the country. They are more familiar by the northern border but clearly originate from Bizeljsko. This is also demonstrated today since they are found at every step. It is a completely functional device for driving away intruders and their rhythm and noise give the land a special seal.

122

AS3_1del.indd 122

29.10.2010 22:14:59


AS3_1del.indd 123

29.10.2010 22:15:05


Preža

Hunting tower

Preža udejanja pomen besede, ki pomeni ‘ostro gledati’ ali morda ‘biti v pripravljenosti’. Je stolp, visoka ploščad ob robu gozda, ob jasah, na polju. Uporabljajo jo predvsem lovci za pregled, za kontrolo in za lov. Včasih je pritrjena na drevo, lahko pa je povsem prostostoječa. Ima svojo konstrukcijo in telo, pa tudi lestev. Konstrukcija je sestavljena navadno iz štirih stebrov, ki so postavljeni pod kotom, da je tloris pri tleh večji od celice zgoraj. To zagotavlja stabilnost. Od višine je odvisno, koliko diagonalnih prečk za zavetrovanje ima. Prav majhne preže so lahko tudi brez njih. Enako je z lestvijo, ki je lahko le zasilna ali pa so tam prave stopnice (Juvanec 2010:120). Telo je odprto ali zaprto, ima klop in naslon ali mizico, za daljnogled, za zvezek z zapiski in za orožje. Odprta izvedba je redkejša, bolj pogostne so zaprte izvedbe, ki imajo stene in le skromne odprtine za opazovanje. Tako je lovec skrit in ima več možnosti za nadzor. Telo mora imeti streho, ki je včasih preprosto prekrita z lubjem, včasih pa je to prava štirikapnica. Material je praviloma les, dosegljiv in preprosto tesarsko obdelan, da prežo v naravi čim manj opazimo. Je pravo delo vernakularne arhitekture. Stoji vedno nekoliko ob strani in v krajini predstavlja pravi poudarek prostora, ki služi kontroli živalskega sveta, s ključnim namenom skladnega vzdrževanja odnosov med živalskimi vrstami.

The Slovene term derives from a word meaning ‘to look sharply’ or perhaps ‘to be on the alert’. It is a tower, a high platform on the edge of the forest, beside a clearing or in a field. It is used mainly by hunters for observation, for control and for hunting. They are sometimes attached to a tree but can also be completely free standing. It has its own construction and body, and a ladder. The construction normally consists of four pillars set at an angle so that the area at ground level is larger than that of the cell above. This ensures stability. How many diagonal cross pieces there are depends on the height: a small tower can even be without them. The same applies to the ladder, which can only be provisional or real stairs (Juvanec 2010:120). The body can be open or closed: it has a bench and a windowsill or table, for binoculars, a notebook and for weapons. An open execution is less usual, they are normally enclosed by walls, with only a modest opening for observation. The hunter is thus hidden and has a better chance of observing. It must also have a roof, which is sometimes a simple bark covering and sometimes a real broach roof. The material is generally wood: it is available and simply worked, so that a hunting tower is as inconspicuous in nature as possible. It always stands a little to the side and provides a real stress in the landscape, which serves to control the animal world for the key purpose of harmoniously maintaining the balance among animal species.

>> 1 Podsreda Medtem ko je lahko lovska preža tudi le sedež v drevesni krošnji, so pri nas bolj običajne na robu jas, da omogočajo pregled nad prostorom. Preža pri Podsredi je posebno uravnotežena konstrukcija, stoji skoraj sredi ravnine, a zaradi svoje skladnosti pravzaprav ni opazna. GPS N 5.102.815 E 543.876

>> 1 Podsreda While a hunting tower can be merely a seat in the crown of a tree, they are more normal in Slovenia on the edge of a clearing, to enable a view of the area. The hunting tower by Podsreda is a particularly balanced construction, standing almost in the middle of a plain but, because of its harmony, it does not stand out.

124

AS3_1del.indd 124

29.10.2010 22:15:05


AS3_1del.indd 125

29.10.2010 22:15:08


Opečne mreže

Brickwork screens

Vsak objekt služi nekemu namenu. Podstrešje gospodarskih poslopij je napolnjeno s senom iz dveh razlogov: ker se tam najbolje suši in ker dobro izolira hleve. Tako je v hlevih vedno stalna temperatura. Poleti je razmeroma hladno, pozimi ščiti pred mrazom. Posebej pomemben je ciklus v času. V jeseni, ko prihajajo hladni vetrovi, in zgodaj pozimi je podstrešje polno in imenitno ščiti spodnji del. Spomladi, ko mraz odjenja, je tudi podstrešje že napol prazno, tako je izolacija tanjša. Pozno spomladi, ko potegnejo vetrovi, je podstreha prazna, ampak tudi izolacija ni več treba. Za to delovanje je potrebno odpreti čeli zgradbe, istočasno pa moramo zagotoviti, da ne bo seno padalo ven. Vse to zagotavlja konstrukcija iz opečnih zidakov, opečna mreža. Opečna mreža je z opečnimi zidaki pregrajena odprtina, ki služi prezračevanju (Juvanec 1985:5). Material je opeka. Nekdaj je bila to le normalna opeka za zidanje, pozneje uporabljajo tudi druge opečne elemente: strešnike, votlake ... Opečni elementi so vstavljani v vseh smereh, mreža ni nosilni element, je le polnilo. S postavitvijo v raznih smereh dobimo idealno zaščito tako pred pogledi kot pred vetrom, soncem ... Zračenje je zagotovljeno s približno polovico odprtega prostora. Debelina je najobičajneje širina opeke. Včasih je bila to 15, danes je 12 centimetrov, saj je bila stara, avstro-ogrska opeka grajena v modulu 30 centimetrov. Zapiranje vsebine predstavlja varovanje pred večjimi vsiljivci, medtem ko so odprtine zadosti velike za mačko, ki lovi glodalce. To je posebej pomembno, kolikor je na podstrehi še žito. Mreže so zadosti goste, da preprečujejo izpadanje vsebine. Na podstrehi gospodarskega poslopja hranijo predvsem seno, za kar je raster opek zadosti majhen. Oblike mrež so zelo raznolike, od preprostih kvadratov in pravokotnikov do obokov in okroglih, sestavljenih oblik. Pogost vzorec je tudi križ, ki nastopa navadno en sam, simetrično v sredini. Pomembni so sestavni elementi. Klasična opeka nastopa ortogonalno (v vseh treh razsežnostih), pogosto pa tudi pod kotom, da varuje predvsem pred sončnimi žarki. Korci na primer rišejo obrobo, posebej zanimivi so vzorci okroglih preprostih odprtin. Opeke niso nikoli dodatno oblikovane, rezane, žagane, ‘popravljane’. Vedno nastopajo v svojih osnovnih oblikah. Barve opečnih mrež so vedno rdeče (opečna barva) ali blizu nje. Na belih ometanih stenah so opečne mreže vedno kontrast in poudarjajo objekt. Rdeča opeka je na beli površini že sama kontrast, navadno pa jo še barvajo. Opečna mreža je povsem uporabna kompozicija z močnim estetskim učinkom in predstavlja značilnost dobršnega dela Slovenije. Zanimiva izvedba je kozolec z zidanimi stebri v Hotedršici, kjer so mu sprednje čelo pred dobrimi šestdesetimi leti pozidali z opekami, v maniri prave opečne mreže. To je edina taka izvedba kozolca - v praksi. Teoretično pa gre za enako izhodišče, kot ga predstavlja lesena brana, ki deluje enako kot opečna mreža. Opečnih mrež ni le na Krasu, zaradi vetra.

Every object serves some purpose. The loft of auxiliary buildings is filled with hay for two reasons: because it dries better there and because it is good insulation for the stockhouse. The stockhouse thus maintains a constant temperature: in summer it is relatively cool, in winter protected from the cold. The time cycle is particularly important: in autumn, when cold winds and early winter arrive, the loft is full and excellently protects the lower part. In spring, when the cold lets up, the loft is already half empty: the insulation is thus less. In late spring, when the winds pick up, the loft is empty, but insulation is also no longer required. The gable of the building needs to be open for this operation: at the same time, though, the hay has to be stopped from falling out. This is provided by a construction from bricks: a brickwork screen. A brickwork screen is an opening made of bricks, which provides ventilation (Juvanec 1985:5). The material is brick. These were formerly only ordinary building bricks, though other fired elements have been used more recently: roof tiles, hollow bricks etc. The brick elements are set in all directions: the screen is not a bearing element, only a filler. By setting them in different directions, they provide excellent protection both from the gaze and from the wind and sun etc. Ventilation is provided by roughly half the space being open. The thickness is usually the width of a brick: this was formerly 15 but today is 12 centimetres, since the old Austro-Hungarian brick was built in a module of 30 centimetres. Closing access to the contents provides protection against larger intruders, while the openings are large enough for a cat, which hunts rodents. This is particularly important if cereals are kept in the loft. The screens are dense enough to prevent the contents falling out: hay is mainly stored in the loft of auxiliary buildings, for which the raster of the bricks is small enough. The designs of the screens are very varied, from simple squares and rectangles to arches and circular forms. A cross is also a common pattern, which is normally alone, symmetrically in the centre. The composite elements are important: classical bricks always appear orthogonally (in all three dimensions) and often also at an angle in order to provide protection, primarily from the sun’s rays. Barrel tiles, for example, outline the edges; the patterns of simple, circular openings are particularly interesting. The bricks are never additionally shaped, cut, sawn, ‘corrected’: they always appear in their basic forms. Brickwork screens are always coloured red (brick colour) or close to it. The brickwork screens are always a contrast on the white walls and stress the object. The red brick is in itself a contrast against the white wall and it is usually additionally coloured. A brickwork screen is an entirely functional composition with a powerful aesthetic effect and it is characteristic of a large part of Slovenia. An interesting execution is a kozolec with masonry pillars in Hotedršica, in which, some sixty years ago, the front gable was brick built in the manner of a real brickwork screen. This is the only such execution of a kozolec – in practice. Theoretically, it is the same starting point as wooden latticework, which functions the same as a brickwork screen. Only on the Karst are there no brickwork screens – because of the wind.

126

AS3_1del.indd 126

29.10.2010 22:15:09


AS3_1del.indd 127

29.10.2010 22:15:12


<< 1 Braslovče Opečna mreža je povsem utilitaren element, ki služi zapiranju in zračenju hkrati. Posebej pomembna pa je njena likovna vrednost v zatrepu. Naklon strehe je pri nas ena proti ena ali 45 stopinj: tako pride vodilni element mrež: simetrija še bolj do izraza.

<< 1 Braslovče A brickwork screen is an entirely functional element, both closing and ventilating at the same time. Its artistic value in the gable is especially valuable. The slope of a roof in Slovenia is one to one or 45 degrees: as are the leading elements of the screen: the symmetry is thus even more stressed.

2 Klanec (Cerklje) Okrogla odprtina je zaprta s štirimi preprostimi opekami, okvirja nima.

2 Klanec (Cerklje) The circular opening is closed with four simple bricks, it has no frame.

3 Mirke (Vrhnika) Krog obkroža osem opek, ki v sredini tvorijo okroglo luknjo, ki kompozicijo poudarja.

3 Mirke (Vrhnika) A circle surrounds eight bricks, which create a round hole in the middle, thus stressing the composition.

4 Klanec (Cerklje) Zahtevnejša konstrukcija trikotnih opek (ki sicer pri gradnji ne nastopajo) svoj ritem v notranjosti še ponavlja. Vzorec je sestav štirih sklopov s po dvema elementoma.

4 Klanec (Cerklje) A more demanding construction of triangular bricks (which are not actually used in construction) repeat their rhythm in the interior. The pattern is a composition of four groups of two elements.

5 Vnanje Gorice Krog (ki ga preprost graditelj ni ravno eksaktno zadel) obkroža osem opek, ki tvorijo dva križa. Posebnost je tudi barvanje, da prezračevalna odprtina sploh ne izstopa.

5 Vnanje Gorice A circle (which the simple builder did not get quite exact) encircles eight bricks, which create two crosses. The colouring is a particularity, so that the ventilation opening does not stand out at all.

2 3 4 5

128

AS3_1del.indd 128

29.10.2010 22:15:12


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 129

129

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:15:24


6 Mirke (Vrhnika) Najpreprostejša odprtina: ni namenjena zračenju, pač pa golobom. Ven pomaknjena opeka predstavlja naletno ploščad, istočasno pa s svojo senco riše premično dekoracijo. To je pri opečnih mrežah nekaj prav posebnega.

6 Mirke (Vrhnika) The simplest opening: it is not intended for ventilation but for pigeons. The projecting brick is a flight platform and, at the same time, its shadow outlines a moving decoration. This is something really special with brickwork screens.

7 Mirke Zahtevna kompozicija trojnega okna je sestav pravokotnih opek. Uporaba: zapiranje odprtine in zračenje sena je na tej sliki povsem vidna.

7 Mirke The demanding composition of a triple window is a composition of rectangular bricks. The function, closing the opening and ventilating the hay, is quite clear in this picture.

8 Mirke Preprosta, sestavljena kompozicija štirih vertikalnih odprtin, ki so deljene s strešniki, predstavlja ploskovno sliko. Omet, ki zakriva konstrukcijo, le poudarja odprtine, ki so bistveni del opečnih mrež

8 Mirke The simple composition of four vertical openings, divided by roof tiles, represents a flat picture. The plaster that covers the construction only stresses the openings, which are an essential element of brickwork screens.

9 Draga (Škofja Loka) Sestav gradbenih opek in strešnikov v ravnini in v zaokroženem zaključku izdaja vso likovno spretnost preprostega graditelja.

9 Draga (Škofja Loka) A composition of building bricks and roof tiles in a flat and rounded termination display all the artistic skill of the simple builder.

6 7 8 9

130

AS3_1del.indd 130

29.10.2010 22:15:25


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 131

131

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:15:38


10 Olimje Zakomplicirana kompozicija treh oken, ki so različno oblikovana, je plod novejšega časa, a likovna vrednost je še vedno velika.

10 Olimje The complicated composition of three windows, variously designed, is the fruit of recent times but the artistic value is still great.

11 Šmiklavž (Savinjska dolina) Eden redkih primerov povsem kvadratne kompozicije: posamični sklopi (5 x 4) so kvadrati s svojimi diagonalami. Strogost kompozicije mehčajo ostali elementi, zgoraj je celo zaokrožen.

11 Šmiklavž (Savinja valley) A rare example of a completely square composition: individual groups (5 x 4) are squares with their diagonals. The severity of the composition is softened by the other elements, above is even rounded.

12 Šmiklavž (Savinjska dolina) Opečna mreža tridimenzionalno postavlejnih opek deluje tako, da izbrane sončne žarke pošilja skozi, druge ustavlja: enako je s pogledi. Z vsakega kota je pogled nanjo drugačen: to je aktivno oblikovanje.

12 Šmiklavž (Savinja valley) The brickwork screen of three-dimensionally positioned bricks functions by sending selected sun’s rays through, and stopping others: the same with the gaze. The view of it is different from every angle: this is active design.

13 Komenda Zahtevna kompozicija velikega gospodarskega poslopja je sestav štirih oken, ki jih spremljata po eno na vsaki strani zatrepa, zaključuje pa se zgoraj z okroglim oknom. Zaradi velikosti bi pričakovali premočan vtis: z barvanjem pa postane kompozicija čipkasta, prav imenitna.

13 Komenda The demanding composition of a large auxiliary building consists of four windows, with an additional one each at each side of the gable, concluded with a circular window above. Because of the size, one would expect a stronger impression: but with the colouring the composition becomes lacelike; really excellent.

10 11 12 13

132

AS3_1del.indd 132

29.10.2010 22:15:38


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 133

133

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:15:51


Znamenje

Shrine

Znamenje je sakralni objekt, ki so ga navadno gradili mojstri. Gradnja je tekla vedno v okviru cerkve, zato ni čudno, da je bilo mnogo vplivov, izvedb, saj so bile informacije o drugih gradnjah dosegljive. Gradili so domači mojstri, zato so izvedbe mnogokrat preproste, okorne, masivne - premasivne. Vernakularna arhitektura je plod nešolanih ljudi, ki niso poznali velikih arhitektur in so vse izumljali znova. Znamenje je poudarek v prostoru, ki spominja in slavi nek dogodek. Zidana znamenja so predvsem masivne konstrukcije z vdelanimi odprtinami za like. Tako kot arhitektura so tudi kipi preprosti in okorni, prebarvani v močnih, elementarnih barvah, katerih poudarek je navadno modra. Znamenja svetilniškega tipa, katerih namen je bil označevati pot in usmerjati, so predvsem naročilo gosposke, potemtakem so lahko tudi delo tujih, šolanih mojstrov, predvsem kamnosekov, vendar so redkost, predvsem v odročnih krajih. Vernakularna arhitektura je namenjena vsem, zato ni usmerjena in ne loči uporabnikov, je preprosta za delo in je taka tudi na pogled. Uporablja lokalne materiale in take, ki jih ni treba vzdrževati, katerih življenjska doba je razmeroma dolga. Tako so znamenja navadno kamnita ali opečna, odeta v omet. Slamnate strehe skorajda ne najdemo - vzdrževati jo je treba. Tudi znamenje se mora, kakor na primer cerkev, po svoji vlogi ločevati od druge bivalne in gospodarske arhitekture. Znamenja vernakularne arhitekture nimajo skupnega tipa, ne skupnih značilnosti in ne enotne postavitve. Znamenja stojijo na posebnem kraju. Največ jih je na razpotjih, kjer pomagajo popotniku tudi pri orientaciji, četudi niso svetilniškega tipa.

A shrine is a sacral object, which was normally built by a master. The building always took place within the framework of the church, so it is not surprising that there were many influences, executions, since information about other constructions was available. They were built by local masters, so the execution was often simple, clumsy, massive – over-massive. Vernacular architecture is the fruit of untrained people, who were unfamiliar with great architecture and they invented everything anew. A shrine is a stress in space, which marks and commemorates some event. Masonry shrines are mainly massive constructions with openings set in them for figures. Just like the architecture, the statues are simple and clumsy, painted in strong, elementary colours, the stress of which is normally blue. Shrines of the lantern type, the purpose of which was to mark the path and to guide, were mainly commissioned by landowners, and they could consequently be the work of foreign, trained masters, above all masons, but such are a rarity, mainly in remote places. Vernacular architecture is intended for all, so it is not directed and does not distinguish users; it is simple to make and thus also in appearance. It uses local materials and those that need no maintenance, and the lifespan of which is relatively long. So shrines are normally stone or brick, covered with plaster. A shrine, too, as for example a church, must be distinguished by its role from other residential and economic architecture. There is no common type of shrine of vernacular architecture, no common characteristics and no uniform erection. Shrines stand in special places, mostly at crossroads, where they help travellers find their way, even if they are not of the lantern type.

134

AS3_1del.indd 134

29.10.2010 22:15:51


AS3_1del.indd 135

29.10.2010 22:15:55


<< 1 Komenda Znamenje iz leta 1510 predstavlja - prav kot cerkveni stolp - poudarek prostora, ki ga obvladuje. Cerkveni stolp obvladuje s svojo velikostjo ljudi: znamenje obvladuje človeka. GPS N 5. 118.807 E 464.424

<< 1 Komenda The shrine from 1510 stresses the space that it rules, just like the church tower. The church tower dominates people with its magnificence: the shrine dominates man.

2 Komenda Znamenja so bila svetilniška, ki so usmerjala popotnika, vanje pa so nameščali tudi nabožne kipe, kasneje slike. Znamenje, katerega glava se odpira ne več strani, se spreminja, odvisno od kota gledanja in od ozadja, neba, ki lahko sije ali je prav črno. To mu daje še posebno vrednost. GPS N 5.118.807 E 464.424

2 Komenda Shrines were beacons that directed travellers, religious statues were also placed in them, later pictures. The shrine, the head of which is open on several sides, changes depending on the angle of viewing and on the background, the sky, which can shine or be really dark. This gives it special value.

3 Podgorje (Kamnik) Staro kamnito znamenje stoji v Podgorju, na robu Kamnika vse od leta 1510. posebno skladna je glava, ki se iz stebra razširi in se zaključuje s streho, vmes pa ima - zaščitene - prostore za slikarije. GPS N 5.119.812 E 469.066

3 Podgorje (Kamnik) The old stone shrine has stood in Podgorje, at the edge of Kamnik, ever since 1510. The head is particularly harmonious; it extends from the pillar and is concluded with a roof, with a protected space in between for a picture.

4 Brdo pri Lukovici Zidano znamenje je masivno, veliko in okorno in prav kontrast gracilni leseni konstrukciji kozolca, ki mu s svojo drobno strukturo brane daje ozadje. GPS N 5.114.584 E 475.402

4 Brdo pri Lukovici The stone built shrine is solid, large and clumsy and a real contrast to the delicate wooden construction of the kozolec, which, with its slender structure of buttresses, provides the background.

5 Visoko (Poljanska dolina) Znamenje je tipološko priromalo s severozahoda, kot arhitektura, ob kateri stoji. Kamnita streha zagotavlja njegovo dolgo življenje, je pa tudi skrbno vzdrževano. GPS N 5.109.930 E 439.140

5 Visoko (Poljana valley) The shrine is a typological pilgrim from the northeast, like the architecture by which it stands. The stone roof ensures it a long life, and it is also carefully maintained.

2 3 4 5

136

AS3_1del.indd 136

29.10.2010 22:15:55


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 137

137

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:16:08


Detajli

Details

Detajl pomeni posamični sestavni del kompozicije. Kompozicija je seveda celota: objekt v okolju, objekt kot zgradba, vse to pa je sklop manjših sestavnih delov, ki delujejo vsak zase in v sestavu ali v sestavih. Detajl kot posamični del celote ima svojo funkcijo in deluje sam zase ali v odnosu z drugimi, cilj detajla pa je delovanje celote. Oblikovanje detajla je zahtevno delo in zahteva predvsem končni efekt – delovanje. Zato so detajli predvsem uporabni in šele v drugi vrsti lepi, estetski. Vernakularna arhitektura ne pozna pojma ‘lepota’ ali ‘estetika’, to ni bil nikoli cilj njene gradnje. A dobra vernakularna arhitektura je vedno lepa. Nedelujoča arhitektura ni slaba arhitektura, enostavno ni arhitektura. Preprost človek si v svoji skromnosti in v ostrih razmerah ni mogel privoščiti ne udobja in ne lepote. Vse je bilo podrejeno delovanju. Ampak ko gledamo to arhitekturo, je vsak detajl lep, lepa je celota. Na prvi pogled so predvsem prezračevalne odprtine dekorativne. Res so. Ampak njihov prvi namen je delovanje, omogočanje pretoka zraku. Medtem ko so lesene odprtine v zatrepu še oblikovane z namenom ugajanja in sporočanja, so opečne mreže, pa če so še tako zapletene, namenjene le delovanju. Lesena okenska odprtina zatrepa je lahko enostavna, zahtevna, izraža neko vsebino ali verski znak. Ampak - prav kakor okno v kladni zvezi - odprtina je vedno narejena tako, da je delo olajšano do konca. Zarezovanje je mogoče s preprosto žago le z zunanje strani. A če sestavimo dve odprti odprtini navznoter, dobimo zaprto okno. Enako je s preklapljanjem, s pokrivanjem desk, ki se s sušenjem krčijo. Preklop prekrijejo s tretjo desko in rešitev je tu. A bolj ekonomična, tudi bolj ekološka, je uporaba manj lesa s prekrivanjem z letvami. Te so spodaj vsaj zašiljene - ne zaradi lepote in igre senc na fasadi, temveč zaradi manjšanja spodnje površine odkapa. Odkap namreč predstavlja problematično točko za odtok vode in s tem gnitje. Manjša površina torej predstavlja manj tveganja. Pa še lepa je. To je bistvo dobrega oblikovanja. Tudi v vernakularni arhitekturi detajla.

A detail is an individual element of a composition. The composition is, of course, the totality: the object in the environment, the object as a building, but all this is a complex of smaller integral parts that function each for itself and in combination, or in combinations. A detail, as an individual part of the whole, has its own function and operates by itself or in relation to other parts: the purpose of the detail, though, is the functioning of the whole. Designing details is demanding work, relying in the end on the final effect: function. Details are therefore primarily functional and only secondarily beautiful, aesthetic. Vernacular architecture is unfamiliar with the concept ‘beauty’ or ‘aesthetic’; it was never the aim of its construction. Good vernacular architecture, though, is always beautiful. Non-functioning architecture is not bad architecture, it is just not architecture. A simple man, in his modesty and in severe conditions, could afford neither comfort nor beauty: at least they were subordinate to function. Nevertheless, when we look at this architecture, each detail is beautiful, the whole is beautiful. At first sight, ventilation openings are above all decorative. They really are. Their primary purpose, though, is to function, to enable the flow of air. While wooden openings in a gable are also designed to delight and send a message, brickwork screens, however complicated, are meant only to function. A wooden window opening in the gable can be simple, or demanding, express some content or religious sign. But – just like a window in a log joint – an opening is always made so that work is made as easy as possible: cutting is possible with a simple saw only from the outside. However, if we combine two open openings inwards, we get a closed window. It is the same with overlapping, a covering of boards that warp with drying: the overlap is covered with a third board and here is the solution. However, it is more economical, and also more ecological, to use less wood by covering with battens. These are at least pointed below – not for the sake of beauty and a play of shadow on the facade but to reduce the area from which the water runs off. This is the point that is most vulnerable to rotting. The smaller surface thus represents less risk. It is also beautiful: this is the essence of good design. In the details of vernacular architecture, too.

138

AS3_1del.indd 138

29.10.2010 22:16:08


AS3_1del.indd 139

29.10.2010 22:16:12


<< 1 Vače Redko krašenje kozolca izhaja iz dobe secesije, a se v naših krajih ni prijelo. Vseeno je kozolec nad Vačami zanimiv, posebno zjutraj, ko sonce poudarja vsak detajl posebej in ko se struktura dekoracij spreminja iz trenutka v trenutek.

<< 1 Vače The unusual decoration of the kozolec derives from the Secession period but the style did not take hold here. The kozolec above Vače is nonetheless interesting, especially in the morning, when the sun stresses each detail individually and when the structure of the decoration changes from moment to moment.

2 Pečine Tehnika zidanja s kamnom brez veziva je že sama po sebi zanimiva, tudi likovno. Zahteva pa seveda tekoče, sprotno vzdrževanje. Danes se uporabi betona in drugih poenostavitev pri prenovi ne moremo izogniti.

2 Pečine The technique of building with stone without binding is in itself interesting, as well as artistic. It requires running, concurrent maintenance of course. Today, concrete and other simplifications cannot be avoided during renovation.

3 Kandrše Izžagan lik dveh kvadratov tvori osmerokotnik: sestav dveh desk to žaganje omogoča.

3 Kandrše The cut-out image of two squares creates an octagonal, made possible by the use of two planks

4 Bizeljska vas Za zaokrožene like je potrebno že zahtevnejše orodje, ki pred stoletjem takih oblik ni omogočalo. Detajl pa je zanimiv še z enega vidika: kako narava uči človeka. Mizar je za ta lik izvrtal luknjo, vstavil ustrezno žago in izrezljal obliko. Narava ga je poučila: kolikor bi vzel dve deski, v vsako izrezal pol oblike in obe sestavil, bi si poenostavil delo, uporabil bi lahko preprostejše, dosegljivejše orodje, delo pa bi opravil bistveno prej. Vertikalna črta v sredini lika namreč ni sestav dveh desk (kot v prejšnjem primeru na sliki 3), pač pa naravna razpoka, ki je nastala po delu. Narave ne moremo prelisičiti.

4 Bizeljska vas A more demanding tool is needed for a round image. Such shapes could not be made a hundred years ago. The detail is interesting, though, from one point of view: how nature teaches man. To make this image, the carpenter drilled a hole, inserted a suitable saw blade and cut out the shape. Nature taught him: if he had taken two planks, cut out half the shape in each and put the two together, he would have simplified the work, he could have used simpler, more available tools, and the work could have been done essentially sooner. The vertical line in the centre, namely, is not because the image is composed of two planks (as in the previous example in picture 3) but a natural crack that occurred after the work was done. Nature can’t be outwitted.

5 Grajska vas Izrezovanje tramov je mogoče le z ravnimi rezi, v deske lahko izžagamo tudi okrogline. Zato so okrogline v plohih toliko redkejše. Lina je namenjena zračenju kašče.

5 Grajska vas Carving beams is only possible with straight cuts, circular forms can be cut out in planks. So circular forms are very much rarer in beams. The opening is intended for ventilating a granary.

2 3 4 5

140

AS3_1del.indd 140

29.10.2010 22:16:12


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 141

141

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:16:24


6 Mirke Prekrivanje desak z drugimi deskami je uporabna reč. Z letvami moramo biti mnogo preciznejši, a prihranimo mnogo materiala. Poudarek tega detajla pa je v zaključku letev, kar izgleda dekorativno. Pa ni. Gre za manjšanje površine, s katere odteka voda. Manjša površina predstavlja manjšo možnost gnitja in razpadanja materiala. V končni fazi je detajl izjemno dekorativen, posebno kadar meče sence.

6 Mirke Covering a board with other boards is a functional matter. It is necessary to be much more precise with slats but a lot of material is saved. The stress of this detail is in the conclusion of the battens, which looks decorative. It is not, though. It is a smaller surface from which the water flows. A smaller surface reduces the possibility of rotting and the disintegration of the material. In the end, the detail is extremely decorative, especially when mellowed by the shade.

7 Mirke Naslikan detajl sestave zidu iz velikih kamnov, s preklopom. Konstrukcija je seveda sestav malih gradbenih elementov, ki so prekriti z ometom, Slikarija je tako bolj želja kot dejstvo.

7 Mirke The painted detail composes a wall of alternating large stones. The construction is, of course, small building elements covered by plaster. The painting is thus more desire than reality.

8 Mirke Kaj vse lahko naredimo s šestilom: krog in delitev s polmerom ustvarijo prav zanimive like.

8 Mirke Anything can be done with a compass: a circle and division by radius creates a really interesting picture.

9 Olimje Ročica kozolca je namenjena zavetrovanju konstrukcije, da se ne zloži. Je pomemben element kompozicije, zato ne gre zameriti tesarju, če jo je okrasil z zarezovanjem (pri čemer jo je seveda oslabil). Zvezda v krogu je narejena s šestilom, detajl pa je pobarvan z rdečo barvo, kar je predvsem na Dolenjskem bolj v navadi.

9 Olimje The strut of the kozolec is meant to strengthen the building so that it doesn’t collapse. It is an important element of the construction, so the carpenter cannot be begrudged some carved decoration (by which of course he weakened it). The star in the circle is made with a compass and the detail is painted red, which is the custom primarily in Dolenjsko.

6 7 8 9

142

AS3_1del.indd 142

29.10.2010 22:16:24


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 143

143

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:16:37


10 Gomilsko Preprost graditelj ima neverjeten občutek za statiko: prednapetost so strokovnjaki svojega področja 'izumili' pred manj kot sto leti. Nešolan graditelj je ta princip uporabljal že stoletja prej.

10 Gomilsko The simple builder has an extraordinary feeling for static: experts in their field ‘invented’ pre-stressing less than a century ago. The unschooled builder already used this principle a hundred years earlier.

11 Podsreda Lesena kolesa, prenosi in rake so elementi mlinov in žag in so zahtevne konstrukcije, ki zahtevajo predvsem poznavanje materialov in konstrukcijsko znanje.

11 Podsreda A wooden wheel, transmission and millrace are elements of mills and sawmills. They are demanding constructions that require familiarity with materials and constructional knowledge.

12 Hrastje pri Bistrici Zanimiva rekonstrukcija stare 'cimprane', tesane hiše. Nova streha, ki jo je bilo treba zamenjati, stoji na novi konstrukciji, obod hiše pa bo ostal in bo viden še naprej. Streha je seveda opečna, slamnata bi bila preveliko razkošje. Dober primer, vreden posnemanja.

12 Hrastje by Bistrica An interesting reconstruction of an old log house. The new roof, which had to replace the old one, stands on a new construction, the circumference of the house remains and will still be visible. The roof is of course tile, thatch would be too great a luxury. A good example, worth following.

13 Hrastje pri Bistrici Kmečko orodje je pomemben dokaz naše kulture. Zbiranje in vrednotenje je nujno, prikaz uporabe pa je dokaz kulture ljudi, ki to še imajo.

13 Hrastje by Bistrica Farm tools are important evidence of Slovene culture. Collecting and valuing them is essential, a presentation of their use is proof of the culture of people that still have it.

10 11 12 13

144

AS3_1del.indd 144

29.10.2010 22:16:37


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 145

145

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:16:48


Zemljanka, repnica

Earth house, ‘repnica’

Zemljanka je najpreprostejša občasno postavljena konstrukcija za spravilo poljskih pridelkov. Uporabljali so jo že stari Slovani, potem tudi na Madžarskem, kjer so izkopali v zemljo jame, ki so jih prekrili z deskami v obliki dvokapne strehe, katere sleme je na enem koncu segalo do tal. Odprtino so zaprli s koruznico, včasih so tudi del strehe zasuli z zemljo. Zaradi dobre toplotne izolacije so tako repa, zelje in krompir ostali uporabni vse do pomladi. Začasna rešitev, izkopana vsakič znova, še ni arhitektura. Ko pa so izkopali zemljanke v zbit pesek, morda v mehak kamen, ki sta držala obliko, je bilo treba narediti le še vhod. Stalne zemljanke v Hotedršici so izkopane jame v velikosti kakih štirih kvadratov z obokano oblikovanim stropom. Gre za ravninske jame, ki jih je današnja cesta porinila v nižino. Včasih so bile za malenkost nad nivojem ceste, da vanje ni zamakalo. Vhod je danes bodisi zidan ali zalit z betonom, da nosi vrata, ki zemljanko zapirajo. Nad vrati je vedno ventilacijska odprtina, navadno okrogla cev. Lesena vrata so navadno v hudi zimi zastrli še s koruznico. Ker zahteva ta rešitev predvsem trdnejši material, so zemljanke postavljene v skupine, tja seveda, kjer zbit material leži. Tako zemljank ne najdemo v vsakem dvorišču (kjer bi jih potrebovali), pač pa so locirane skupno, sredi vasi, v gomili zbitega peska. Repnica pa je enaka jama, ki so jo uporabljali na Bizeljskem. Praviloma uporabljajo množino, repnice, ker gre navadno za sklop ali sistem hodnikov s posamičnimi jamami, ponekod z dvoranami, tudi z do nekaj deset kvadratnimi metri velikimi tlorisi in višinami do treh metrov. Zaradi hribovitega terena so te jame (nasprotno od tistih v Hotedršici) izkopane v strmino in so bolj dosegljive od prvih. Prvotno so bile velike le za eno družino, pozneje pa so jih začeli večati, daljšati rove in jih vejati od dvorane do dvorane. Tudi njihova uporaba se je spremenila. Danes so uporabne kot vinske kleti. Je pa to prav idealna rešitev za to dejavnost. V repnice Graben je Janez Šekoranja vgradil ventilacijski sistem, ki se sam uravnava. Vino mu je hvaležno in mu vrača s kakovostjo. Izjemno trd kremenčev pesek je stisnjen v plasti. Ob strganju zaobljenih ravnin se odkrivajo vzorci, ki predstavljajo naravno dekoracijo in burijo domišljijo. Med vojno so v repnicah Balon skrivali domače fante pred novačenjem v vojsko, danes pa jih uporabljajo za vino in v turistične namene. Izkopane jame - nekaj takega, kot so repnice v Brezovici - najdemo še v Španiji, na primer v Castielfabibu, Ademuzu, v deželi Valenciana, kjer so jih prav tako uporabljali kot vinske kleti, okrog Granade pa v njih tudi živijo. So tudi na Fruški gori in zagotovo še kje.

An earth house is the simplest temporarily erected construction for storing field produce. The early Slavs already used it, then also in Hungary, where a cavern was dug into the ground, which was covered with boards in the form of a gable roof, the ridge of which reached to the ground at one end. The openings were closed with corn stalks, and sometimes part of the roof was also covered with earth. Because of the good heat insulation, beet, cabbage or potato remained useable right into spring. A temporary solution, excavated each time anew, it is not yet architecture. When an earth house was dug out in compacted sand, perhaps in soft stone, which kept its form, it was only necessary to make an entrance. Permanent earth houses in Hotedršica are excavated caves about four square metres in size, with a vaulted roof shape. These were caverns on the plain, which today’s road has thrust onto the level: formerly they were just slightly above road level, so that water didn’t run into them. The entrance today is either masonry or cemented so that it supports a door, which closes the earth house. There is always a ventilation opening above the door, normally a circular pipe. The wooden doors are normally screened by corn stalks during a bad winter. Because this solution requires mainly harder material, earth houses are erected in groups, where compacted material is located of course. Such earth houses are not found in every courtyard (where they are needed) but are located together, in the middle of the village, in compacted sand. A ‘repnica’ is a similar cave, used in Bizeljsko. The terms is usually used in the plural (repnice) because it is normally a complex or system of corridors with individual caves, in places with large caverns, even with a ground area of several tens of square metres and a height up to three metres. Because of the hilly terrain, these caves (in contrast to those in Hotedršica) are excavated in steep slopes and are more accessible than the former. They were originally only big enough for a single family, but they later began to enlarge them, extend the tunnels and link them from cavern to cavern. Their use also changed: they are used today as wine cellars, and this is really an ideal solution for this activity. Janez Šekoranja installed a ventilation system in Graben repnica, which regulates itself. The wine appreciates it and pays back with quality. The extremely hard chalk is compressed into layers: with the scraping of the rounded surfaces, samples have been discovered that represent natural decoration and excite the imagination. During the war, local youths hid in the Balon repnice to avoid conscription into the German army, but today they are used for wine and tourist purposes. Excavated caves, similar to those in Brezovica, are also found in Spain, for example in Castielfabib, Ademuz, the province of Valencia, where they are similarly used as wine cellars, around Granada they even live in them and they are also found in Fruška gora and certainly elsewhere.

146

AS3_1del.indd 146

29.10.2010 22:16:48


AS3_1del.indd 147

29.10.2010 22:16:54


<< 1 Brezovica na Bizeljskem Repnica pravijo zemljankam na Bizeljskem. Vkopane so v mehak, oster kamen, ki omogoča razmeroma velike razpone. Jame so včasih uporabljali le za spravilo poljščin preko zime, danes pa jih z veseljem pokažejo obiskovalcem. Služijo tudi za vinske kleti, predvsem pa so zanimive, lepe in atraktivne.

<< 1 Brezovica na Bizeljskem Houses burrowed in the earth are called ‘repnica’ in Bizeljsko. They are excavated in soft, rigid stone, which allows a relatively large span. They were formerly used only for storage of field crops over the winter, but today they are shown to visitors with pleasure. They are also used as wine cellars but, above all, they are interesting and attractive.

2 Brezovica na Bizeljskem Najpreprostejše repnice so jame, izkopane v kamen in zaprte, prekrite s koruznico. Danes, ob vsej tehniki in ob veliki porabi energije jih ne uporabljajo več. GPS N 5.094.999 E 552.444

2 Brezovica na Bizeljskem The simplest ‘repnice’ are caverns dug in stone and covered with corn straw. Today, with all the technology and massive use of energy, they are no longer used.

3 Brezovica na Bizeljskem Jame so izklesane v različne plasti kamna: tako se pri tridimenzionalnih predorninah kažejo te plasti in zanimivi liki v barvah in v oblikah, ki burijo domišljijo ljudi. GPS N 5.095.545 E 552.900

3 Brezovica na Bizeljskem The caverns are hewn in various layers of stone: these layers thus appear threedimensional and have interesting forms in colours and shapes that excite people’s imagination.

4 Brezovica na Bizeljskem Stene so lahko fino izklesane ali pa kažejo sledove orodja, kar je oblikovno in konstrukcijsko posebej zanimivo. Njega dni so bile v jamah spravljene poljščine, danes je to bolj prikaz za obiskovalce. GPS N 5.095.252 E 552.821

4 Brezovica na Bizeljskem The walls can be finely carved or show the traces of tools, which is particularly interesting in terms of design and construction. Field crops were stored in the caverns in their time, but today they are more a presentation for visitors.

5 Brezovica na Bizeljskem Še najbliže prvotni uporabi repnic je vinska klet. V jamah je dokaj stalna temperatura, vlagi pa je treba nekoliko pomagati. S pametjo se da tudi to urediti. Seveda pa ne gre za masovno dodelavo vina: zahtevna tehnologija zahteva predvsem človeka in njegovo pamet. Vrhunska vina repnic Graben Janeza Šekoranje to potrjujejo. GPS N 5.095.460 E 552.978

5 Brezovica na Bizeljskem A wine cellar is closest to the original use of ‘repnice’. There is a fairly constant temperature inside, humidity needs some adjustment. This can also be arranged with the use of intelligence. It is not for mass production of wine, of course: the required technology needs mainly man and his intelligence. The top quality wine from Graben repnica of Janez Šekoranje confirms this.

2 3 4 5

148

AS3_1del.indd 148

29.10.2010 22:16:55


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 149

149

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:05


6 Hotedršica Vhod v zemljanko je kamnit z lesenimi vrati, ki so jih po potrebi izolirali še s koruznico. Nad vrati je odprtina za zračenje, ki kontrolira predvsem vlago. GPS N 5.087.966 E 433.533

6 Hotedršica The entrance to the earth house is stone with wooden doors, which need to be insulated with corn stalks. There is a ventilation opening over the doors, mainly to control the humidity.

7 Hotedršica Sklop treh zemljank v Hotedršici, ob lokalni cesti. Izkoriščajo kamen, ki ga je moč klesati, da oblikujejo uporabne prostore za spravilo. GPS N 5.087.966 E 433.533

7 Hotedršica A group of three earth houses in Hotedršica, beside the local road. They make use of stone that can be carved to shape a useable space for storage.

8 Hotedršica Notranjost zemljanke: oglat prostor ima na tleh zbito glino, nad katero nameščajo lesen pod, za boljše zračenje. Zemljanke so seveda dvignjene nad poplavno ravnino, saj je bistvo zemljanke prav stalna temperatura in enakomerna vlaga. GPS N 5.087.966 E 433.533

8 Hotedršica The interior of an earth house: the angular space has a floor of pounded clay, above which are placed wooden boards, for better circulation of air. Earth houses are, of course, raised above flood level, since the essence of an earth house is precisely constant temperature and regular humidity.

9 Hotedršica Strehe so lahko zaokrožene ali so dvokapne, kot pri hišah. Na vsak način morajo biti prekrite z zemljo in poraščene s travo, da dobro tesnijo. Na prostoru zemljank ni mogoče graditi, saj prav odprt prostor nad njimi zagotavlja ustrezno klimo v notranjosti. Zemljanke so tako povsem sodoben objekt, ki za delovanje uporabljajo naravo in sončno energijo za dolgo in najkvalitetnejše shranjevanje hrane. Jabolka ali krompir iz zemljanke ne morejo biti iste kvalitete kot iz hladilnice. Naši predniki so to vedeli. Pa mi? GPS N 5.087.966 E 433.533

9 Hotedršica Roofs can be rounded or gable, as with a house. In any case, they must be covered with earth and overgrown with grass to hold it together. It is not possible to build on the site of an earth house, since it is precisely the open space above them that ensures a suitable climate inside. Earth houses are thus completely contemporary objects that use nature and solar energy for lengthy, high quality storage of food. Apples or potatoes from an earth house are of an entirely different quality to those kept refrigerated. Our forebears knew this. Do we?

6 7 8 9

150

AS3_1del.indd 150

29.10.2010 22:17:05


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 151

151

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:14


Pralnica

Laundry

Pralnica je prostor, ki omogoča pranje. Lahko je individualna ali skupna, javna. Medtem ko so bile posamične pralnice nekdaj le prostor z bakrenim kotlom za ogrevanje vode in za kuhanje belega perila, so skupinske pralnice vedno le prostor z bolj ali manj izpopolnjenimi napravami za ročno pranje ob tekoči vodi. Še naše babice so leseni, narebričeni plošči, na kateri so ribale perilo, rekle ‘pralni stroj’. No, pralni stroji kot jih poznamo danes, so se pojavili v začetku šestdesetih let, avtomatski - kot jih pojmujemo zdaj - pa še desetletje pozneje. Največ skupnih pralnic je pri nas v Savinjski dolini, kjer so postavljene ob potoke. To so lesene zgradbe, na eni strani odprte, sicer pa s streho, z vrati in za izravnavo višinskih razlik seveda s stopnicami. Odprti del se vedno odpira proti vodi, kjer ima po nekaj kamnitih plošč za pranje, ki so pod kotom nagnjene v vodo. Perice so z milom drgnile perilo in ga izpirale v vodi. Na notranji strani je vzdolžna stopnica, kjer so perice klečale in se pri delu nagibale prek roba. Ob plošči je še prostor za milo. V Mariboru so posamični bazeni, kjer voda s pretokom pomaga pericam, ki so prale ob robu in perilo odlagale na sredini na vzdolžni drog. V Savinjski dolini morajo vse delo opraviti perice same, pretok skrbi za zadostno količino sveže vode in umazanijo le odnaša. Javne, skupne pralnice sem srečal še v Italiji na Sardiniji, na Malti, pri nas pa le v Mariboru, v predelu, ki mu pravijo Studenci (tam pomeni studenec ‘vodnjak’).

A laundry is a facility that enables washing. It can be individual or common, public. While individual laundries were formerly only a space with a copper cauldron for heating water and for boiling whites, common laundries are always only spaces with more or less improved devices for hand washing with running water. Our grandmothers called wooden, ribbed boards on which they rubbed the linen ‘washing machines’. Well, washing machines as we known them today appeared at the start of the sixties; automatics, as they are called now, a decade later. The most common laundries here are in the Savinja valley, where they are set up by a stream. These are wooden buildings, open on one side but with a roof, doors and, for compensating height differences, with steps of course. The open part always opens towards the water, where there are several stone platforms inclined at an angle under the water. The washerwomen rubbed the linen with soap and rinsed it in water. In the interior side is a longitudinal step, on which the washerwomen knelt and leant over the edge during work. Beside the platform is also a space for the soap. There are individual basins in Maribor, where the flow of the water helps the washerwomen, who washed at the edge and deposited the linen in the middle on a longitudinal pole. In the Savinja valley, the washerwomen had to do all the work themselves; the flow supplied a sufficient amount of fresh water and carried the dirty water away. I have also come across public, common laundries in Italy, in Sardinia and on Malta, but only in Maribor in Slovenia, in the part called ‘Studenci’ (meaning a well).

>> 1 Male Braslovče Pralnica ali perišče je izumirajoč objekt, ki so ga poznale le še naše babice. A nekaj takih še obstaja: v Mariboru na Studencih (že ime govori o primernosti takega objekta), v Grajski vasi in ta, v Malih Braslovčah v Savinjski dolini. Nezahteven objekt se odpira proti vodi in omogoča trdo delo pericam. Ti objekti so pravi spomeniki našim prednikom. GPS N 5.128.810 E 503.438

>> 1 Male Braslovče A wash-house or laundry is extinct as a functional object, known only to our grandmothers. Some still exist, though: in Maribor in Studenci (meaning springs, already indicating the suitability of the location), in Grajski vas and in Male Braslovče in the Savinja valley. The undemanding object is open towards the water and enables the hard work of washing. These objects are real monuments to our forebears.

152

AS3_1del.indd 152

29.10.2010 22:17:14


AS3_1del.indd 153

29.10.2010 22:17:17


Opekarna

Brickworks

Glina je naravni material, ki ga kopljemo v naravi, potem pa zmešamo s peskom in z vodo, da dobimo ilovico. Ilovica je židek material, ki ga lahko plastično oblikujemo. Iz ilovice izdelujejo lončarji lonce in pečarji pečnice za peči, če pa oblikujemo zidake, jih najenostavneje sušimo na soncu, lahko pa jih žgemo na ognju. Dobimo na soncu sušene zidake, kar je še vedno surova ilovica, krhka in jo lahko razdrobljeno in pomešano z vodo vrnemo v židko zmes, pripravljeno za nadaljnjo uporabo. Kolikor take, že sušene zidake pečemo na ognju, dobimo opeko. Nedvomno imamo Slovenci najlepši izraz za to, drugi morajo opečene zidake opisovati z več besedami. Peč za ilovnate izdelke je preprosta, praviloma okrogla, visoka, ki jo po začetku kurjenja zamažemo z ilovico, da tako kontroliramo dotok zraka in urejamo temperaturo. Po končanem postopku opeko (zdaj je že opeka) ohladimo in čez nekaj dni je pripravljena za uporabo: za vzidavo v zidove, kjer opeke s preklopom zidamo v sklope z malto. Opekarstvo je seveda gospodarska zvrst, a ima zaradi velike količine enakih proizvodov (opek) nedvomno elemente industrije. Že proizvodnja za domačo hišo obsega ogromno število enakih sestavnih delov, tako da je obrtniška proizvodnja oblikovanja v kalupe, sušenje, opekanje in ohlajanje naravna nadgradnja te dejavnosti. Vaške opekarne so nastajale blizu izvora naravnega materiala, zaradi velikega števila zidakov, ki jih je treba sušiti na zraku (zloženi so v razstoju in tako zahtevajo ogromno prostora) pa zavzemajo opekarne veliko prostora. Objekti opekarne so: odprta pripravljalnica materiala, pokrite, a zračne in odprte zgradbe za oblikovanje in sušenje, v sklopu teh zgradb pa so tudi peči. Sodobne tunelske peči imajo predhodnice v klasičnih, zidanih, visokih pečeh, ki so jih občasno napolnili, zaprli, zakurili, vzdrževali stalno temperaturo in potem spet razkopali. Zgradbe opekarn so tako predvsem lesene konstrukcije z mogočnimi strehami, brez stranskih sten. V osrednjem delu Slovenije je takih opekarn največ na Celjskem (Ljubečna, Bukovžlak...), žal pa zaradi konkurence industrije danes zamirajo in so le še spomin na čase, ko je obrt opekarstva cvetela.

Raw clay is a natural material that is excavated in nature and then mixed with sand and water to obtain the clay that can be moulded for use in ceramics or bricks. Potters make pots from clay and stove-makers tiles for stoves. If the clay is shaped into bricks, they are most simply dried in the sun and they can also be fired. Sun-dried bricks are known as adobe bricks and are still raw clay, brittle, and if they are crushed and mixed with water they return to a clay mixture ready for further use. When such an already dried brick is fired in a kiln, we get a conventional brick. The Slovenes undoubtedly have a very fine expression for this, others must describe a fired brick with several words. A kiln for clay products is simple, generally circular, high, and is coated with clay at the start of firing so that the flow of air and the temperature are controlled. When the process is completed, the brick (already in final form) is cooled and is ready for use after a few days: for building into walls, in which they are placed alternately and bound with mortar. Brick-making is, of course, also a farm activity but, because of the large number of the same products (bricks), it undoubtedly has an element of the industrial. Even production for a residential house involves a huge number of the same elements, so that artisan production of shaping in a mould, drying, firing and cooling is a natural extension of this activity. Village brickworks were created close to a source of the raw material and, because of the large number of bricks that have to be air dried (they are laid spaced out and thus require a huge space), brickworks take up a lot of space. The facilities of a brickworks are: an open area for preparing the material, a covered but ventilated and open building for shaping and drying; and there are also kilns within the complex of these buildings. Modern tunnel kilns have their forerunner in classical, brick-built, high kilns, which are occasionally filled, closed, fired, a constant temperature maintained and then again dissassembled. The buildings of brickworks are thus mainly wooden constructions with huge roofs, without side walls. There are most such brickworks in central Slovenia in the Celje region (Ljubečna, Bukovžlak etc.) but, unfortunately, because of industrial competition today they are dying out and are only a memory of times when the craft of brickmaking flourished.

>> 1 Leskovec (Ljubečna) Opekarne lahko stojijo blizu izvora materiala: gline. Opeka je namreč sestav gline, peska in vode, potem pa to ilovico oblikujejo v zidake, ki jih posuše na soncu in zapečejo v pečeh. V Savinjski dolini, posebej pod Celjem, je takih opekarn cela vrsta, posebej v Ljubečni. GPS N 5.124.024 E 524.452

>> 1 Leskovec (Ljubečna) Brickworks can be located close to the source of the raw material: clay. Bricks, namely, consist of clay, sand and water, which are then shaped into a brick that dries in the sun and is fired in a kiln. In the Savinja valley, especially below Celje, there is a whole series of such brickworks, particularly in Ljubečna.

154

AS3_1del.indd 154

29.10.2010 22:17:17


AS3_1del.indd 155

29.10.2010 22:17:21


156

AS3_1del.indd 156

29.10.2010 22:17:21


SlovarÄ?ek Glossary

157

AS3_1del.indd 157

29.10.2010 22:17:21


Slovarček,

kot ga razume arhitekt v vernakularni arhitekturi

a abstrakcija navideznost, iz angleščine; abstraktno je navidezno adobe (angl.) sistem zidanja z glinastimi zidaki, sušenimi na soncu (glej: čerpič) akel kljuka; hiša ‘na akel’ je domačija Severovzhoda, zapognjena aklep kapna lega (po Koširju, Zgornja Dolina) aksonometrija navidezni pogled z višine in od strani: od perspektivnega pogleda se loči, ker tečejo vse linije vzporedno in ne v očišča, je napreprostejša risba, ki ponazarja tri dimenzije Alpe gorska veriga, ki se vleče iz osrednje Evrope vse do Pohorja, pri nas so najbolj znane Julijske Alpe, Pohorje pa je skrajni del Centralnih Alp geografski pojem: pri nas Julijske Alpe (Gorenjska) in centralne Alpe (vse do konca Pohorja) ameriški tloris tloris, ki ga gledamo kot klasični tloris, a vidimo sestavne elemente v ogledalu navzgor: da čimbolj popolno prikažemo na primer strešno konstrukcijo

animacija oživljena risba; risba, ki predstavlja delovanje antropologija veda o človeku (kot pojavu), o njegovem obnašanju, potrebah in zmožnostih antropomorfne mere mere, blizu človeku; prirejene po njem (na primer: palec, čevelj, komolec, seženj..) apnenca apnenica, jama, za žganje apna (po Koširju, Zgornja Dolina) arhitektura arhitektura je oblikovanje prostora, pri čemer je prostor vse okrog nas, rezultati pa so gradbeni objekti, ko tvorijo grajeno okolje - smiselno, funkcionalno, konstrukcijsko, estetsko, pomensko; arhitektura skladno sestavlja te elemente v celoto: od detajla do kulturne krajine beseda arhitektura je smiselni prevod iz grščine: arhi tektura = trdno stati (glej: klasična, vernakularna arhitektura) arhitekturna krajina omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekturno oblikovanje oblikovanje, projektiranje arhitekture armiranje učvrščevanje, ojačitev krhkega materiala s trdnimi, vzdolžnimi elementi (v vernakularni arhitekturi: slama, veje brina, palice)

Glossary (Slovene)

arpha (hortus penes Arpham) latinski izraz ‘arpha’ uporabljajo tudi v Graubuendnu, za naš kozolec pa ga je našel Pirkovič, ko se pojavi leta 1665 artkase švedski izraz za stožčasto stojalo za obdevanje snopov (Laid)

b baba temelj (gl. temelj) pri kozolcu: prvotno neobdelan, masivnejši del stebra, ki kakega pol metra gleda iz zemlje, njegov zgornji rob pa predstavlja računsko izhodišče za proporcioniranje babca temelj (kozolca), (po Koširju, Zgornja Dolina) baita pastirski stan v Dolomitih, ladinsko bajta preprosta, majhna hiša za delavce (na Pohorju za žagarje, drvarje); ladinsko ‘baita’, pastirski stan v Dolomitih balkon previsna konstrukcija za navidezno povezavo notranjosti z zunanjostjo, v višini balvan velik hlod; v kamnu velika masa materiala, ki tvori neke vrste stopnico

158

AS3_1del.indd 158

29.10.2010 22:17:21


baraka lesena zgradba za krajši, omejen čas trajanja

bordura obroba

butanca hiše, grajena v sistemu butanja

basrelief globoki relief, ko je slika na pol oblikovana v globini

bosarvaj vodna tehtnica (po Koširju, Zgornja Dolina)

butanje način gradnje zidu naphane ilovice med dva (lesena) opaža

bat kembelj, kloc (Slovenske gorice), masivnejši element, ki udarja in s tem proizvaja zvok (pri zvonu, pri klopotcu) beton umetni kamen: pred naravnim ima to prednost, da ga lahko armiramo, učvrstimo - takrat prenaša tudi natege, ki jih liti beton ali naravni kamen ne moreta binkljn železni kotnik (po Koširju, Zgornja Dolina) bivalna hiša zgradba za bivanje človeka bivalna hiša z gospodarskim delom bivalna zgradba, ki ima v svojem sklopu tudi prostore za gospodarske dejavnosti (hlev, senik, mlekarnica, kokošnjak, svinjak..) birtoh ali birtah narečno ‘predpasnik’: pri kozolcu je to nadstrešek, navadno le nad enim oknom, glej tudi ‘branca’ (Gorenjska) blato ilovica, glina kot gradbeni material za blatnjačo in za butanco (po Šarfovi) blatnjača hiša z zidovi iz gnetene ilovice, armiranih z vejami brina; zidovi so končno obsekani v ravnino bobrovec strešnik ploske oblike, ki ga sestavljamo s preklopom (v dveh ravninah, zahteva dvojno kritje): ime je dobil po polkrožnem zaključku, ki posnema bobrov rep boć (z mehkim ć) letev v retoromanščini (‘Rumantsch’), po Simonettu

brana 1 poljedelsko orodje: lesen okvir s križem in s trni, s katerim ravnajo polje po oranju 2 navzkriž ‘prepleteni’ tramovi, ki s križanjem tvorijo čelno ploskev kozolca: zavetruje, nosi in zapira; ‘prepletenost’ je izvedena z zarezovanjem 3 polje, okno pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina) 4 pri kozolcu na barju: sestav tramov v zemlji (v vodi), na katerem stoji steber: temelj specifične oblike branca plašč, predpasnik pri kozolcu, ko sta eno ali dve polji prekriti kot zaščita pred nenadnim dežjem (po Koširju, Zgornja Dolina), glej tudi ‘birtah’ brin (lat.) juniperus, igličast, smolast grm, čigar les sčasoma zatrdi, ‘okamni’, in se uporablja za učvrščevanje ilovnatih sten, pa kot nosilna konstrukcija strehe (pineta, Sardinija) brod rečno plovilo, ki je vezano na žico: deluje prečno na tok za povezavo obeh brežin bruno leseno, obtesano deblo, tram bučna peč peč z okroglimi pečnicami, ki imajo izdolbine za povečevanje površine, ki ogreva, tako imenovana zaradi značilne oblike bučnica pečnica bučne peči, ki ima izboklino v obliki buče, da veča površino, ki ogreva burklje orodje za vnašanje posode v krušno peč, tudi ‘burkle’

bognar kolar (gorenjsko, po Koširju)

butana gradnja grajenje s svežo, pregneteno ilovico v opaže, kjer jo vanje ‘butamo’ (phamo, stiskamo); pri nas je ojačana s slamo, v osrednji Evropi tudi s kamenjem (Grenoble na primer)

bor mehak les, iglavec

butana hiša hiša, grajena v načinu butanja

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 159

159

c caschner oznaka za kozolec v Graubuendnu (Cevc) cašne retoromanski izraz za napravo za sušenje (Scheuermeier) celica najmanjša zaključena (in popolna) enota: v biologiji ima jedro, maso in obod; teoretično - krogla center 1 osrednja točka, okrog katere se vrtijo sestavni deli lika (v dveh dimenzijah) ali telesa (v treh dimenzijah) 2 v mestu: jedro, osrednji del cep ruski izraz za cepec cepec lesena palica iz dveh neenakih delov z zglobom: s cepcem mlatimo žito in s tem ločujemo zrno od plev cepin drvarsko orodje (po Koširju, Zgornja Dolina) ceplenje kalanje (za kritino: skodel, šinkljnov), pravilno slovensko: cepljenje (po Koširju, Zgornja Dolina) chischner retoromanski (‘Rumantsch’) izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden v Švici (Simonett, Juvanec) cigla opeka, zidak iz žgane ilovice (iz nemščine: ziegel) ciglana opekarna (po Lenarčiču, Trbovlje) ciglar mojster, obrtnik za izdelavo opeke, ‘cigle’

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:21


cimarak sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina) cimr lokalizem: soba; iz nemščine cimpr streha (po Koširju, Zgornja Dolina) cimprana hiša tesana hiša iz lesa cimprman tesar (po Koširju, Zgornja Dolina) cimprarija tesarstvo (po Koširju, Zgornja Dolina) cimper 1 leseno ostrešje, navadno se uporablja kot: lesena konstrukcija 2 lesena konstrukcija vse hiše vzhodnega dela Slovenije cimperman tesar (tudi: gorenjsko, po Koširju) cisterna zbiralnik za vodo, rezervar cm centimeter, stoti del metra (glej meter) cola stara dolžinska enota, palec ali inch, 2.539 cm corbelling korbeling (ang.): sistem zidanja v suhem kamnu v prerezu stopničenje, previsevanje; v tlorisu krog; v prostoru neprava kupola coslez izvedba besede kozolec iz leta 1659, po Pirkoviču cubit (angl.) komolec, okrog 50 centimetrov cukžaga žaga na poteg, za dva drvarja (po Koširju, Zgornja Dolina) cvek žebelj (iz nemščine), na Koroškem in na južnem Pohorju je to lesen klin tesarske zveze

cviboh oznaka za kozolec, po Cevcu

čvrstost trdnost

cviter kozolec na kozla ali na psa (po Veri Smole)

d

č čebelnjak objekt za vzgojo čebel in pridelavo medu; v svetu poznajo predvsem razprostranjene panje in temu pravijo ‘stojišče’, slovenski čebelnjak pa je majhna hiša, v osrednjem delu lesena, na Krasu pretežno kamnita, krita z nesimetrično streho, ki spredaj tvori zaokrožen napušč, ki s spodnjo naletno ploščadjo (obrnjeno ‘na sonce’, proti soncu) omogoča vzgon in s tem pomaga čebelam pri priletu čelo sprednji del hiše, navadno bolj ambiciozno oblikovan: mestna hiša ima lahko dve enakovredni čeli (na krajših straneh pravokotnega tlorisa), kmečka (vernakularna arhitektura) pa le eno – v bivalnem delu, zadaj pa je čelo navadno leseno, saj je manj pomembno, če je na gospodarskem delu čerpič glinast zidak, sušen na soncu čevelj stara dolžinska mera, med 25 in 45 centimetri, najbolj uporabljani angleški čevelj meri 30.479 cm čokat (kozolec) čokatost predstavlja v kompoziciji širino: čokaz kozolec je tip, ki stoji predvsem na Dolenjskem in je širok in visok (nasprotno ozkemu, slokemu, ki je doma na Gorenjskem) čop mehčanje strehe s kratko strešino, pravokotno na sleme; izhaja iz slamnate strehe, ki je problematiko odprtega zatrepa reševala s štirikapno streho črep opeka (strešna) črna kuhinja kuhinja, v katero se odpira peč: ‘črna’ je zaradi dima, ki izhaja v prostor in ga odvajamo skozi strop in streho ali v dimnik navzven

deblo osnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu; teoretično je deblo okroglega prereza decimalni sistem desetiški sistem, kjer je večja enota razdeljena na deset manjših dekor 1 dekor je posamični element, detajl okrasja 2 sistem krašenja dekoracija okrasje: ponavljajoči se detajli, ki predstavljajo krašenje dera lesena naprava, pri kozolcu pladenj za sušenje, predvsem prosa; izhaja iz nemščine: doerren, sušiti; ima jo kozolec pod Savo deska tanjši, ploski profil žaganega lesa za oblogo konstrukcije deska je žagana iz debla (zato ima vzdolžno ranjene žile): na streho jo nameščajo drugo zraven druge, s preklopom pa naslednjo plast; za razliko od skodel ima krajšo življenjsko dobo detajl del celote; lahko je zaključen detajl ali pa je sestavni del večjega sklopa deža posoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja diagonala 1 diagonala je prečna povezava dveh nasprotnih točk geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice 2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika, ki ga stranici oklepata (trikotnik: s pomočjo simetrije tudi drugi liki) diferenca razlika diferenciacija razlikovanje, ločevanje, delitev

čvrsto trdo, trdno

160

AS3_1del.indd 160

29.10.2010 22:17:21


dijnata kvenja črna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Pomurje, po Mavčcu) dim zunanji, stranski produkt oksidacije (gorenja), ki se zaradi toplote praviloma dviga dim v črni kuhinji ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker nevaren ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po najdaljši možni poti (diagonalno) skozi prostor v izhod, da pride v dimnik (ali dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki so leseni) dimenzija določena dolžina, razdalja med dvema točkama, izražena v dogovorjeni merski enoti; dve dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa telo dimenzioniranje določanje razsežnosti (glej predimenzioniranje) dimnica zgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč, ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v ‘hiši’) ali pa odvaja dim skozi množico oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna in imajo praviloma drsne lopute (dimnica navadno še ne pozna stropa) dimnik arhitekturni element odvoda dima iz gorišča v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika; najbolj značilni zunanji deli so na Krasu (ker morajo zagotavljati odvod dima tudi v neugodnih vremenskih okoliščinah - v vetru) distanca oddaljenost, razstoj distančnik vmesnik, ki drži razstoj dveh elementov dm decimeter, deseti del metra doga deska pri lesenem čebru, doge veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto obliko čebra Dolenjska pokrajina južno od Save dom dom kot pojem predstavlja v arhitekturi domačo hišo, zatočišče za družino

domačija sestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji (in hišami drugih) ter s funkcionalnimi površinami (dvorišče, gumno itn.), ki delujejo v sklopu drča 1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (na Pohorju: riža) 2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v naklonu (gorenjsko, po Koširju) družba skupnost (ljudi) s skupnimi interesi, ki jim arhitektura nudi optimalne možnosti za delo in bivanje drva les za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a) drvar delavec, ki seka drevesa, ki ‘pripravlja’ drva duplo prostor votlega drevesnega debla, idealno zatočišče za živali, tudi za čebele dvojno kritje prekrivanje strehe z elementi v dveh ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom tako kritje je debelejše in težje od enojnega, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo

e E angleška oznaka za East, vzhod (geografski pojem, uporablja se pri oznakah za GPS podatke) efekt rezultat dela, delovanja ekonomija ekonomija je veda, ki preučuje in razlaga materialne odnose med ljudmi in razpoložljivimi sredstvi ekonomika 1 ekonomika določa način udejanjanja razpolaganja z razpoložljivimi sredstvi na osnovi jasno opredeljenega končnega cilja oz. rezultata. 2 ekonomika materiala zajema celovit vpogled nad konstrukcijskim materialom od pridelave, načinov vgradnje, načinov vzdrževanja, uporabe in kasnejše predelave materiala

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 161

161

eksaktnost točnost (merska, časovna, v izražanju, v redu) ekscenter 1 dobesedno: iz središča 2 naprava, ki z vrtenjem spreminja krožno delovanje v vzdolžno (primer pri parnem stroju, pri črpalki vodnjaka itn.) enakostranični trikotnik trikotnik s tremi enako dolgimi stranicami in s tremi enakimi koti (60 stopinj); kolikor je stranica enaka dolžini ‘1’, je višina enakostraničnega trikotnika kvadratni koren iz tri polovic enojno kritje prekrivanje strehe z elementi v eni sami ravnini: tesnenje zahteva izvedbo z zarezami tako kritje je tanjše in lažje od dvojnega enorednik stegnjeni kozolec v Mirnski dolini (po Veri Smole) espigueiro sušilnica za koruzo iz kamna, a z detalji lesa, severni del Portugalske estetika lepota (individualni pojem vsakega posameznika) etaža enota arhitekture v višini (fr.: etage), nadstropje

f fava ladinski izraz za elemente sušilne naprave (sistem letev) na čelu gospodarskega poslopja feld šmitna kovaška naprava za vpihavanje zraka, meh (po Koširju, Zgornja Dolina) flos splav, sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol flosar splavar, delavec na splavu, ki ga usmerja in se s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom forštnar gozdar (po Koširju, Zgornja Dolina)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:21


frčada strešno okno fuga (glej tudi rega) vmesni prostor med gradbenima elementoma funkcija delovanje (funkcioniranje = učinkovitost)

g gabarit razmejnica (grafično: črta) med naravno ali grajeno krajino in nebom v arhitekturi: skrajne mere kompozicije; teoretično so stalne, v praksi pa se vizualno spreminjajo, odvisno od dimenzij in od oblike objekta, ter od razdalje (od koder gledamo) gankč mostovž, balkon z zunanjimi stopnicami in z vhodom v skedenj, odprtine v podu imajo ‘polkna’, zapiralna krila (po Koširju, Zgornja Dolina) gater žaga za žaganje hlodov, tudi ‘venecijanka’ gebn skedenj (po Koširju, Zgornja Dolina) geografija zemljepis geografska mreža sistem razdelitve na karti: medtem ko je vodoravnost vedno prikazana horizontalno (vzporedniki), zavisi vertikalnost od sistema ortogonalna, pravokotna mreža je le teoretični približek dejanskega stanja točke, ki leži pravokotno na os skozi center Zemlje geografska mreža je označevana v stopinjah, minutah in sekundah, danes za to uporabljamo meter gepl pogonska naprava (za mlačev), z zunanjim pogonom getreideharfe nemško: dvojni vezani kozolec, kot ga imenuje Pseiner glina naravni material, ki z vodo in s peskom tvori konstruktivni material: ilovico

gliste (‘v glistah’) prekajevalnica, lesen zbit prostor za prekajevanje na podstrehi (po Koširju, Zgornja Dolina) gorica majhna gora; bolj običajno se uporablja kot ‘vinska gorica’, nasad vinske trte; ‘gorice’ (množina) - glej Slovenske gorice Goričko pokrajina hribovja, severno od Mure gospodar 1 vodja kmečkega gospodarstva, navadno najstarejši lastnik 2 glavni tram v ‘hiši’, najpomembnejši konstrukcijski element primarne konstrukcije gospodarsko poslopje objekt, ki je namenjen gospodarstvu na podeželju, združuje več namembnosti: hlev, senik, kašča, delavnica itn gospodarnost smiselna uporaba razpoložljivih sredstev v danih okoliščinah gospodarstvo 1 ekonomija 2 gospodarstvo pomeni na severovzhodu kmečko posestvo, gospodarsko enoto GPS Global Positioning System: (globalni sistem) umeščanja v prostor, pozicioniranja; lociranje GPS naprava GPS naprava je instrument, ki določa geografski položaj (stopinje, metre) kot geografsko širino (od ekvatorja proti severu in jugu) in kot dolžino (merjeno od ničelnega poldnevnika po Greenwichu, lokalno pa od izbranega v državi): pri nas je širina označena kot N, proti severu, in kot E od petnajstega poldnevnika, ki je označen v metrih kot 500.000 napravo GPS uporabljamo za usmerjanje v prostoru in za umeščanje, lociranje točk gradbeni oder montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe) grafično oblikovanje dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih

guemlo (Prekmurje), glej gumno, glej škegenj gumno 1 odprt ali polzaprt prostor, kjer mlatijo žito; na tleh je to utrjena površina, kjer mlatijo s cepci ali pa v okroglem gumnu to opravljajo živali pri kozolcu je gumno prostor v zadnjem delu prve etaže, je zaprto, a brez stropa; zaradi premočnih tresljajev ne uporabljajo cepcev, pač pa navadno mlatijo z nogami 2 gumno kakor v Sloveniji, navadno na odprtem: utrjen, tlakovan prostor za mlačev: na Hrvaškem, tudi v Rusiji (po Aleksandrovi), v Italiji ‘aja’ – odprti objekti so okrogli, ko za delo uporabljajo živali (pogon, hoja v krogu)

h harfa redek izraz za kozolec (po Veri Smole) harfen Hermannov izraz za kozolec iz leta 1780 harpfe nemški izraz za kozolec; Melik ga je pri nas našel tudi na Kočevskem harpfen kozolec, omenjan po Geigerju 1710 harpffen izraz, ki ga je uporabil Valvasor 1689 hassja švedski izraz za stojalo za sušenje žita (Laid) hayrack (ne najboljši) izraz za kozolec (angleško) - ‘hay’ pomeni seno, a kozolec je bil prvotno ‘žitni kozolec’, šele kasneje so vanj vdevali seno histe nemški izraz za vertikalno napravo za sušenje (Weiss) hiša 1 objekt arhitekture, zgradba 2 bivalni prostor kmečke hiše hiša ‘na akel’ domačija Severovzhoda, zapognjena

gradnja graditev objekta

162

AS3_1del.indd 162

29.10.2010 22:17:21


hiša ‘v ključ’ nazaj zavita hiša, sestav treh ravnin, ki tvorijo delovno dvorišče hiška kamnita zgradba v korbelingu (suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; pri Lokvi tudi ‘šiška’

i

jama primitivno, prvo zatočišče pračloveka: ščiti hrbet, medtem ko sprednji, odprti del varuje človek sam

identiteta sklop skupnih značilnosti, temeljna značilnost, istovetnost

hlad stanje temperature pod človeku prijazno stopnjo

iglavec drevo z iglicami (ki pozimi ne odpadejo, razen pri macesnu), praviloma mehak les

hlajenje ustvarajanje, vzdrževanje hladu

ila ilovica, glej: ilovica

hlapec 1 fizični delavec, pomočnik pri kmetskih delih 2 premična, priročna, konzolna naprava, nameščena na letve kozolca, da kmet na njem stoji in obdeva, ponekod imenovan tudi stolček

ilovica tudi ila, zmes gline in peska, ki z vodo na zraku zatrdi do krhkosti: na ognju pa pridobi na trdnosti in na obstojnosti, temeljni material za opeko

hlev objekt, namenjen bivanju domačim živalim hlevič hlev pod gospodarskim delom, v podaljšku hiše (Pohorje) holcar drvar (gorenjsko, po Koširju); tudi: golcar horizont vodoravna črta, ki loči Zemljo od neba horizontala vodoravnost, horizontalno je vodoravno horreo sušilnica za koruzo, v prepletu, v lesu, v kamnu ali v opeki: Galicija, Španija hrast trd les za nosilne konstrukcije, listavec: drevo huefna, huenja kuhinja, po Ložarju v Prekmurju hvapc hlapec, obešeno stojalo za obdevanje v kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina)

istovetnost sklop skupnih značilnosti, temeljna značilnost, identiteta izba prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba izolacija (osamitev) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi itn izolator material izolacije, element izolacije iža 1 prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba (po Ložarju) 2 hiša (Pomurje) kot zgradba

j jasli stojalo, objekt za krmljenje divjadi v gozdu jedro 1 centralni sklop enega ali več elementov 2 v mestu: jedro, osrednji del, center

AS3_1del.indd 163

jelka mehak les, iglavec jesen trd les, listavec (najbolj značilen kot bela, ribana mizna površina v kmečki ‘hiši’)

inča (angl. ‘inch’) palec, 2.539 cm

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

jamska risba prva grafična izpoved pračloveka, ohranjena na stenah jam (narisano z naravnimi barvami ali vklesana, vpraskana)

163

jez fizična zajezitev reke ali potoka; za jezom nastane umetno jezero; na Štajerskem je to jezero nad jezom jutro stara ruska površinska mera: kolikor obhodimo v enem jutru

k kajža manjša hiša za pomočnika pri kmetskih delih, mnogokrat so vanjo nameščali ostarele in obnemogle kajžar uporabnik, najemnik, praviloma ni lastnik kajže kala pečnica, uporaba kot ‘kalnata peč’ (beseda je poenostavljena iz ‘kahla’, kar je komercialno ime keramike iz tovarne v Nemčiji), po Mavčcu kalanje kalanje je vzdolžno klanje (eksaktno sekanje) pripravljenega lesa za skodle: gorenjska skodla je kalana postopoma v več udarcih (ker je daljša) koroška skodla je kalana z enim samim zamahom, zato mora biti seveda tudi krajša (ponekod se ločita ‘skodla’ in ‘šinkeljn’ tako, da je skodla kalana tangencialno, šinkeljn pa v smeri proti centru: po Koširju); bistvo kalanja je ohranjanje žil v lesu, pri čemer lesa ne ranimo (kot pri žaganju), s tem pa je življenjska doba bistveno daljša kalup model, okvir

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:21


kamen naravni material, kamnina: trd, obstojen, a težko obdelovan kamnosek mojster za obdelavo kamna kamnito zatočišče preprosto zatočišče za pastirja ali za živino, v kamnu, konstrukcija je korbeling ali previsevanje kampižer dereze, za košnjo v strmih pobočjih (po Lenarčiču, Trbovlje) kamra soba, tudi ‘cimr’ (Gorenjska), po Ložarju zadnja soba (na desni) Prekmurje kantrč gospodinjska omara (po Koširju, Zgornja Dolina) kap odkapni rob strehe, tudi strešna ravnina (primer: dvokapna streha ima dve stranici, dve kapi) kapitel zgornji, razširjeni del stebra: služi za boljši oprijem in za krajšanje razpona zaradi pomembnosti je tudi estetski poudarek elementa kapnica voda, zbrana s streh; deževnica kašča objekt za spravilo kmetskih pridelkov: žita, mesnin kazon redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kazuc oznaka za kozolec po Cevcu keisn izraz, ki se uporablja za kozolec v Karniji kejšn nemška oznaka za kozolec na Sorici, po Cevcu kembelj bat (v zvonu), kloc (Slovenske gorice), ki udarja na resonančni les in s tem proizvaja zvok khoese po Moserju, prvi zapis kozolca iz leta 1558

klanica lesena skodla, po Mušiču

kocka geometrijsko telo iz šestih enakih kvadratov

klasična arhitektura kulturna kategorija arhitekture, ki so jo gradili strokovnjaki določene kulture (na primer grška, rimska..)

koča majhna, skromna hiša, praviloma le z bivalnim delom, lahko tudi s kletjo

klesanje tesarsko delo s sekiro ali z dletom klet 1 prostor spodnjega dela hiše, navadno uporabljan kot vlažna shramba 2 objekt za spravilo; vinska klet za vino: severovzhod Slovenije pozna klet kot objekt za občasno rabo klin (glej tudi klinc) 1 lesen čep za povezovanje. klin ima spredaj/ zgoraj širši del (da ne izpade) in zadaj/spodaj koničasto ožino, da lahko najdemo odprtino spodnjega dela konstrukcije; deluje le, če je od vlage napet - izsušen izpade 2 zagozda, ki razpira in lajša žaganje (gorenjsko, po Koširju)

kočar uporabnik skromne hiše, koče; navadno ni lastnik koese Moser navaja ta nemški izraz za kozolec v Ziljski dolini koesn beseda, ki označuje kozolec na Tirolskem koesse nemški izraz za kozolec kokošnjak prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kurnik količina matematično ali dogovorno izražena mera

ključ 1 orodje za odpiranje ključavnice, varovalne naprave za zapiranje 2 nazaj zavita oblika; domačija ‘na ključ’ je trodelna, nazaj zavita zgradba, ki tvori delovno dvorišče 3 pri vodnjaku: palica (okrog 4 do 5 m dolga) s pravokotnim natičem, za dviganje vedra z vodo, po Korenovi (glej ‘vretina na ključ’)

kolonija urejeno, načrtovano naselje, zaselek, del mesta; na primer kolonije Južnih železnic po Sloveniji

kloc bat pri klopotcu (Slovenske gorice)

kompozicija celota, sestavljena iz posamičnih detajlov, ki med seboj fizično delujejo; dobra kompozicija je predvsem skladna - tudi estetika je sestavni del kompozicije

klopotec naprava za proizvodnjo glasu, ki izkorišča veter: s tem v sadovnjaku ali v vinogradu aktivno odganja ptice; slično dejavnost opravlja strašilo, ki z likom (človeka) pasivno plaši in s tem odganja ptice km kilometer, tisoč metrov kmečka peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima kobile podstavek, stebra za sprednji del staje v bohinjskih planinah (množinska oblika)

komolec stara dolžinska mera, nekaj nad 50 centimetrov (angl. cubit) v zgodovini poznamo nekaj sto različnih komolcev: egipčanski na primer meri kakih 52 cm

komponenta sestavni del (celote) komunikacija povezava, vez; v arhitekturi na primer hodnik med prostori končnica zaključni sprednji ali zadnji del konstrukcije; glej tudi: panjska končnica konsistenca gostota materiala, ko je mešan (z vodo: na primer ‘tekoča’ ali ‘trda’ ilovica)

164

AS3_1del.indd 164

29.10.2010 22:17:21


konstrukcija nosilni del kompozicije, odvisen predvsem od materiala (vertikalna, horizontalna, prostorska konstrukcija) kontrast nasprotje kontrola nadzorovanje (postopka, dela, izvedbe, uporabe..) konzola previsni, izpostavljeni del konstrukcije (tram, nosilec itn), ki nosi, tudi korbel koordiniranje usklajevanje, kontrolirano sestavljanje celote iz manjših modulov kopica, stog okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna kopizh snop v Dictionarium quatuor linguarum iz leta 1592 korba košara (po Koširju, Zgornja Dolina) korbel (ang. corbell) konzola korbeling (angl. ‘corbelling’) previsevanje, gradnja s pomočjo horizontalnih gradbenih plasti, kjer vsaka naslednja previseva spodnjo; značilni tloris je krog, v prerezu pa nastopa enakostranični trikotnik, stopničenje; rezultat korbelinga v treh razsežnostih je neprava kupola korec 1 opečna kritina enega samega elementa (korca), kjer so spodnji elementi obrnjeni navzgor (da lovijo in odvajajo vodo), enaki zgornji pa prekrivajo spoj spodnjih dveh (kot pri prekrivanju): izhaja iz latinske kritine, ki so jo uporabljali Rimljani, pri čemer so imeli oni spodnjega oglatega in zgornjega polkroglega 2 lesena posoda za vodo, katere ročaj je podaljšan segment oboda koren (glej: kvadratni koren iz dve)

kormoran ptič, ki se prehranjuje predvsem z ribami v rekah kornhassja švedsko: sestavljeni objekt za sušenje s streho v blagem naklonu, podprta konstrukcija govori o začasni uporabi (Laid) kornhiste beseda za sušilno napravo (tudi v Švici: Scheuermeier) Koroška pokrajina severne Slovenije, na obeh straneh meje z Avstrijo (Koroška / Kaernten) koruznjak sušilnica za koruzo, najstarejši so v prepletu, kasnejši v okvirni leseni konstrukciji iz letev

kozouc Janez Žiga Popovič omenja 1750 izraz kozouc kozuc oznaka za kozolec po Cevcu kožarica, tudi kožarca zasilno bivališče, krito z lubjem (gorenjsko, po Koširju) konzola situacija, kjer zgornji element previseva spodnjega, kjer sega preko njega; previs

koselz izraz po Janezu Adamu Geigerju iz leta 1710

krajina omejena, skladna celota v naravi; krajina je lahko pozidana, grajena in naravna

kosouz Peter Pavel Glavar omenja ta izraz leta 1776

krajina, arhitekturna omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekture

kostanj trd les za konstrukcije, listavec

krake švedski izraz za ‘sušilnico’ (Laid)

koš okrogla ali ovalna košara za prenašanje, iz ličkanja ali iz šibja; v poveznjenem košu je tudi preprost panj

krakmarr švedska beseda za sušilno napravo z vertikalnimi vejami, ki v prerezu tvorijo trikotnik: stojalo (Laid)

koza 1 oznaka za stegnjeni kozolec v Ziljski dolini, poroča Melik 2 krajša stran ‘cvitra’, kozolca na kozla (po Veri Smole) koze (množinska oblika) stojalo, podstavek v obliki črke ‘A’ kozel stegnjeni kozolec ob Zilji (Melik) kozlovišče redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kozouc oznaka za kozolec po Cevcu kozol redek izraz za kozolec (po Veri Smole)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 165

kozolec kozolec je vertikalna, samostojna in stalna, pretežno lesena in odprta, pokrita naprava za sušenje in spravilo

165

kras območje s kraškimi pojavi, ko voda razjeda mehak apnenec Kras regija Slovenije, arhitekturna regija kret krmilno veslo na brodu kripa koš za listje (po Koširju, Zgornja Dolina) kritina, krovni material krovni materiali so les, kamen in glina, kovine, sestavljeni materiali, drugo les je slamnata kritina, skodle, ki so lahko gorenjske (debele) ali koroške (tanke) kamen je lahko tanek ali lomljen, lahko pa je debel in zato težak glinasta kritina je oblikovana ilovica, pečena v ognju: oblike so lahko ravne, valovite ali s preklopom

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:22


krog geometrijsko mesto točk, enako oddaljenih od centra, ima le eno dimenzijo: radij krušna peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima krovni material (gl. kritina) kuhinja prostor za kuhanje in pečenje z odprtim ognjiščem, kmečko pečjo ali s štedilnikom kukuručnjak koruznjak, Prekmurje (po Ložarju) kumes verjetno utor; izraz ‘v kumes spodbita hiša’ kupola princip oboka v prostoru, v treh dimenzijah; prva in najbolj popolna kupola je Pantheon v Rimu (v prelomu tisočletja) kurjava ogrevanje, tudi material za ogrevanje, navadno les, drva, šota (Irska, Škotska), kasneje tudi premog, za obrt in industrijo tudi oglje kurnik prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kokošnjak kurta lesene sani za spravljanje hlodov (gorenjsko, po Koširju) kvader podolgasto telo šestih stranic, od katerih sta vsaj po dve enaki kvadrat geometrični lik, ki ma štiri stranice,vse enake, in štiri enake kote (90 stopinj) kvadratni koren iz dve kvadratni koren iz dve je dolžina diagonale kvadrata s stranico ena (prečna povezava dveh enako dolgih stranic, med katerima je pravi kot 90 stopinj) kvadratni koren iz tri to je višina enakostraničnega trikotnika, če je osnovnica dolga dve: pri stranici ‘ena’ (1) je višina kvadratni koren iz tri polovic (√3/2)

kvamfa, tudi klamfa (iz nemščine) jeklena skoba, ki deluje na principu deformacije

lev prostor za zrnje, neka vrsta kašče (Prekmurje)

l

lifranje spuščanje hlodov v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina), dostava

ladja čoln, ‘ladja’ pri Trbovljah na Savi, vse do prihoda železnice sredi devetnajstega stoletja je merila 3 x 34 metrov (po Lenarčiču) lajtmsar rezilnik (po Koširju, Zgornja Dolina) lastavičji rep konstrukcija vogala z zarezovanjem, kjer je zunanja širina repa večja od notranje: s tem zagotavlja, da se konstrukcija ne razpre lata glej: letev laze breg (po Lenarčiču, Trbovlje) ledenica jama, v kateri hranijo led, navadno z vertikalnimi zidovi, tudi v suhozidu (Kras); bazen za zbiranje ledu (po Lenarčiču, Trbovlje) lega lega je horizontalni tram, ki leži vzdolž na zidu in nosi špirovce, s tem pa streho samo; legi sta navadno povezani s poveznikom, ki teče pravokotno nanju in s špirovcema tvori trikotno strešno konstrukcijo; lega je lahko kapna (ob kapi, na spodnjem robu), slemenska (na vrhu, v slemenu) ali vmesna lego kocka 1 otroška poučna igračka, komercialno ime 2 najmanjši gradnik, element konstrukcije igračke, ki se sestavlja: 1 teoretično / s sestavljanjem v ravnini in s preklopom v višini; 2 praktično / s pritiskavcem lepota estetika (individualni pojem vsakega posameznika) les naravni material debla drevesa: tram, ploh, deska, skodla, furnir, iveri, drva letev bolj ali manj kvadraten profil lesa za manjše, nenosilne konstrukcije; letev pri kozolcu, do 9 x 1o cm debel les, na katerega nakladajo seno

listavec drevo z listi (ki preko zime praviloma odpadajo) lopa najprej veža in potem ‘črna kuhinja’, odkoder polnijo peč v ‘hišo’ lopar kuhinjsko orodje za vnos kruha v peč lopatica dobesedno majhna lopata; pri mlinskem kolesu ali pri turbini sestavni del, ki lovi vodo loputa pokrov odprtine, ki se odpira na horizontalnih tečajih v vertikalni smeri, navzgor luknja v arhitekturi kontrolirana odprtina

m macesen mehak les, iglavec: med mehkimi lesovi najtrši, ker počasi raste v neugodnih razmerah, je značilne rdečkaste barve z gostimi letnicami mah preprosta rastlina, ki ima le steblo in liste; na Pohorju ga uporabljajo kot tesnilo med tramovi; z mahom je prekrita slabo oskrbovana, vlažna, severna stran slamnate strehe maln mlin (Dolenjska) malnar mlinar, obrtnik, ki melje (Dolenjska) material v arhitekturi osnovno gradivo: kamen, les in glina, danes tudi drugi, sestavljeni materiali matica 1 osrednji element 2 čebela, ki rojeva; v panju je le ena 3 oglat, navadno šesterorob element, ki zateguje vijak in stiska konstrukcijo

166

AS3_1del.indd 166

29.10.2010 22:17:22


matriarhat ženska nadvlada (v socialni ureditvi družbe) mejica z nizkim rastjem ali grmovnicami poraščen rob vodnega kanala na močvirnatem območju mentrga kmečka miza, s prostorom za spravilo moke mera enota (v arhitekturi: enota razsežnosti); dimenzija (po Koširju, Zgornja Dolina) merska enota dogovorjena enota mere mesto funkcionalni sklop bivalne, upravne, obrambne, industrijske, obrtne, kulturne, prometne in druge arhitekture meteorna voda deževnica, proste vode kot rezultat dežja meter dolžinska mera: prvotno štiridesetmilijonti del (1/40 000 000) Zemljinega obsega; meter je deljen na 10 dm, na 100 cm in na 1000 mm: 1000 metrov je kilometer; zakonita merska enota od polovice devetnajstega stoletja mizarstvo obrt lesene opreme in oboja mlačev mlatenje žita za ločevanje zrna od plev mlaka jama z vodo: predvsem za živino (razen za konje), zaradi varnosti je mnogokrat ograjena; na Goričkem s prepletom (po Korenovi) mlin objekt, navadno ob vodi ali z napeljano vodo za mletje zrna na Muri imajo mline na vodi, tudi na čolnu obstajajo tudi mlini na veter (Severovzhod)

mlinski kamen okrogel kamen, ki se vrti okrog vertikalne osi (za mletje) mlinsko kolo navadno je to leseno kolo z lopaticami, ki izkoriščajo moč vodnega padca ali toka pri nas imamo le kolesa s horizontalno osjo: gnana so z malo vode in z večjim padcem nad kolesom ali z več (počasnejše) vode pod njim model kalup, okvir modul najmanjši, značilen in sestavljiv element sestava; značilnost so predvsem odnosi dolžin modularna koordinacija teoretična veda o sestavljanju (celot) iz (manjših) enot; m.k. poenostavlja delo in izključuje napake rezultat je skladnost celote most 1 povezava dveh bregov (reke, potoka) 2 zunanji dostop (z vozom) na gospodarsko poslopje (po Koširju, Zgornja Dolina) mostovž zunanji dostop v zgradbo, navadno v višji nivo (najbolj so uporabni mostovži pri dostopih z vozom v skedenj, včasih celo na podstrešje, Gorenjska)

N angleška oznaka za North, sever nabijanca hiša, grajena z nabijanjem, butanjem (po Šarfovi) načelo princip na poudne opisno: ‘proti jugu’ (orientirana strešina) po Mušiču na veter opisno: postavljeno na vetrovni lokaciji, v smeri vetra; po Mušiču načrt načrt je tehniška risba zgradbe ali dela zgradbe osnovni načrti so: tloris, prerez in pogled; za boljšo preglednost služita aksonometrija in perspektiva načrtovanje snovanje, planiranje nadstrešek podaljšan, izbočen del strehe, ki ščiti pred padavinami nadstropje enota arhitekture v višini

možic stožčast, vertikalni sestav kamna na tleh, vertikalni poudarek (na skodlasti strehi lesen, na slamnati slamnat, na opečni je to navadno glinen petelin)

napajalnik dolgo, navadno leseno korito za napajanje živine; lahko je del vodnjaka

možnar posoda za tolčenje in trenje (začimb); preprost top

napušč previs pod strešino, zaščita pred dežjem ali soncem

mreža, opečna z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco mvatnja mlačev (po Koširju, Zgornja Dolina)

mlinar obrtnik, ki melje (glej tudi malnar)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

neprava kupola tridimenzionalna konstrukcija; rezultat korbelinga (nepravega oboka) v prostoru, previsevanja horizontalnih plasti (kamna, opeke, čerpiča) nepravi obok rezultat korbelinga, stopničenja v ravnini (v dveh dimenzijah) nivo ravnina arhitekture (objekta), raven

mlin na veter objekt na izpostavljenem mestu, ki z vetrnico izrablja moč vetra za vrtenje (mletje), črpanje vode

AS3_1del.indd 167

n

nova hiša kamra, zadnja soba, (Kobansko, po Ložarju)

167

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:22


o obdevati vlagati žito ali seno med letve tako, da otep vtaknemo med dve letvi in ga prepognemo, da se povesi na obe strani: vzgon ga tako razpira in suši objekt zgradba, tehnično oblikovanje dajanje oblike; v arhitekturi obstajajo grafično oblikovanje (dvodimenzionalno), oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno), industrijsko oblikovanje, (angl.: design) oblikovanje, grafično grafično oblikovanje je dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih oblikovnik oblikovan element (poljubnega materiala); zidak, ki je namenjen sestavu v zid zaradi sestavljanja morajo biti njegove stranice pravokotne in v določenih razmerjih (najbolj uporabno razmerje oblikovnika je 1 : 2 : 4, ker omogoča prečnike in vzdolžnike, prekrivanje zidu v dveh in v treh debelinah, sestav v vogal) oboj zapiranje (pri zgradbi na primer zatrepa ali sten) z deskami, da zaščitimo vsebino pred zunanjimi vplivi (dežjem, vetrom) in da preprečimo izpadanje vsebine obok ločna konstrukcija, kjer elementi premoščajo razpetino z usmerjanjem sil v stranske, nosilne zidove; njegova značilnost je, da ima elemente, ki so simetrični; obok ima dve oprijemališči, lok in sklepnik (ključni kamen, večji in težji, ki zaključuje in definira obok sam - zato je mnogokrat posebej oblikovan ali dekoriran) obred ritual, sakralni ali etnološki postopek oder, gledališki gledališki oder je dvignjeni prostor za predstavljanje, igranje oder, gradbeni montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe)

odkap detajl roba z dvignjeno notranjo ravnino (lahko je le zareza), ki odvaja vodo in preprečuje zatekanje odnos razmerje dveh ali več količin, proporc odprtina v arhitekturi kontrolirana luknja ogenj ogenj je pojav oksidacije: teoretični elementi ognja so center, radialnost; praktični pa so rezultati tega pojava: vročina, svetloba, toplota, strah, posledično tudi varnost ognjišče prostor za ogenj ognjiščnica zgradba brez dimnika, kjer je osrednji prostor ‘hiša’ z odprtim ognjiščem ograja razmejnica ojačitev učvrščevanje krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice), armiranje

or odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, po Mavčcu ortogonalni pogled resnični, pravi pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna) - v fotografiji so te linije žal popačene (teoretično: pogled iz neskončnosti) ortogonalnost sestavljenost v pravilnih oblikah, vodoravno in navpično osamitev (tudi izolacija) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi, posegi itn oslica konstrukcija, sestav nasekanih drv v višini z okroglim tlorisom in z zaokroženim zgornjim delom (v prerezu), Goričko, Slovenske gorice; za pečenje zlagajo ilovnate zidake v oslice, ki so pokrite s slamo (Pomurje, po Mavčcu) Osrednja Slovenija centralni del Slovenije, osrednji pas, regija, tudi arhitekturna

ogrevanje vzdrževanje toplote, v arhitekturi praviloma na človeku prijazni meji

ostrnica konstrukcija (vertikalna - naravno ali umetno rogovilasta palica) za sušenje žita ali sena

okno 1 okno je v hiši kontrolirana odprtina za zračenje, razsvetljavo in za poglede 2 pri kozolcu je okno polje v stranskem pogledu: kozolec na dve okni na primer kaže od strani dve polji in tri stebre

ostrv kompozicija otepa ali otepov žita, navadno treh ali petih, pripravljenih za sušenje na prostem

opaž sestavljivi kalup, model, okvir opečna mreža z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco opeka zidak iz ilovice, pečene na visoki temperaturi optimum izvedba, ki omogoča najboljše delovanje vseh elementov v sklopu, najuspešnejši kompromis

otep otep slame (žita) je snop, ki ga objamemo z eno roko (da ga lahko obdelujemo, vdevamo, obdevamo) ovin sušilnica za žito: dvoceličen objekt, kjer je v enem delu (v zemlji) ognjišče, v dvignjenem pa sušijo žito; objekt je zaprt in stalen, največ jih je na robu moskovske gubernije (Aleksandrova) ozorod začasna sušilna naprava v Belorusiji - brez strehe in postavljena po potrebi (Aleksandrova)

168

AS3_1del.indd 168

29.10.2010 22:17:22


p

ko se odpira v ‘črno kuhinjo’ (tako za polnjenje kot za odvod dima), glej tudi ‘bučna peč’ 2 naprava za žganje (apna, gipsa, ilovice)

plenkača sekira, orodje za obsekovanje; v Pomurju za ravnanje gnetenih zidov blatnjače (po Šarfovi)

palec stara dolžinska mera, cola ali inča (angl. inch): 2.539 cm

pečnica zunanji obložni element, dvakrat žgana glina do leska (zaradi čiščenja, higiene)

panj bivalni prostor čebel, bedenj (starinsko), tudi klada ali truga

ped razsežnost, dolžina kakih petnajstih centimetrov

pletenica 1 pletena kita; polproizvod pri pletenju košev in košar 2 pletena žica, je gibka in močnejša od enojne žice

panjska končnica zaključni, zunanji vidni del panja; slikarija na panjski končnici je pomemben grafični element slovenske kulture Panonija SV del Slovenije ob madžarski meji, del panonske kotline; Panonska nižina para oblika vode v plinastem stanju paralelepiped geometrijsko telo, ki ima po dve in dve stranici vzporedni ter po dva in dva kota enaka parapet zid pod okensko odprtino parma zadnji prostor gospodarskega dela hiše, brez stropa in z dostopom na podstrešje, za svežo krmo (Pomurje, po Mavčcu) parna prostor (pod streho) za slamo (Pohorje) pašnik travnata krajina za pašo pašništvo način kmečkega gospodarstva, kjer se živina pase; prosto, pod kontrolo ali v ograjenem prostoru; posebna oblika pašništva je planšarstvo, občasno pašništvo, navadno organizirano v skupnostih paštva sušilnica (za sadje) patriarhat moška nadvlada (v socialni ureditvi družbe) peč 1 naprava za ogrevanje, kuhanje in za pečenje krušna ali kmečka peč definira čisti bivalni prostor,

perspektiva grafični prikaz prostora, globine, kjer se oddaljenost izgublja v bežišče; v konstrukciji navidezna globina, v ideji misel v bodočnost petr podstrešje na gospodarskem poslopju (po Koširju, Zgornja Dolina) pitlin (tudi piklin, po Korenovi) leseno vedro, spodaj ožje kot zgoraj, pri katerem sta dve nasprotno ležeči dogi daljši (za prijem), Prekmurje plajba svinčnica (po Koširju, Zgornja Dolina)

plot ograja, navadno lesena (ves Severovzhod) pod 1 gumno, prostor za živinsko krmo v gospodarskem poslopju (predvsem na Gorenjskem) 2 zaprt prostor (brez stropa) za mlatenje žita, kjer utrjenega prostora na tleh ni, na primer na barju; tam je pod postavljen v višino na zadnjem delu kozolca; sinonim je tudi ‘gumno’

plan načrt, risba arhitekture

podsek spodnji del lesene konstrukcije: navadno iz kostanja ali iz hrastovega lesa, medtem ko je zgornji del cimprane hiše na Severovzhodu iz jelovega lesa (Ložar)

planina 1 hrib 2 pašnik

podstin pokrit prostor okrog hiše; Ložar pravi: ‘tla so nabita s tlakom, imajo lesen rob’ (Prekmurje)

planšarstvo način pašništva, ko pasejo živino (govedo in drobnico) daleč od doma, navadno v skupni organizaciji za več lastnikov ali za vso vas, občasno (od pomladi do jeseni); ang.: transhumance

podstrešje prostor v zgradbi pod streho; zaradi nagnjenosti in problema z osvetlitvijo je manj uporaben

planiranje načrtovanje, snovanje plankača tesarsko orodje, sekira z dolgim ročajem za obtesovanje (Gorenjsko, po Koširju)

pogled 1 pogled je to, kar vidimo, kar objamemo s pogledom 2 tehnični izraz za risbo: pogled ali fasada; tehnična risba prikazuje ortogonalni pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna)

plastnica horizontalna razmejnica višin v terenu

Pohorje gorski greben ob Dravi, najvzhodnejši del Centralnih Alp

plašč plašč je pri kozolcu enostranski, nesimetrični nadstrešek, navadno nad enim oknom (glej tudi ‘birtah’)

pojeta vmesni, na pol odprt prostor, ki veže sprednji del domačije z zadnjim (le v hiši an akel ali v ključ), po Mavčcu

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 169

ploh debelejši ploskovni element žaganega lesa za konstrukcijo

169

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:22


pok stojalo, držalo za ročno obdelavo (nem.: bock = kozel), (po Koširju, Zgornja Dolina) pokrajina 1 regija, območje s skupnimi značilnostmi 2 pogled, veduta (v slikarstvu tudi pejsaž) poleno kos lesa za kurjavo (cca 3o cm dolg)

Prekmurje predel preko Mure, severno od te reke preplet preplet je ploskev, sestavljena iz tankih lesenih trakov ali vej, ki so v okvir med sabo prepleteni prerez tehnična risba: objekt ali detajl je prerezan (v vertikalni smeri); obstajata vzdolžni in prečni prerez

polkn leseno krilo za pokrivanje horizontalnih odprtin na ‘gankču’ (po Koširju, Zgornja Dolina)

preša domač izraz za stiskalnico (iz nemščine)

Pomurje predel okrog Mure: Prlekija, Prekmurje in Goričko posestvo kmečko gospodarstvo, zaključena gospodarska enota

prešpan lokalni izraz (Goričko) za glavni tram v stiskalnici prevžitkar človek po zaključku aktivne delovne dobe, ki opravlja manj zahtevna dela

posestnik lastnik posestva (veleposestnik; mali posestnik kot lastnik malega posestva)

prevžitkarska hiša hiša prevžitkarja

poveznik poveznik povezuje trikotno strešno konstrukcijo, da se kapni legi na stebrih ali na zidu ne razpreta (zaradi obtežbe) prava kupola (glej: kupola, tudi neprava kupola) pravi kot kot, ki oklepa 90 stopinj in riše četrtino kroga pravokotnik geometrijsko telo, ki ima štiri stranice, po dve in dve enako dolgi, ter štiri enake prave kote, po 90 stopinj preddverje pokrit prostor pred vrati, trem predimenzioniranje v projektiranju določitev prevelikih mer

proporcioniranje razmerje dolžin nekaterih elementov, ki je v stalnem, izbranem odnosu in ga lahko matematično izrazimo. Primer: največji možni kvadrat, ki ga iztešemo iz okroglega debla, je definiran s kvadratnim korenom iz dve, ki je diagonala kvadrata, če je njegova osnovnica enaka ena - proporcijski sistem raste in pada s koren iz 2. prostorsko načrtovanje planiranje v izbranem prostoru protiutež utež na nasprotni strani, ki napravo uravnava; v stiskalnici je protiutež velik, okrogel kamen, enako pri vodnjaku pršut na zraku sušeno svinjsko stegno prukca redek izraz za ‘hlapec’ (po Veri Smole)

previs prostor pod konzolo; situacija, kjer zgornji element previseva spodnjega, kjer sega preko njega - pod njim je previs preža dvignjena naprava za opazovanje, nadzor in za lov prhauz delavski dom, delavsko strnjeno naselje (Idrija) priklet, priklt neke vrste veža, predprostor; po Ložarju sekundarna veža; v Slovenskih goricah tudi kuhinja princip sistemski način, načelo Prlekija predel pod Muro, južno

prekajevalnica prostor za prekajevanje, včasih lahko le neke vrste omara iz letev

profil 1 pogled od strani, iz profila 2 prečni prerez konstrukcijskega elementa (stebra, trama, stojke); navadno ga izražamo z odnosom dimenzij (na primer: letev 2 x 3 cm)

preklada horizontalni element konstrukcije preko razpetine

propeler pogonski vijak (pri letalu ali pri klopotcu)

preklop konstrukcijski princip, kjer zgornji element prekriva spodnja dva

proporc (glej proporcija) proporcija odnos, razmerje dveh ali več količin

ptičja perspektiva pogled od zgoraj, kakor tloris, a na streho objekta (kakor ga vidi ptič), tudi ‘pogled od zgoraj’ puetra posoda iz žgane gline, navadno črna, z ročajem in s kljunom za nalivanje vode puntika sekira s podaljšanim rezilom za izsekovanje lukenj (na primer kozolca; gorenjsko, po Koširju) puršenhauz samski dom, iz nemščine (po Lenarčiču, Trbovlje)

r radialnost radialno je krožno okrog nekega centra: popolna radialnost riše krog; teoretično so vsi elementi na krogu enaki, imajo enake pogoje računalniška risba posebna vrsta risbe, ki jo omogoča računalnik radij polmer, polovica širine kroga radiacija sevanje (magnetizma, radioaktivnih elementov...)

170

AS3_1del.indd 170

29.10.2010 22:17:22


radialno krožno raka lesena konstrukcija, ki uravnava višino toka in vodi vodo k mlinskemu kolesu rame tehnično premoščanje dveh višin s stopniščem (rame: srednji spol; enoramne stopnice; dvoramne stopnice) rascana, tudi rascan italijanski izraz za napravo za sušenje žita: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden in v Ticinu (Airolo) v Švici (Scheuermeier, Juvanec) raschena italijanska beseda za napravo za sušenje v Graubuendnu v Švici (Scheuermeier) raufenk dimnik (po Lenarčiču, Trbovlje) raven ravnina arhitekture (objekta), nivo

repnica podzemska jama za spravilo poljskih pridelkov in vina (Kozjansko)

s

resonanca sozvočje (resonančni les lepo zveni)

S angleška oznaka za South, jug

ribja kost vzorec, kjer so elementi izmenično usmerjeni drug na drugega, tudi ‘prince de galles’

sat voskasta stena šesterokotnikov, v katerih čebele negujejo mladiče in vanje vnašajo med

rigel spodnja prečka v brani (Vera Smole)

satje več satov v sklopu

riga stožčasta konstrukcija, sušilnica za žito z odprtim ognjem: rusko (po Aleksandrovi)

sekira drvarsko in tesarsko orodje sendvič sestavljena konstrukcija več plasti, iz več materialov (kjer vsaka služi svojemu namenu: nosi, izolira, učvrščuje, varuje)

ritual obred, sakralni ali etnološki postopek riža lesena drča za spravilo hlodov v dolino (Pohorje; tudi na Gorenjskem, po Koširju) ročica ročica je prečka, ki zavetruje konstrukcijo, da se ne zloži; praviloma je nameščena v vogal okvirne konstrukcije in teče diagonalno

razdalja oddaljenost med dvema točkama razmejnica črta, ki ločuje razsežnost dimenzija, dolžina, enota velikosti; izraz navadno razumljen kot ‘velik ...’ razpetina razdalja med dvema vertikalnima elementoma, ki jo premoščamo rega (glej tudi fuga) vmesni prostor med gradbenima elementoma regija pokrajina, prostorska enota s skupnimi značilnostmi

senik objekt za spravilo sena (ne za sušenje) serija vrsta serijska proizvodnja industrijska proizvodnja enakih elementov

rogljičenje tesarski ali mizarski princip konstrukcije vogalne zveze z ‘roglji’; ti so lahko navzven vidni ali skriti v notranjosti

severovzhod severovzhodni del (Slovenije: od Pohorja do madžarske meje)

roj družina čebel

silaža silaža je tehnološko predelano seno v silosu naphano seno se v silosu tehnološko spremeni (kisa), zato ga živina nima prav rada

ror odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, v Pomurju, po Mavčcu rovt senožet, rut (po Koširju, Zgornja Dolina) rugesi švedsko: vertikalno stojalo za sušenje žita (Laid)

silos vertikalna (zaprta) ali horizontalna (odprta) naprava za predelavo in za spravilo sena simetrala središčnica kompozicije, ko je ena stran odslikava druge

regionalno načrtovanje planiranje prostora regije ali večjega dela krajine

ruša, travna strnjena plast trave, ki jo lahko od zemlje ločimo

simetrija odslikava situacije preko osi; simetrična kompozicija je enaka na obeh straneh osi, z ozirom na os je uravnotežena

rep ‘rep’ je podaljšek dvojnega vezanega kozolca: lahko je en sam, lahko sta dva; rep izgleda kot stegnjeni kozolec

rušt ostrešje, iz nemščine

simulacija navidezno delovanje, tudi prikaz

rut senožet, rovt (po Koširju, Zgornja Dolina)

Slovenske gorice predel severne Slovenije pod Muro, od Maribora do Gornje Radgone

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 171

171

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:22


skedenj 1 kombiniran objekt več dejavnosti: hlev, senik, mlekarnica, klavnica.. 2 prostor (pod streho) za seno (Pohorje) skica prostoročna risba; prva misel prostora na papirju ali na drugem mediju skladni razvoj usklajen razvoj več elementov, ki delujejo med sabo, ki omogočajo delovanje celote in ki medsebojno vplivajo; rezultat je skladnost (v arhitekturi razumljen predvsem v delovanju in v odnosu do narave) skladnost skladnost je rezultat usklajenega delovanja ali stanja, ko vsi elementi delujejo optimalno in zagotavljajo tudi najboljši rezultat (v arhitekturi: fizično, tehnično, estetsko) sklepnik najvišji, konični element oboka, ki združuje in zaključuje konstrukcijo skodla 1 skodla je krovni material, v kalanem lesu koroška skodla je dolga do devetdeset centimetrov, široka do deset in debela na enem koncu dva do tri milimetre in na drugem do centimetra; na streho so položene v dveh, včasih v treh plasteh, v prerezu rišejo sistem ribje kosti (prince de galles) gorenjska skodla je daljša, do metra dvajset, tudi do metra in pol, in debela dober centimeter po vsej širini; sestavljajo jo drugo zraven druge, s preklopom naslednje plasti po višini Mušič navaja tudi izraz ‘klanica’ 2 lesen krovni element, kalan tangencialno (za razliko od šinkeljna, ki je kalan v smeri proti centru, po Koširju, Zgornja Dolina) 3 ‘žagana deska 6’ (široka 16 cm ali šest palcev: Gorenjska) kot spodnji sloj lesene strehe, ko je na njej le ena plast ‘šinkeljnov’ (jugozahodna stran Pohorja)

skrilavec kamnina, ki se lomi, kolje v tanke plasti, dobre za kritino skrilj kamnina, ki ste lušči v plasteh; dopušča oblikovanje plošč, ki so zelo primerne za kritino (škofjeloško: ‘škalce’)

splavar delavec na splavu, ki ga usmerja in se s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom, (na Dravi in na Savinji) flosar Sredozemlje Mediteran, pokrajine okrog Sredozemskega morja; v Sloveniji obmorski kraji

slama slama in slamnata kritina: slama je steblo žitaric, slamnata streha pa je s slamo krita streha

Sredozemski del (Slovenije) arhitekturna regija Primorja, Krasa in Posočja

slanijek iz letev zbita omara za sušenje mesa na podstrehi (Slovenske gorice) slatina mineralna voda, kisla voda

staja objekt za občasno bivanje; za pastirja in za živali

sleme sleme strehe je najvišji del strehe, je prelomnica dveh strešin; pri strehi predstavlja najproblematičnejši del

stau za senu rezat ročna slamoreznica (po Koširju, Zgornja Dolina)

slepec zgornja pečnica, Prlekija (po Ložarju) slog (stil) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok..) sloki (kozolec) ozka izvedba kozolca, ki je doma predvsem nad Savo slop vmesna stopnja med zidom in stebrom snop količina požetega žita, ki ga objamemo z eno roko snovanje načrtovanje, planiranje

stan pastirska staja (glej: staja)

stavba zgradba, gradbena celota steber steber je navpični nosilni element, ki nosi konstrukcijo; lahko je lesen, sestavljen, zidan ali vlit stena vertikalna razmejnica med zunanjim in notranjim prostorom, med prostori v objektu; razmejuje, vodi ali nosi stil (slog) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok..) stiskalnica naprava za stiskanje (sadja na primer), po domače ‘preša’ stoh oznaka za kozolec po Cevcu stemnim ‘h’, skoraj ‘g’; stoh (po Koširju, Zgornja Dolina)

soba prostor v hiši

skorja, smrekova lubje; zunanji del, ki oklepa deblo; smrekova skorja služi kot strešni material na drvarski ali žagarski bajti (Pohorje); lesena konstrukcija, prekrita s smrekovim lubjem za drvarje je na Gorenjskem imenovana ‘kožarica’

soha vertikalni nosilni element konstrukcije

skupnost družba (ljudi) skupnih interesov in potreb, ki jih ta elementa družita

splav sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol; flos

spahnjenca izbočen prostor (spahnjenca na Krasu ima ognjišče in dimnik, običajno tudi okno)

stog bohinjski izraz za kozolec, včasih ga izgovarjajo skoraj kot ‘stoh’ (temni, grleni ‘h’) stog, kopica okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna

172

AS3_1del.indd 172

29.10.2010 22:17:22


stope posoda za tolčenje zrnja (na primer prosa), množ. sam.

enaka, a aktivna dejavnost je značilnost klopotca, ki za to dejavnost izrablja veter in vrtenje: rezultat je ritmični glas

svinjska kuhinja navadno zunanji, samostojen prostor kotlom za kuhanje hrane živalim

stoika ruska beseda za napravo za sušenje, stojalo (Aleksandrova)

streha zaščita arhitekture pred vplivi z vertikalne strani streha je lahko enokapna (ki je v vernakularni arhitekturi ni), dvokapna ali štirikapna: dvokapna ima dve enaki strešini, štirikapna pa navadno po dve in dve enaki, skupaj štiri streha s čopi rešuje probleme odprtega zatrepa, čop je praviloma visok četrtino ali tretjino višine zatrepa, včasih je višina določena tudi z zlatim rezom (slamnata streha)

svisli senik, lahko tudi del večjega objekta za spravilo sena

stojka navpična konstrukcija enega samega trama ali nosilca stolček redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolec redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolica redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolik redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stopnica tehnični element postopnega dviganja z ene višine na drugo stopničenje konstrukcijski princip, kjer je vsaka naslednja raven pomaknjena navznoter (na primer pri stopničasti piramidi): obraten način kot pri previsevanju, korbelingu stopnišče sestav stopnic za povezovanje dveh višin storhassja dolgo stojalo za sušenje, brez strehe, na več oken; švedsko (Laid) storhassjor norveško: stojalo za sušenje (Laid)

strešna konstrukcija nosilna konstrukcija, ki nosi krovni material; navadno je sestav leg (kapna lega pri kapi, slemenska lega pri slemenu), poveznikov (ki vežejo kapne lege) in špirovcev (ki z letvami nosijo strešni material) večje strehe imajo lahko zahtevne sisteme vmesnih leg, škarij in vertikalnih soh, ki premoščajo večje razpetine najstarejša strešna konstrukcija ima primarno in sekundarno konstrukcijo: primarna nosi slemensko lego, sekundarna strešni material; vmesna lega navadno definira čop studenec umetno grajen vodnjak (po Korenovi); jašek z zunanjim telesom, s streho z napravo za dvig vode (običajno vreteno) stzda steza (za vlačenje hlodovine), (po Koširju, Zgornja Dolina) sušilnica objekt vernakularne arhitekture za sušenje: sadja, lanu, mesa, hmelja itn. SV okrajšava za severovzhod

stožnik, tudi stožnjk lesen steber (gorenjsko, po Koširju) stranica stranska stena, v arhitekturi zid stranišče sanitarni prostor, toaleta stranišče ‘na štrbunk’ suho stranišče nad gnojno jamo ali nad svinjakom strašilo lik (človeka), ki na polju ali v sadovnjaku, vinogradu (pasivno) plaši in s tem odganja ptice

svetišče sveti kraj kot vmesnik med človekom in božanstvom v zgodovini arhitekture imamo ohranjenih mnogo svetišč: ne zaradi njihove pogostnosti ali pomembnosti - temveč zato, ker so bila svetišča grajena v trajnejših materialih (od domačih hiš) in so se obdržala do danes svinjak hlev za svinje: lahko je v sklopu drugega objekta, samostojen ali pa prislonjen zaradi velikosti, mase in moči živali je svinjak navadno predimenzionirana okvirna konstrukcija

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 173

173

š šapanje otepanje (žita), (po Koširju, Zgornja Dolina) šator odprta lopa, trem, vhodni del z 2, 3 ali 4 slopi (Ložar, Prekmurje) šintelj lesen krovni element, kalan v smeri proti osi, Pohorje šinkeljn lesen krovni element, kalan v smeri proti osi (za razliko od skodle, ki je kalana tangencialno; po Koširju, Zgornja Dolina) šintlni (množinska oblika, Zgornja Savinjska dolina, Slovenska Koroška)) lesen krovni element, (glej: skodla, ‘šinkeljn’) šiša po Ložarju izba, soba, zadnja soba (Pomurje) šiška ‘hiška’, kamnita zgradba v korbelingu (suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; tako jo imenujejo okrog Lokve šivani rob vogal dveh zidov, kjer si konstrukcijski elementi izmenjaje sledijo po višini, od strani je videti kot: vzdolžnik / prečnik škalce kamnita kritina iz skrilja, doma predvsem ob Sorah škarje 1 orodje za rezanje 2 v tesarski konstrukciji strehe povezovalni tram (navadno sta dva na vsaki strani špirovca) škegenj gumno, tudi guemlo, skedenj, pol odprt prostor, predvsem za mlačev (Pomurje, po Mavčcu)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:22


škompa otep (slame), (po Koširju, Zgornja Dolina) škopa slama, tudi šopa (Prlekija, po Ložarju) škorec ptič (jeseni v jatah pobirajo pridelke) škrilce kamnit element za prekrivanje strehe, iz skrilavca (Škofja Loka) šnajdca sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina) špirovec lesen tramič, ki teče vzporedno s padcem strehe; špirovci ležijo na legah; razstoj špirovcev je pogojen z dimenzijo letev, ki tečejo pravokotno nanje šopa slama (Prlekija, po Ložarju) šorfkantk tram ali tramič s štirioglatim prerezom (nem.: ostrorobi), (po Koširju, Zgornja Dolina) štala hlev, iz nemščine; mnogokrat se izraz uporablja tudi za vse gospodarsko poslopje s hlevom štant okno kozolca, Dolenjska (po Veri Smole) štava (bolj zračen) prostor od skednja, za spravilo stelje in krme (po Koširju, Zgornja Dolina) stožnjk stber pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina)

štrica klin za poravnavanje (vrvice), (po Koširju, Zgornja Dolina) štor ostanek debla štrbunk padec (v povezavi s ‘straniščem na štrbunk’) švajfarca ozka žaga ža izrezovanje (po Koširju, Zgornja Dolina)

tipologija sistem, ki uporablja tipiko tloris tehnična risba, ki reže objekt v vodoravni smeri in gleda od zgoraj; praviloma je to prikaz meter nad tlemi, razen če ni drugače dogovorjeno in označeno toplar izraz za dvojni (iz nemščine) vezani kozolec, uporabljajo ga predvsem na Dolenjskem toplota človeku prijazna temperatura, pri telesu 37 stopinj Celzija, v prostoru nad okrog 2o stopinj

t talina italijanski izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v kantonu Ticino v Švici

trajnostni razvoj manj primerno preveden angleški izraz ‘sustainable’, dobesedno ‘vzdržen’ (gl. skladni razvoj)

teč izraz (s čjem) za sušilno napravo v Švici (Scheuermeier)

tram kvadraten ali pravokoten profil lesa za konstrukcijo; gred (po Koširju, Zgornja Dolina)

temelj temelj je vmesnik med gradbeno konstrukcijo in nosilnimi tlemi; to je spodnji del konstrukcije v materialu, ki mora biti trden in odporen na vlago

transmisija prenos (za pogon z enega vrtečega se kolesa na drugega)

tehniška risba risba z določenimi pravili, ki prikazuje element, aparat, zgradbo v celoti; navadno je sestav tlorisa, prereza in pogleda temperatura stopnja toplote (pri ogrevanju) tesač drvar (po Koširju, Zgornja Dolina)

šterna zbiralnik kapnice, deževnice; cisterna (po Veri Smole)

tesar delavec, ki teše les; cimprman (po Koširju, Zgornja Dolina) tesarstvo obrt lesenih konstrukcij večjih dimenzij (tramov) v ročni obdelavi

štibelc mala soba, zadnja soba (Pohorje), po Ložarju: kamra

tip tip (hiše) je sklop značilnosti po konstrukciji, materialu, obliki, proporcijah...

štiblec mala soba, zadnja soba (Pomurje), po Mavčcu

tipika značilnost, skupna, sistemska značilnost

trdnost čvrstost trem preddverje, pokrit prostor pred vrati trenje pojav pri premikanju enega elementa po drugem; rezultat velikega trenja je toplota (trenje dveh lesov da toploto in posledično ogenj) trikotnik trikotnik je geometrijski lik, ki ima tri stranice; njegove značilnosti so odvisne od odnosa dolžin stranic in od kotov triba oznaka za kozolec po Cevcu trnac prostor pod napuščem okrog hiše (po Mavčcu) trn 1 klin, zob (pri zobatem kolesu na primer) 2 vrsta lesa, akacija

174

AS3_1del.indd 174

29.10.2010 22:17:22


tuenka način konserviranja mesa: v lesenem čebru, v masti (Slovenske gorice)

vaka vlaka, neke vrste jarek za usmerjanje spuščanja hlodovine v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina)

vmesnik vmesni element, ki bodisi razpira ali veže konstrukcijo

tučenca, tuečenca zgradba iz ilovice, v tehniki nabijanja, butanja (Prekmurje, po Šarfovi)

valj geometrijsko telo okroglega profila; valji se uporabljajo pri novejših mlinih namesto mlinskih kamnov - valjčni mlin

voda 1 kemijski izraz H20 2 streha na dve vodi (dvokapna streha); streha na štiri vode (štirikapna streha)

vas prostorski sklop domačij, ki zaradi skupnih interesov živijo v omejenem prostoru; bistvo vasi je sklop posamičnih heterogenih enot (vsaka enota ima vsaj bivalni in gospodarski del)

vodnjak naprava ali objekt za pridobivanje vode

tumpasto topo, neostro (po Koširju, Zgornja Dolina) turbina naprava, ki vodni ali parni curek spreminja v vrtenje, turbina je hitrejša od mlinskega kolesa in zahteva večji padec ob manjši kapaciteti vode

u urbanizem prostorsko urejanje mestnega (pre)dela, da ta omogoča delovanje, vplivanje in vnaša v prostor delovanje, estetiko, humanost bistvo urbanizma so skupni sklopi višje organizacijske vrednosti: bivalnih, upravnih, kulturnih, športnih, prometnih, industrijskih, obrtnih in drugih objektov učvrščevanje armiranje, ojačitev krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice)

v vakuum brezzračni prostor v kumes spodbita hiša okvirna konstrukcija lesene hiše, kjer ‘v kumes spodbijajo’ vertikalne tramove kot polnila; kumes verjetno pomeni utor (po Mavčcu) v dve drevesi kozolec v dve drevesi ima dve vzdolžni ploskovni brani, ki omejujeta notranji prostor; tako je prostor bolje izkoriščen, vsebine tudi ni treba obdevati, pač pa jo v notranjost kar natlačimo v eno drevo kozolec v eno drevo ima notranje, vzdolžno zavetrovanje izvedeno v ploskvi, z eno samo brano; notranjega uporabnega prostora tako nima, je pa bolj zračen

veduta pogled; navadno je v veduto vključena razmejnica z nebom, horizont vedro lesena okrogla posoda, spodaj širša kot zgoraj (obratno od pitlina), za vodo; novejše, kovinsko vedro je spodaj ožje vejanje pri mlačvi: ločevanje zrn od plev z ‘vetrom’, s tokom zraka

vodnjak na vreteno (ali na kolou) vodnjak z vretenom, na katerega navijajo vrv z vedrom, za vrtenje uporabljajo kolo ali križ vodnjak na črpalko (ali s pumpou) vodnjak z leseno ali z litoželezno črpalko, ročni pogon z nihanjem, redkeje s kolesom (na ekscenter) vogl oblič (po Koširju, Zgornja Dolina)

Vend Slovenec, poimenovan na Goričkem (med ogrsko nadvlado), po Mavčcu

volar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje)

veranda na pol zaprt prostor s slopi pred hišo (madžarski vpliv), po Mavčcu

vrata vez zunanjega z notranjim prostorom (medtem ko je okno navidezna povezava, so vrata dejanska vez)

vernakularna arhitektura vernakularna arhitektura je arhitektura, ki je plod nešolanih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah (neformalna edukacija) vertikala navpičnica, vertikalno je navpično veža lopa, prvotno le nadkrit prostor pred ‘hišo’, osrednjim prostorom v zgradbi; kasneje se razvije v ‘črno kuhinjo’ vijak 1 spojni element s spiralnim navojem 2 svora, pri stiskalnici vertikalno, špiralno vreteno z navojem

vretina vodnjak kot izvir vode: tekoče, talne, z delno zaščito (ograja, cev, streha) vretina na ključ vretina na ključ je plitev vodnjak, kjer vodo zajemamo v vedro na dolgi palici s ‘ključem’ (zavihkom) vzdržni razvoj (gl. skladni razvoj, trajnostni razvoj), dobeseden, a vsebinsko manj primeren prevod angleške besede ‘sustainable’

vlačugar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 175

vodnjak na čigo (ali na vzvod) vodnjak, ki deluje s protiutežjo (globina do petih metrov), po Korenovi

175

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


w W angleška oznaka za West, zahod

z zadnja hiša kamra, zadnja soba, včasih služi tudi kot shramba, kašča (Prekmurje, po Ložarju) zajetje umetno jezero, ki nastane po zajezitvi

zaščita zaščita ali varnost je efekt varovanja pred zunanjimi vplivi: lahko je aktivno ali pasivno zavetrovanje zavetrovanje je sistem prečnih opor, ki preprečuje, da bi se konstrukcija zložila; pri kozolcu je to brana, najpreprostejše enojno, vzdolžno zavetrovanje pa je ročica

žaga orodje za rezanje lesa, za žaganje

zaviti dom zaviti dom je domačija, ki ima tri krake, ki objemajo delovno dvorišče

žaplka manjša sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina)

zbiralnik zbiralnik je zatesnjena posoda za hrambo vode, tudi cisterna (lok. šterna)

žebelj kovan železen klin za spajanje (deluje po principu deformacije) žebelj je praviloma koničen od glave do konice

zaključeni dom zaključenih tlorisov domačij v slovenski kulturi praktično ni (vse so odprte), obstajajo pa domačije pribežnikov (Uskoki, Bela krajina), ki imajo zaprta celo dvorišča, nekatere domačije pa so celo sklop le treh krakov

zgradba gradbena celota, objekt, stavba

zapažiti z mahom zatesniti leseno steno (Pohorje, Prekmurje, po Ložarju)

zibka otroška posteljica, ki se ziba; tudi zibelka, zibel

zapeček sedež na robu krušne peči: navadno sta zapečka dva zapognjeni dom po domače ‘na akel’ (SV Slovenija), domačija je zapognjena v obliki črke ‘L’ zareznik ploščat krovni element, ki ga sestavljamo z naslednjim z zarezo: omogoča enojno kritje zaseka svinjska mast z narezanim mesom; gorenjska zaska, štajerska zaseka zaselek manjši sklop vsaj treh domačij, ki tvorijo zaključeno celoto (v organizacijskem smislu, ko imajo skupne interese) zatočišče skromno zavetje zatrep odprt ali zaprt, navadno trikotni del ostrešja v čelu zgradbe

ž

zemljanka izkopana jama z zaščitenimi vrati za poljske pridelke

zid stena, zidana iz zidakov zidak oblikovnik (iz sušene gline: čerpič; iz žgane gline: opeka; iz kamna: kamniti blok; iz drugih materialov: oblikovnik, na primer betonski itn.) zob izboklina, klin: ki se ujame z drugim za prenos zobato kolo kolo z zobmi za tekoče poganjanje zobata letev letev s klini ali z izrezanimi zobmi, za kratko premikanje zrcalo ogledalo zrcalna slika obrnjena slika, kjer sta leva in desna stran simetrično zamenjani

žagar obrtnik, ki upravlja žago, ki žaga

žesel redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) žganje 1 vzdrževanje visoke temperature 2 alkoholna pijača, žgana v kotlu za žganjekuho, destilacija žganjekuha kuhanje žganja (pijače) žičnik sodobna izvedba žeblja, industrijska proizvodnja iz žice; žičnik je enake debeline po vsej dolžini, na koncu ima konico žlota najnižji, vzdolžni, padajoči stik dveh strešin, horizontalno ali pod kotom; nasprotno od slemena žnura vrv (vrvica za označevanje ravnin; gorenjsko, po Koširju) žnuranje označevanje ravnin s pomočjo barve, ki jo nanašamo na osnovo z vrvico (gorenjsko, po Koširju) žrmlje ročni mlin za žito

zvonik 1 stolp z zvonom 2 navpična zidana ali lesena konstrukcija, ki nosi zvon

176

AS3_1del.indd 176

29.10.2010 22:17:23


ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 177

177

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


178

AS3_1del.indd 178

29.10.2010 22:17:23


Indeks Index

179

AS3_1del.indd 179

29.10.2010 22:17:23


Kraji

Objekti

Pojmi

Bašelj 120 Bevke 96 Bizeljska vas 50, 68, 84, 116, 140 Bizeljsko 50, 116, 122, 146, 148, 189, 190, 191 Borovnica 88 Braslovče 128 Brdo pri Lukovici 50, 96, 136 Brezovica na Bizeljskem 4, 72, 148 Crngrob 84 88, 90, 110 Daber Draga 80, 130 Gomilsko 66, 84, 100, 144 Grajska vas 60, 66, 80, 100, 116, 140 Hotedršica 86, 88, 94, 126, 146, 150 Hrastje ob Bistrici 72 Idrijca 50, 54 Kamenše 100, 112 56, 64, 98, 112, 140 Kandrše Klanec 64, 128 132, 136 Komenda Kozje 68 Lancovo 120 Lemberg 56 Lipovec 94 Mala Ligojna 78 Male Braslovče 152 64, 78, 110, 128, 130, 142 Mirke Notranje Gorice 54, 64 106 Novaki Olimje 72, 102, 120, 132, 142 Orešje na Bizeljskem 72 84 Osredek Ostrožno 54, 66 Paški Kozjak 60 Pečine 54, 74, 76, 94, 140, Pekel 88 Planinski vrh 56, 68 136 Podgorje Podsreda 86, 88, 102, 124, 144 Polhov Gradec 54, 96, 120 50 Poljane Ponikva 56, 66 Prapetno Brdo 54 50 Pristava Puštal 60 Rakovnik 60 Setnik 120 Sevnica 80, 102 Sladka gora 68 Slap 54 Storžev grič 78, 195 Šentožbolt 50, Šentviška planota 54, 74, 76, 88, 90, 94, 110, Škofja Loka 48, 58, 60, 94, 122, 130, 174 Šmiklavž 66, 100, 132 Trebče 60 Vače 96, 140 Verd 78 Visoko 120, 136 Vnanje Gorice 128 Volčji potok 112, 120 Zakriž 94, 106, 110 Zalog 60 Zaplana 94 Zbilje 98 Zg. Palovče 56 Zgornje Loke 68 Žabnica 98 Žepina 116

bivalna hiša / dwelling house 45, 52, 54, 56, 62, 64, 159, 188, 189 čebelnjak / apiary 96, 112, 118, 120, 160, 184, 188, 189 domačija / farmstead 41, 42, 44, 48, 50, 54, 158, 161, 162, 164, 176,188, 189 gospodarsko poslopje / farmstead 42, 48, 50, 62, 64, 68, 78, 162, 167, 174 hiša / house 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 166, 167, 168, 170, 175, 176, 184, 185, 188, 189 hlev / stockhouse 41, 42, 43, 48, 52, 54, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 78, 92, 102, 126, 159, 162, 163, 172, 173, 174, 188, 189 hram / storehouse 74, 188, 189 kašča / granary 12, 45, 48, 54, 58, 62, 74, 76, 78, 80, 92, 140, 162, 164, 166, 176, 188, 189 klet / cellar 12, 23, 24, 52, 54, 56, 58, 60, 68, 70, 72, 74, 78, 104, 106, 112, 146, 148, 164, 170, 188, 189 klopotec / wind rattle 12, 122, 164, 185, 188, 189 koruznjak / corn house 50, 68, 114, 116, 166, 188, 189 kozolec 48, 50, 54, 60, 62, 64, 66, 68, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 116, 126, 136, 140, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 171, 172, 174, 175, 184, 185 marof 62 mlin / mill 45, 48, 68, 86, 88, 90, 118, 144, 166, 167, 171, 175, 177, 184, 188, 189 opečna mreža / brickwork screen 94, 126, 128, 132, 168 opeka / brick 11, 126, 128, 130, 154, 159, 160, 167, 168, 176, 188, 189 preža / hunting tower 124, 170, 188, 189 repnica 146, 148, 171, 188, 189 studenec 152, 173 štirna 82 vodnjak / well 12, 16, 68, 82, 84, 152, 161, 164, 167, 170, 173, 175, 176, 184, 185 zemljanka / earth house 146, 148, 176, 188, 189, 191 znamenje / shrine 134, 136 žaga / sawmill 48, 90, 160, 162, 174, 176, 188, 189

arhitektura 7, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 25, 29, 37, 41, 42, 43, 84, 90, 92, 96, 134, 136, 138, 146, 158, 160, 161, 164, 175, 184, 185, 188, 189 baba 92, 158 16, 28, 52, 159, 162, 163, 168, 188, 189 center cimper 24, 25, 160 cimperman 160 22, 48, 60, 92, 126, 160 čelo čop 26, 52, 92, 160, 173 črna kuhinja 23, 24, 31, 34, 35, 39, 40, 42, 160, 161, 166 dekoracija 56, 160 deska 122, 160, 161, 166, 172 45, 52, 112, 138, 140, 142, 160, 168, 170 detajl diagonala 92, 160, 170 28, 29, 31, 32, 37, 38, 40, 52, 161 dim dimnica 23, 24, 31, 32, 52, 161 dimnik 24, 30, 31, 37, 38, 60, 108, 112, 160, 161, 171, 172 27, 43, 48, 161, 170, 176, 185 dom glina 30, 35, 154, 159, 162, 165, 166, 169 gospodarnost 162 42, 43, 64, 161, 162, 169, 174 gumno hlapec 163, 170, 173, 176 ilovica 54, 154, 159, 163, 164, 165 izba 163 izba 163, 173 jama 82, 146, 158, 163, 166, 167, 171, 176 kajža 163 kamen 14, 15, 27, 31, 35, 37, 82, 146, 148, 150, 159, 164, 165, 166, 167, 168, 170, 184 klesanje 164 kolo 72, 84, 86, 88, 90, 167, 175, 176 konstrukcija 14, 21, 22, 35, 36, 37, 44, 56, 62, 70, 72, 74, 76, 80, 86, 92, 104, 114, 118, 124, 126, 128, 142, 144, 146, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 168, 171, 172, 173, 175, 176, 188, 189 krajina 41, 48, 158, 165, 169, 176 krašenje 140, 160 krog 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 28, 29, 45, 82, 128, 142, 160, 165, 166, 170 krušna peč 35, 166 kvadrat 16, 20, 21, 22, 25, 29, 118, 120, 166, 170 les 29, 76, 104, 124, 159, 161, 163, 164, 165, 166, 171, 174, 184 lopa 92, 166, 173, 175 mletje 167 načelo 25, 50, 167, 170 nadstrešek 13, 25, 38, 43, 110, 112, 159, 167, 169 nadstropje 56, 64, 68, 78, 161, 167 naklon 25, 52, 98, 116, 128 oblikovanje 7, 10, 56, 132, 138, 154, 158, 162, 168, 172, 184, 188, 189 obok 15, 16, 18, 64, 167, 168 ogenj 16, 19, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 34, 37, 38, 39, 45, 52, 108, 168, 174, 188, 189 ognjiščnica 23, 31, 32, 34, 52, 168 ograja 44, 168, 169, 175 opaž 168 peč 13, 24, 25, 30, 31, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 154, 159, 160, 161, 163, 164, 166, 169, 188, 189 ploh 166 pod 21, 23, 35, 62, 150 podstrešje 24, 37, 38, 40, 42, 44, 54, 56, 66, 74, 104, 106, 108, 126, 167, 169 pogled 11, 17, 25, 26, 29, 42, 58, 76, 80, 94, 126, 132, 134, 138, 158, 161, 163, 167, 168, 170, 175 potok 48, 88, 90, 112, 120 pravokotnik 20, 21, 170 preddverje 108, 170, 174 preklada 15, 170 prerez 29, 76, 118, 167, 170 prevžitkar 170 princip 11, 15, 18, 36, 82, 86, 90, 92, 144, 166, 167, 170, 171,173

180

AS3_1del.indd 180

29.10.2010 22:17:23


pritličje profil raka razmerje sklepnik soba stopnica stopnišče streha špirovec tesar tesarstvo tloris trikotnik vedro voda zapeček zatrep zid zidak zrnje žito žrmlje

52 16, 160, 166, 170, 174 171 22, 92, 160, 168, 170 168, 172 23, 25, 160, 163, 164, 172, 173, 174, 176 152, 173 13, 78, 173 20, 22, 25, 26, 38, 42, 44, 48, 52, 54, 56, 58, 60, 66, 68, 74, 76, 80, 82, 92, 104, 114, 118, 126, 136, 144, 154, 160, 164, 172, 173, 175 12, 174 160, 174 160 12, 14, 15, 16, 17, 20, 21, 23, 24, 26, 28, 31, 36, 37, 38, 41, 42, 44, 45, 114, 124, 146, 158, 160, 165, 167, 168, 170, 174, 176, 188, 189 21, 22, 160, 161, 165, 174 82, 169, 175, 176 17, 38, 82, 84, 86, 88, 90, 142, 152, 164, 165, 167, 172, 175 35, 176 66, 74, 76, 92, 106, 176 29, 35, 60, 104, 168, 169, 173, 176 159, 160, 168, 176 86, 88, 166 19, 24, 42, 45, 74, 88, 108, 159, 162, 168, 171, 177 86, 88, 177

Objects apiary / čebelnjak 96,112, 118, 120, 160, 184, 188, 189 brick / opeka 11, 126, 128, 130, 154, 159, 160, 167, 168, 176, 188, 189 brickwork screen / opečna mreža 94, 126, 128, 132, 168 cellar / klet 12, 23, 24, 52, 54, 56, 58, 60, 68, 70, 72, 74, 78, 104, 106, 112, 146, 148, 164, 170, 188, 189 cistern / štirna 82 corn house / koruznjak 50, 68, 114, 116, 166, 188, 189 dwelling house / bivalna hiša 45, 52, 54, 56, 62, 64, 159, 188, 189 earth house / zemljanka 146, 148, 176, 188, 189, 191 farmstead / domačija 41, 42, 44, 48, 50, 54, 158, 161, 162, 164, 176, 188, 189 granary / kašča 12, 45, 48, 54, 58, 62, 74, 76, 78, 80, 92, 140, 162, 164, 166, 176, 188, 189 house / hiša 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 34, 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 166, 167, 168, 170, 175, 176, 184, 185, 188, 189 hunting tower / preža 124, 170, 188, 189 kozolec / hayrack 48, 50, 54, 60, 62, 64, 66, 68, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 116, 126, 136, 140, 158, 159, 160, 161, 162, 164, 165, 171, 172, 174, 175, 184, 185 marof 62 mill / mlin 45, 48, 68, 86, 88, 90, 118, 144, 166, 167, 171, 175, 177, 184, 188, 189 oxilliary building / gospodarsko poslopje 42, 48, 50, 62, 64, 68, 78, 162, 167, 174 repnica 146, 148, 171, 188, 189 sawmill / žaga 48, 90, 160, 162, 174, 176, 188, 189 shrine / znamenje 134, 136 stockhouse / hlev 41, 42, 43, 48, 52, 54, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 78, 92, 102, 126, 159, 162, 163, 172, 173, 174, 188, 189 water well / vodnjak 12, 16, 68, 82, 84, 152, 161, 164, 167, 170, 173, 175, 176, 184, 185 wind rattle / klopotec 12, 122, 164, 185, 188, 189

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 181

181

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


182

AS3_1del.indd 182

29.10.2010 22:17:23


Viri Bibliography

183

AS3_1del.indd 183

29.10.2010 22:17:23


1828 STARA KAISERJEVA SUITA 1824 - 33 (pon. 1999) 1875 BAUORDNUNG /STAVBNI RED ZA KRANJSKO HOUSES AND CITIES BUILT IN EARTH Achenza,M 2005 Aleksandrova,B 1967 RUSSKIE ISTORIČESKI ETNOGRAFIČESKI ATLAS Berge,B 2003 THE ECOLOGY OF BUILDING MATERIALS Bogataj,J 1981 Mlini na Dolenjskem, doktorska naloga Brunskill,R 2000 ILL. DICTIONARY OF VERNACULAR ARCHIT. SLOVENSKI KOZOLEC AGENS Cevc,T 1993 PASTIRSKE STAJE, zbornik Cevc,T ed 1997 Correia,M 2007 TAIPA NO ALENTEJO ARKIT. TRADICIONALE POPULLORE KOSOVES Doli,F 2001 Egenter,N 2003 IMPLOSION, CDRom ARCHITECTURAL ANTHROPOLOGY Egenter,N 1992 SEMANTIC AND SYMBOLIC ARCHITECTURE Egenter,N 1994 Fellner,J 2001 ALTE HOLZREGELN Fister,P 1986 UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM Fister,P 1993 ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE Fletcher,B 1996 HISTORY OF ARCHITECTURE Frattari,A 2000 EDIFICI RURALI DEL TRENTINO Gabrijelčič,P 2002 RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA Grobovšek,J 2003 DOKTRINA 1, ICOMOS Int. Charters TERRA INCOGNITA, Preserving Earthen Arch. Guillaud,H 2008 Hippolyti,R 1711 DICTIONARIUM TRILINGUE Hohmann,H 1987 ZIEGELGITTER IM ALPEN ADRIA RAUM POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU, ponatis 1906 Janša,A 1773 Juvanec,B 1985 Opečne mreže, raziskava Juvanec,B 1986 Hiša, raziskava Juvanec,B 1995 Vodnjaki / The Wells, raziskava Juvanec,B 1998 ARHITEKTURA PRI LENARTU Juvanec,B 2001 a Reinventer les abris en pierre Juvanec,B 2001 b Vernacular Architecture, http://www.thezaurus Juvanec,B 2002 a Šuplja gromila, Šibenik Juvanec,B 2002 b Six Thousands Years and more Juvanec,B 2003 a El bombo, La Mancha Juvanec,B 2003 b Čebelnjak kot arhitektura, v: Kranjska čebela Juvanec,B 2004 a Vernakularna arhitektura, kompleksnost preprostosti Juvanec,B 2004 b Desenvolumpament de construccio Juvanec,B 2004 c The stone, www.stoneshelter.org Juvanec,B 2005 KAMEN NA KAMEN Tan leyos y tan cerca, v: Piedras con raices 14, 29-40 Juvanec,B 2006 a Juvanec,B 2006 b Chischner, nepravi sorodnik kozolca LES 7 06 Juvanec,B 2006c VERNACULAR ARCHITECTURE OF MALTA Juvanec,B 2007 a KOZOLEC Juvanec,B 2007 b Kozolec kot tehnični spomenik, v: ŽIT 1/07 CHOZO DE EXTREMADURA, JOYA EN PIEDRA Juvanec,B 2008 Juvanec,B 2008 a Hvalnica lesu, v: LES 7 Juvanec,B 2008 b Basics of Proportional Systems in Architecture Juvanec,B 2009 ARHITEKTURA SLOVENIJE 1, Alpski del ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1, Alpine Part, Juvanec,B 2009 a Basics of Proportional Systems in Architecture Juvanec,B 2010 ARHITEKTURA SLOVENIJE 2 Severovzhod ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2, Northeast, Juvanec,B 2010 a Pozzo Sacro Sant’Anastasia, Sardara in: Piedras con raices 1/10 Juvanec,B 2010 b SLOVENSKI ČEBELNJAK Kajzelj, 1997 BOVŠKA HIŠA Koprivec,L 2009 Vpliv gradiv na oblikovanje fasadnega ovoja, dokt. n.

Umetn. kabinet Primoža Premzla Maribor samozaložba, Ljubljana Argumentum, Lisboa Nauka, Moskva Architectural Press, Amsterdam Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana Faber and Faber, London Žirovnica SAZU, Ljubljana Argumentum, Lisboa Dukagjini, Prishtina DOFSBT, Zuerich Structura Mundi, Lausanne Structura Mundi, Lausanne OKK, Wien Cankarjeva založba, Ljubljana MOP RS, Ljubljana Butterworths Universita di Trento, Trento Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana ICOMOS, Ljubljana Argumentum, Lisboa Georgy Mayr, Labaci Intern. Staedteforum, Graz Slovensko čebelarsko dr., Ljubljana Univerza v Ljubljani, FAGG, Ljubljana Univerza v Ljubljani FAGG, Ljubljana ICEA, Coventry Jasama, Lenart UNESCO/ICOMOS Canada, Montreal Inst. for Slovenian Studies, Victoria Prostor, znanstveni časopis, Zagreb UNESCO / ICOMOS France, Paris Prostor, znanstveni časopis, Zagreb Čebelarski muzej, Radovljica AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Pedra seca 8/2004 p 10-14, Barcelona Ljubljana University, Ljubljana I2, Ljubljana ARTE, Caceres ZLS, Ljubljana Xpeditions, Universite de Leuven I2, Ljubljana University, Ljubljana TZS, Ljubljana ARTE , Caceres Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana Prostor, znanstveni časopis, Zagreb I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Prostor, znanstveni časopis, Zagreb I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana ARTE, Caceres Univerza v Ljubljani in ČZS, Ljubljana Debora, Ljubljana Univerza v Ljubljani, FA, Ljubljana

184

AS3_1del.indd 184

29.10.2010 22:17:23


Korade,D 2009 KLOPOTEC Koren,V 1962 Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju POHN KUFR GA MAM Košir,S 2004 Košir,S 2008 V COKLAH NA POT Kunej,T 2002 Repnice Kregar,R 1946 NAŠ KMEČKI DOM 1 Kresal,J 2002 GRADIVA V ARHITEKTURI Kretzenbacher,L 1975 WINDRADEL UND KLAPOTETZ Allgemeine Proportiontheorie Langhein,J 2003 CABANE EN PIERRE SECHE DE FRANCE Lassure,C 2004 LA PIERRE SECHE, MODE D’EMPLOI Lassure,C 2008 Le Corbusier 1963 MODULOR Kmečki dom in kmečka hiša Ložar,R 1944 Marinko/Debevec 09 VPLIV ANTIKE V ARHITEKTURI Martin-Galindo, J 06 LA ARQUITECTURA VERNACULA Maučec,M 1967 Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju Melik,A 1931 Kozolec na Slovenskem Mileto,C Vegas,F 2008 HOMO FABER Moškon,D 1975 Gradbeno tehnološka raziskava ilovnatega naboja Moser,O 1974 DAS BAUERNHAUS Moser,O 1994 Des lebens Wirklichkeit Mušič,M 1963 ARHITEKTURA SLOVENSKEGA KOZOLCA Olafsson,G 2000 REC. MEDIEVAL FARM IN THORSARDALUR Oliver,P ed 1997 ENCYCLOPEDIA OF VERNACULAR ARCHIT Oliver,P 2003 DWELLINGS, The Vernacular House World wide Oliver,P 2006 BUILT TO MEET NEEDS: VERNACULAR ARCH Pavel,A 1930 Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev Potokar,R 2002 GORENJSKA, ARHITEKTURNI VODNIK Skalicky,J 2004 Ljudsko stavbno izročilo žetalske občine, v: Žetale in Žetalani Skalicky,J 2005 O stavbni dediščini Haloz, v: Svet Belanov Stabej,J 1997 SLOVENSKO LATINSKI SLOVAR (po: Kastelec - Vorenc 1680 - 1710) Šarf,F 1963 Vrste ognjišč na Slovenskem Šarf,F 1971 Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu Terpin,R 1998 DOM NAŠIH PREDNIKOV Terpin,R 2008 DOM NAŠIH PREDNIKOV 2 Valvazor,JV 1689 SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, ponatis 1984 Vegas,F, Mileto,C 2007 RENOVAR CONSERVANDO Vellinga,M ed 2008 VERNACULAR ARCHITECTURE IN THE 21ST Vellinga/Oliver 2007 ATLAS OF VERNACULAR ARCHITECTURE Vilfan, S 1970 Kmečka hiša, v: Gosp. in družbena zgodovina Slov. Vitruvius 1825 DE ARCHITECTURA LIBRI DECEM, ponatis 1999 Zaccaria, ed 1990 ARCHITETTURA IN PIETRA A SECCO LA CATALOGAZIONE DEL PATRIMONIO Zaccaria,C 1999 Zadnikar,M 1991 SLOVENSKA ZNAMENJA Zaragoza,C 2000 ARQUITECTURA RURAL PRIMITIVA EN SECA Zbašnik,M/Kresal,J 2002 POVRŠINSKA OBDELAVA GRADIV V ARHITEKTURI Zupančič,D 2003 SARDINIJA, ARHITEKTURA KAMNA Zupančič,D 2003a Vernakularna arhitektura in ekonomika gradnje Zupančič,D 2009 Economy and Common Sense Zupančič,D 2010 Hiska at Kras, Slovenia Žiberna,I et al 2004 Teorija in praksa regionalizacije Slovenije

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 185

Litera, Maribor Slovenski etnograf xv 85-101, Ljubljana samozaložba, Gozd Martuljek samozaložba, Žirovnica Občina Brežice, Brežice Naš dom, Ljubljana Univerza v Ljubljani, FA, Ljubljana Verlag R Trofenik, Muenchen Ordo et Mensura viii, Berlin Edisud, Aix en Provence Eyroles, Paris L’architecture d’aujourd’hui, Boulogne Klas, Znanstvena knjižnica, Ljubljana Mohorjeva družba, Celje Disputacion de Badajoz, Badajoz Etnografija Pomurja I Pom. zal., Murska Sobota Razprave znanstvenega društva, Ljubljana Mancomunidad, Ademuz FAGG Institut za oblikovanje, Ljubljana Landesmuseum, Klagenfurt Geschichtsverein, Klagenfurt Zalozba Obzorja, Maribor National Museum, Reykjavik Cambridge University Press, Cambridge Phaidon, New York Cambridge University Press, Cambridge Etnolog iv 125-145, Ljubljana Saving, Ljubljana Občina Žetale, Žetale Halo, Cirkulane ZRC SAZU, Ljubljana Slov. etnograf 16/63, Ljubjana Slov. etnografski muzej,Ljubljana Založba Bogataj, Idrija Založba Bogataj, Idrija Mladinska knjiga, Ljubljana Municipio Rincon A., Ademuz Taylor and Francis, London Cambridge University Press, Cambridge SAZU, Ljubljana Institut za gradjevinarstvo, Zagreb SCHENA Editore, Fasano Adriatica, Bari Družina, Ljubljana Colleccio Politecnica 10, Valencia UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Mediterra (Craterre Grenoble), Cagliari Stonechat 21:6, Caernarfon Pedagoška fakulteta UM, Maribor

185

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


186

AS3_1del.indd 186

29.10.2010 22:17:23


IzvleÄ?ki Abstracts

187

AS3_1del.indd 187

29.10.2010 22:17:23


Izvleček

Vrsta knjig Arhitektura Slovenije je načrtovana v obsegu petih delov z delovnimi naslovi: 1, Alpski del; 2, Severovzhod; 3, Osrednji pas od Cerkljanskega, preko Ljubljanske kotline vse do Kozjanskega; 4, Dolenjska hribovja; 5, Kraško mediteranski del Slovenije. Prav tretji del, osrednji pas izgleda najbolj raznolik. Arhitektura pomeni 'trdno stati', kar je nedvomno atribut preprostega človeka. Taka je tudi ta arhitektura. Arhitekturo kot oblikovanje prostora določa že Vitruvij: sestavni deli so konstrukcija, funkcija in estetika. Preprosta, mala, vernakularna arhitektura ni tista za kralje, za mrtve ali za bogove, pač pa za vsakodnevno življenje in je delo malega človeka. Vernakularna arhitektura ni plod šolanih ljudi: zamislili so si jo, jo izvedli in jo uporabljajo tisti, ki so znanje dobili od prednikov kot dediščino, s kulturo. Njihova naloga pa je, da to znanje, oplemeniteno z izkušnjami, nadaljujejo in razvijajo v obliki kulture. Vernakularna arhitektura je vedno na novo izumljena, je neponovljiva: danes še obstaja, nova ne nastaja več. Danes je arhitektura plod strokovnjakov, arhitektov in drugih. Dobra arhitektura - tudi danes - pa je boljša, če upošteva in kaže tisto kulturo naših dedov, ki se je ohranila do danes. Ne v detajlu, ne v materialu: v misli. Vernakularna arhitektura alpskega dela Slovenije pokriva dobršen del gorate Slovenije: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, vse do Pohorja (Centralne Alpe). Drugi del, AS2 sega od zahodnega Pohorja do madžarske meje, od Hodoša do Haloz. Tretji del, AS3 obsega dobršen del osrednje Slovenije, horizontalni pas od zahoda proti vzhodu, katere značilnosti se razlikujejo tako od severa kot od juga. Uvodni, teoretski del prinaša pomembno poglavje o bistvu zgradbe: o njeni vsebini. Gre za organizacijo življenja in dela, konstrukcije in delovanja. To je tloris. Teoretično se začne s centrom in nadaljuje s krogom, s krožnim dodajanjem elementov, ki omogočajo delovanje. Praktično je center ogenj. Ta je predstavljen na zahodu kot odprto ognjišče, v pretežnem delu Slovenije pa je ujet v lončeno peč, okrog katere se vrti življenje v 'hiši', kot pravimo Slovenci osrednjemu bivalnemu prostoru hiše. A najpomembnejši element je pravzaprav kuhinja, ki se razvije okrog zunanjega vhoda v peč, kar omogoči čist osrednji prostor, brez dima, a topel in prijeten, tako za bivanje, delo in za spanje. Dodajanje prostorov je le še vprašanje časa in seveda potreb. Druga polovica knjige predstavlja različice značilne arhitekture po objektih: od

bivalne hiše lastnika in prevžitkarja do hleva, poda, kašče, sušilnice, kozolca, mlina in žage, vse do preže in klopotca. Nekateri detajli so narisani, pretežni del knjige pa so fotografije. Te so opremljene z GPS podatki v sistemu WGS 84, z metrsko mrežo, ob vsakem objektu pa je tudi omenjen kraj, kjer se nahaja. To so predvsem: domačija kot sklop bivalne hiše z gopodarskimi objekti; bivalna hiša; bivalna hiša z gospodarskim delom; skedenj, kot kombiniran objekt kmetskega gospodarstva, običajno v sklopu hiše; hlev, kot objekt za bivanje živali; sušilnica, kot objekt za sušenje, predvsem z ognjem, pa sušilnica kot koruznjak; kašča, kot zgradba za spravilo hrane; čebelnjak kot pomemben del naše arhitekturne dediščine; hram, klet kot samostojen objekt; mlin, žaga; lovska preža na planjavi ali ob jasi v gozdu, klopotec, ki je sicer bolj znan v severnih krajih, a kot kaže, so najstarejši prav v vzhodnem delu osrednjega pasu. Najposebnejši del arhitekture tega območja pa so zemljanke ali repnice, kot jim rečejo na Bizeljskem in predstavljajo vkopano arhitekturo 'umetnega' podzemlja. Končno so v knjigi še indeks pojmov, 'slovarček, kot ga razume arhitekt' in seznam virov, ki so za to območje in za tematiko najpomembnejši.

188

AS3_1del.indd 188

29.10.2010 22:17:23


Abstract

The series of books Architecture of Slovenia is planned in five parts, with the working titles: 1. Alpine Part; 2. Northeast; 3. Central Belt from Cerkljansko across the Ljubljana Basin all the way to Kozjansko; 4. Dolenjsko Hills; 5. Karst – Mediterranean Slovenia. Part three, the central belt has the most diverse appearance. Architecture means 'to stand firmly', which is undoubtedly an attribute of simple man. As also this architecture. Vitruvius already defined architecture as the design of space: construction, function and aesthetics are the composite parts. Simple, small, vernacular architecture is not for kings, for the dead or for the gods, but for everyday life and it is the work of small man. Vernacular architecture is not the fruit of educated people: it is conceived, executed and used by those who have gained their knowledge from their forebears, as heritage, from culture. Vernacular architecture is always freshly invented, it is unrepeatable: it still exists today, but is no longer created anew. Today, architecture is the fruit of experts, architects and others. Good architecture - even today – is better if it respects and demonstrates the culture of our forebears that has been preserved until today. Not in detail, not in materials: in idea. The vernacular architecture of the Alpine part of Slovenia deals with a high proportion of the Slovene mountains: the Julian Alps, Karavanke, Kamnik and Savinja Alps, all the way to Pohorje (Central Alps). The second part, AS2, covers from western Pohorje to the Hungarian border, from Hodoš to Halože. Part 3, AS3 covers a good part of central Slovenia, a horizontal belt from the west towards the east, the characteristics of which differ from both north and south. The introductory, theoretical part provides an important chapter on the essence of building: its content. This is the organisation of life and work, construction and functioning. This is the ground plan. Theoretically, it starts with the centre and continues with a circle, with the circular addition of elements that enable functioning. In practical terms, the centre is the fire. In the west this is an open hearth but in most of Slovenia it is enclosed in a earthenware stove, around which life revolves in the 'house' as Slovenes call the central living room of a house. The most important element, though, is actually the kitchen, which developed around the external access to the stove, which allows a clean central space, without smoke, but pleasant and warm, for living,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 189

work and for sleeping. The addition of further rooms was only a matter of time and, of course, need. The second half of the book presents variants of typical architecture by objects: from the dwellings of the owner and those of dependents through stock houses, threshing floors, granaries, drying houses, kozolci, mills and sawmills, to hunting towers and wind rattles. Some details are sketched, but the major part of the book consists of photographs. These have GPS data attached, in the WGS 84 system, with a metre net, and the name of the location of each object is also mentioned. These are primarily: farmstead as a complex of residential house with auxiliary buildings; residential house; residential house with auxiliary parts; barn, as a combined object of the farm economy, normally within the complex of a house; stock house, as the facility in which animals are kept; drying house, as a facility for drying, mainly using fire, and a drying house as a corn house; granary, as a building for storing food; apiary as an important part of the Slovene architectural heritage; storehouse, cellar as an independent structure; mill, sawmill; hunting tower in the open or beside a glade in the forest, wind rattle, which is actually more familiar in the northern part although the oldest appear in the eastern part of the central belt. The most specific element of the architecture of this area is earth houses, storage caverns dug into the ground, or repnice, as they are called in Bizeljsko, which are architecture of the 'artificial' underground. Finally, the book contains an index of terms in Slovene, a 'glossary as understood by an architect' and a bibliography of the most important sources for this region.

189

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


Auszug

Eine Serie der Architektur Sloweniens ist in einem Fünfteiler geplant, mit den Arbeitstiteln: 1 Alpen-Teil; 2 Nordosten; 3 Zentraler Gürtel von Cerkljansko über den Lajbacher Talkessel bis nach Kozjansko, 4 Dolenjska Hügel, 5 Kraško – der Mediterane Teil Sloweniens. Es ist der dritte Teil der zentrale Gürtel der unterschidlicher nicht sein könnte. Architektur bedeutet 'fest stehen', was zweifellos ein Attribut des einfachen Menschen ist. So ist auch diese Architektur. Die Architektur als Gestaltung des Raumes hat schon Vitruvij festgelegt: Die Hauptbestandteile sind die Konstruktion, Funktion und die Ästhetik. Die einfache, kleine, vernaculare Architektur ist nicht eine für die Könige, die Toten oder die Götter, sondern für den Alltag und die Arbeit des kleinen Mannes. Die Vernaculare Architektur ist nicht das Erzeugnis gebildeter Menschen: ausgedacht, durchgeführt und benutzt haben es jene, die das Wissen von Ihren Vorfahren als Kulturerbe weitergereicht bekommen haben. Ihre Aufgabe ist es , dieses Wissen zu veredeln, fortzusetzen und in Form der Kultur weiter zu entwickeln. Die Vernaculare Architektur wurde immer wieder neu erfunden und ist einzigartig: es gibt sie noch heute, jedoch entstehet keine neue mehr. Heute ist die Architektur das Ergebnis der Experten, Architekten und anderer. Gute Architektur – auch heute noch – ist besser, wenn sie die Kultur unserer Großväter zeigt und berücksichtigt, die bis heute erhalten geblieben ist. Nicht im Detail, nicht im Material: in Gedanken. Die Vernaculare Architektur des Slowenischen Alpenreiches zieht sich durch den großteil des Slowenischen Gebirges: Julischen Alpen, Karavanken, Kamnik und Savinja Alpen, bis hin zum Pohorje (Zentralalpen). Der zweite Teil AS2 erstreckt sich vom westlichen Pohorje bis zur ungarischen Grenze, vom Hodo bis zum Haloz. Der dritte Teil, AS3 erstreckt sich über einen beträchtlichen Teil des zentral Sloweniens, der horizontale Gürtel von Westen bis zum Osten, deren Eigenschaften sich von Nord und Süd unterscheiden. Der einleitende, theoretische Teil erbringt ein wichtiges Kapitel über das Wesen des Gebäudes: über seinen Inhalt. Es handelt über die Organisation des Lebens und der Arbeit, der Konstruktion und der Funktion. Das ist der Grundriss. Theoretisch beginnt er mit dem Zentrum weiter zum Kreis, mit kreisförmigen hinzufügen der Elemente, der den Betrieb ermöglicht. Praktisch ist das Feuer im Zentrum. Dieses ist im Westen als offenes Feuer dargestellt, im großsteil Sloweniens jedoch im Lehmofen, um dem sich das Leben im 'Haus' dreht, wie die Slowenen den Mittelpunkt des Wohnraumes nennen.

Das wichtigste Element ist eigentlich die Küche, das sich um den externen Eingang des Ofens entwickelt, das einen sauberen zentralen Bereich ermöglicht, ohne Rauch, jedoch warm und angenehm ist, sowohl zum wohnen, arbeiten und schlafen. Hinzufügung von Räumen ist nur eine Frage der Zeit und des Bedarfs. Der zweite Teil des Buches stellt unterschiedliche charakteristische Architektur in Gebäuden dar: vom Wohnhaus des Eigentümers und Antelteilerhaus bis zum Stall, Boden, Getreidespeicher, Trockneraum, Heuraufen, der Mühle und Sägewerk, bis zur Hochstand und der Rassel. Einige Details sind gezeichnet, der grosteil des Buches sind Bilder. Diese sind mit GPS-Daten im WGS84 System ausgestattet, mit einem Meter Einheit Gitter, bei jedem Objekt ist auch der Ort erwähnt wo er sich befindet. Das sind vor allem: Der Bauernhof als Wohneinheit mit Wirtschaftsgebäuden; Wohnhaus; Wohnhaus mit wirtschaftlichen Teil; Scheune, als kombinierte Anlage der Bauernwirtschaft, in der Regel im Hausumfang. Stallung, als Anlage für die Tiere. Trockenraum, Als Anlage zur Trocknung, insbesondere mit dem Feuer und Maistrockenanlage; Getreidespeicher, als Gebäude für die Aufbewahrung von Lebensmitteln; Bienenhaus als wichtiges Teil unseres architektonischen Erbes; Keller als separate Anlage; Mühle, Sägewerk; Hochstand (Hochsitz) auf der Ebene oder auf der Lichtung im Wald. Rassel, die in den nördlichen Orten besser bekannt ist, jedoch wie es aussieht sind die ältesten Rasseln aus dem östlichen Teil des zentralen Gürtel. Der wichtigste Teil der Architektur dieser Gegend sind die Erdhäuser oder repnice, wie sie im Bizeljskem genannt werden und stellen die eingegrabene Architektur der 'künstlichen' Unterwelt dar. Endlich ist im Buch auch der Index von Begriffen, 'Wörterbuch wie der Architekt ihn versteht' Und Liste der Quellenangaben, der wichtigsten Thematiken.

190

AS3_1del.indd 190

29.10.2010 22:17:23


Résumé

La série de l’architecture de la Slovénie est conçue en cinq parties portant les titres de travail suivants : 1) La région des Alpes ; 2) Le Nord-est ; 3) La Slovénie centrale – de Cerkljansko et du bassin de Ljubljana jusqu'à Kozjansko ; 4) Les collines de Dolenjska ; 5) Le Karst – la Slovénie méditerranéenne. C’est précisément la troisième partie, celle de la Slovénie centrale, qui est le plus varié. Le mot architecture veut dire «être solidement dressé », ce qui est sans aucun doute l’attribut des gens ordinaires, tel est en effet aussi l’architecture dont il est question dans cette partie. L’architecture en tant que conception d’un espace a déjà été définie par Vitruve : ses composantes sont la construction, la fonction et l’esthétique. L’architecture ordinaire, vernaculaire n’est pas destinée aux rois, aux morts ou aux dieux, mais à la vie quotidienne. Elle est l’œuvre de gens ordinaires. L’architecture vernaculaire n’est donc pas le fruit de gens érudits : elle a été conçue, accomplie et utilisée par des personnes qui ont hérités de ce savoir de par leurs aïeux et de par leur culture. Il est de leur devoir d’affiner cette capacité, de la compléter avec l’expérience, de la maintenir et de la développer en forme de culture. L’architecture vernaculaire est toujours inventée à nouveau, elle ne peut pas être répétée : elle existe encore à ce jour, mais elle n’est plus créée à neuf. Car aujourd’hui, l’architecture est le produit d’experts, d’architectes et autres personnes spécialisées. La bonne architecture – aujourd’hui aussi – est meilleure encore quand elle respecte et démontre la culture de nos aïeux qui a été préservée jusqu'à ce jour. Pas nécessairement dans les détails ou les matériaux, mais dans la pensée. L’architecture vernaculaire de la Slovénie alpine traite une bonne partie de la région montagneuse de la Slovénie : les Alpes juliennes, le massif des Karavankes, les Alpes de Kamnik-Savinja et le massif du Pohorje (alpes centrales). Dans la deuxième partie de la série »Architecture de la Slovénie« il est question de la région allant du massif du Pohorje occidental jusqu’à la frontière hongroise, c'est-à-dire de Hodoš à Haloz. Le troisième volume de la série traite de la majeure partie de la Slovénie centrale, la bande horizontale s’étendant de l’ouest à l’est du pays et dont les caractéristiques diffèrent de celles du nord et du sud. La partie introductrice et théorique forme un chapitre important sur l’essence du bâtiment et de son contenu. Il s’agit de l’organisation de la vie et du travail, de sa construction et de son fonctionnement. En autre mots : de son plan de construction. Théoriquement, tout part du centre et continue en cercle. Les éléments importants au fonctionnement y sont ajoutés en forme circulaire. En fait, c’est le feu – l’âtre qui forme le centre. A l’ouest du pays, l’âtre est un foyer

ARHITEKTURA SLOVENIJE, OSREDNJI PAS

AS3_1del.indd 191

ouvert, alors que dans la plupart des autres régions de la Slovénie le feu est capté dans des poêles en faïence autour desquels se déroule la vie de famille et qui représentent le cœur de la maison. L’élément le plus important est à vrai dire la cuisine qui se développe autour de l’ouverture extérieure de l’âtre, ce qui permet que la pièce centrale demeure propre, sans fumée, mais aussi chaude et agréable à vivre, travailler et dormir. L’annexe d’autres chambres n’est qu’une question de temps et de nécessité. La deuxième partie du livre présente les différentes caractéristiques d’architecture en utilisant des exemples tels que : maisons d’habitation d’un propriétaire et d’un tenancier, étable, aire de battage, séchoir, moulin, scierie, affût perché et « klopotec » - une sorte de moulin à vent en bois pour chasser les oiseaux de la vigne. Certains détails sont dessinés, la majeure partie du livre cependant se compose de photographies. Elles sont équipées avec données GPS dans le système WGS 84, avec échelle ainsi que mention de l’endroit, où le sujet est situé. Les sujets présentés sont : une ferme comme complexe de bâtiments d’habitation et d’exploitation ; maison d’habitation ; maison d’habitation avec bâtiments d’exploitation ; grange comme bâtiment combiné destiné à l’exploitation agricole et qui est normalement situé a proximité de la maison d’habitation; étable comme bâtiment destiné au bétail ; séchoir comme lieu pour sécher, avant tout en utilisant du feu ainsi que le crib comme séchoir à maïs ; le grenier comme endroit pour stocker les vivres ; la ruche comme partie importante de notre patrimoine architectural ; le cellier, la cave en tant qu’édifice indépendant; le moulin, la scierie ; l’affût perché en plaine ou en lisière de forêt ; le »klopotec« le moulin à vent en bois pour chasser les oiseaux de la vigne, bien que mieux connu dans les régions septentrionales du pays c’est surtout dans la partie orientale de la Slovénie centrale que les plus vieux ont été trouvés. Une des choses les plus caractéristiques de l’architecture de cette région de la Slovénie sont les »zemljanka« ou les »repnice« comme sont nommés les réduits souterrains de la région de Bizeljsko. Elles représentent l’architecture enfouie d’un monde souterrain »artificiel«. L’index à la fin du livre donne une liste des mots apparaissant dans l’ouvrage qui sont importants à l’architecte, ainsi qu’une liste des sources les plus importantes en ce domaine.

191

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, CENTRAL PART

29.10.2010 22:17:23


3 borut juvanec

AS3_1del.indd 192

29.10.2010 22:17:24


3 1 ALPSKI DEL 2 SEVEROVZHODNI DEL 3 OSREDNJI PAS 4 JUŽNA HRIBOVJA 5 KRAŠKO - MEDITERANSKI DEL

AS3_1del.indd 193

29.10.2010 22:27:32

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Arhitektura slovenije 3, osrednji pas  

Arhitektura slovenije 3, osrednji pas  

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded