iu lim
in 78020
AKADEMSKI GLAS Štanca izpod klanca """###############
GLASILO ZA UNIVERZNA VPRAŠANJA Prečudne novice z Vrhniškega
STEV. 1. UUBUANA, DNE 15. DECEMBRA 1939 | ured^ i St ^ ^ | POSAMEZNA ŠTEVI LKA 1'50 D IN L E T"""############### O I.
Domače novice V usodnih dneh
20 let slovenske univerze
Znani slovenski zgodovinar H aupt m ann je v prvih povojnih letih napisal Pred dvajsetim i leti, v času, ko se je be v najtesnejši zvezi z njegovim poli zmogli, vendar pa moramo žal že ob razpravo, v k ateri se takoj uvodoma ba- zdelo, da je porušena za vedno stara tičnim in socialnim bojem. Razvoj nje dvajsetletnici slovenske univerze ugo vi z obličjem Evrope, kakršno je ustvaril Evropa, tem eljena na nasilju in zatira gove samostojne kulture, izobrazba naj toviti, da boj za slovensko narodno uni versajski mir. Avtor v tej razpravi pri nju posam eznika in celih narodov in da širših ljudskih plasti je eden najvažnej verzo še ni končan. S trpkostjo se spo haja do zaključka, da povojne državne iz njenih razvalin vstaja nov svet člove- ših orožij v težkem socialnem in poli m injamo poskusov, da se okrni in celo tvorbe že po svoji zemljepisni legi pred čanstva in pravice, ko je široke ljudske tičnem boju, ki ga m ora vsak majhen ukine slovenska univerza, ki so se tako stavljajo v rokah velesil-zmagovalk V središču Vrhnike je si množice Sicer umetnik pokli-in narod, pa tudi slovenski, bojevati za svoj vztrajno ponavljali leto za letom, in pod prevladovala verapo v svobodo stem bodal, vselej pripravljenih za uda enakopravnost vsakega posam eznika in obstoj. V tem dejstvu je treba iskati črtati moramo dejstvo, da je še danes, sredo okolitehdvanacu, je možakar rec.v Pri ustvarjanju držav je bilo vsakega naroda, v tem časugrobo je bil dobo- vzrokov trdovratnega boja slovenskega ob svoji dvajsetletnici, slovenska univer narodnostno načelo povsem podrejenega jevan boj slovenskega naroda za svojo naroda od 1. 1848 do 1. 1919 za svojo za ravno tako nepopolna kot je bila ob jste ure prišlo do reakcijo pripisal stresu pomena, čeprav so ga zlasti zavezniki univerzo. univerzo, in v tem leži velik pomen usta svoji ustanovitvi, da še danes životari v zelodružinskega radi uporabljali v propagandne prepira,svrvD ne službi – neprestano 16. julija 1919 je začasna narod novitve slovenske univerze pred dvajse prostorih, ki niso prim erni ne za unihe. V svojem bistvu so bile te države na skupščina v Beogradu soglasno sp re verzni študij in delo in ne za študenta, timi leti. potempostojanke, ko je mati F. C. namreč preganjajo le strateške s katerih je mo jelaga zakonski načrt o ustanovitvi uni V boju za slovensko univerzo je bilo da so njene biblioteke in laboratoriji goče braniti posestno stanje, ustvarjeno izvršeno zavestno hotenje im eti svoje pom anjkljivi in nezadostni. v Ljubljani. želela sinu I. C. ponuditi verze roki založnikov, prav z izidom svetovne vojne. To- posestno S tem je bila uresničena ena prvih slovensko najvišje šolstvo, hotenje, ki V predavalnicah in sem inarjih čim stanje je bilo trebakave, braniti vle-ta dveh pravskodelico pa političnih tako pa muslovenskega ne denejo zahtev naroda, ga je narekovala zavest, porojena v so dalje redkeje srečujemo sinove slo cih: pred poizkusi premagancev, da se postavljena prvič pred skoro celim sto cialnem in narodnostnem boju sloven venskega bajtarja in delavca, katerim so jo je uveljavijo zavrnil. najbolje številna poponovno kotPristojnim tekm eci v boju letjem, v revolucionarnem letu 1848. kot skega naroda za svoj obstanek zavest, gospodarsko stanje teh plasti, šolnine in za organom svetovno gospostvo, kakor tudi pred enatovanja so dogodek Dunaja narodnega do izmed točk zslovenskega da bo mogel slovenski človek kakor tudi pom anjkanje študentovskih domov zapr silam i, ki ogražajo obstoječi družbeni program a. narod živeti in se b ran iti le tedaj, li pot do univerzne izobrazbe. sosedje, ki so Vrhnike in nazaj.zatiran, od ves redprijavili sploh in katerih najvidnejši pred Politično in gospodarsko če bo izobražen, če bo tudi sinu slo v en -. stavnik je z rusko revolucijo postala k ar se je naselil na tej zemlji, kjer p re skega km eta in delavca odprta pot do s prve hiše klancu Sovjetska Zveza. Kotna branike v prvem biva danes, je narod Slovencev delil izobrazbe ,če bomo Slovenci im eli inte čeSki Študentje v boju za svobodo sm islu smemo, sm atrati vmesno zaslišali glasen ma-avstrij usodo Tolažbo menda vseh malih narodov, zdaj ki so bili za ligenco, ki bo izšla iz naroda in poznala sko državico in pa države, ki so vse do radi svoje m aloštevilnosti in šibkosti po njegove potrebe in delala zanj. Sloven Odkar sta Anglija in Francija dopu terin vzdih –republike menda ješe tisnjeni iščevpri svoji nevesti razbitja češkoslovaške vsaj sestav tega ali onega tujega ska univerza naj da slovenskem u naro- stila, da je H itlerjeva Nemčija razbila formalno tvorile Malo Zvezo. D rugi gospodarskega in državnega sistema. du to, česar mu nobena druga ne more Češko-slovaško in zasužnjila češki nabilobrambe tako srce in enjena ušesa R. (na sliki desno), s riv'r' jo bila pom ^stva V M. bukii pa s t tako m alenkostna pridcbi- ui;a: iJiav o , zuveduo slovenske in teli toH c.o *p §U .. ]’ndstvo ki se zaveda, da ritev »neodvisnih« držav od tevki parajoč, da baltiških so ga slišali je odkrila taščino na da gospodarskem , političnem ali k u l genco, ki bo svoje znanje posvetila nje sta ga izdali »zavezniška« ChamberlaiF inske do Litve in pa vm esne Poljske, turnem polju je bila izbojevana z neiz mu in stala na braniku njegovih potreb. nova Anglija in D aladierova Francija do versajski Močilnika. skrivnost dobre kave ki vse je branila m ir v obeh prav m ernim i žrtvam i in napori. Vsako, pa Ko pregledujem o danes, ob dvajset nemškim im perialistom , bori skupno z cih, nasproti Nemčiji in nasproti Sov še tako neznatno kulturno vprašanje, je letnici ustanovitve slovenske univerze nem škim in avstrijskim delovnim ljud – ne gre za to, kako jo jetski Zvezi. bilo p ri nas em inentno politično vpraša rezultate njenega dela, se moramo v p r stvom proti svojim zatiralcem. Odraz te Velika kriza, ki sejejeI.pričela Po dogodku C. 1929 nje,skuhaš, ampak kje vprašanje politične moči. Zatojo ni sa vi vrsti vprašati, ali je slovenska na borbe so bile mogočne dem onstracije in trajala tja do 1934 je zlasti v Nemčiji mo slučaj, da smo Slovenci dobivali po rodna univerza izpolnila visoko misijo, praških akadem ikov 28. oktobra. Dvaj ekskluzivno zadonaše nabaviš! Naši ulični notranje-politični položaj skrajnosti mem bnejše kulturne pridobitve v dobah, ki ji je bila stavljena, kot najvišjem u set m ladih pogumnih borcev je bilo zaostrila. Nemške množice so spričo*da bre košpijoni novice podal izjavo, se je rušil so stariže rednašli in se kraje, razbijali slovenskemu znanstvenem u in kulturne ustreljenih, 1200 zaprtih. Tisti angleški m en versajskega m iru krizo občutile stari sistem i. Od prve slovenske knjige, mu narodu, ali je vzgojila slovensko in in francoski im perialisti, ki so krivi, da mu bolj je izredno žalpovojni zavrprodajajo to omamdvakrat ko drugod. Ves čas odkjer dobe, ko je pretresala Evropo r e teligenco tako, da bo sposobna izpolnje je češki narod pod tujo peto, proglašajo je bila Nemčija prav za prav v stanju formacija, pa do ustanovitve slovenske vati naloge, ki jo čakajo, in ki jih ljud češke študente za svoje žrtve in jih ho nitve, še posebej no mešanico in danes nepretrgane m eščanske vojne.zato, Alterna univerze, čejo vm ešati v svojo umazano im p eria je moral slovenski narod vo stvo pričakuje od njih? tivo, v kateri se je znašla Nemčija v dobi ditijih ker je kava tako lepo za bralce Izpričala je pred vsem svetom, tudi listično vojno. Toda češki junaki niso trd samo boj ne samo za svoje politične krize, je najbolje označil am eriški čas in socialne pravice, am pak tudi za svoje tistim , ki tega niso hoteli vedeti, da smo padali za vojne cilje Londonske City in dišala. »Ko sem časnika Štanca izpod nikar Knickerbocker, ko jezaslišal svoji knjigi prosvetne Slovenci narod s svojo, samostojno kul francoskih dvesto družin, am pak za svo in kulturne potrebe. o tedanji Nemčiji dal naslov »DeutschV življenju malega, zatiranega naroturo, slovenskemu študentu ni treba ho bodo svojega naroda, ki je tesno pove škripanje strmih stoklanca objavljamo land — so oder so«, Nemčija v zname da, kakor je bil slovenski, stoji na vpraša diti na tuje, k er je dala možnost študija zano z naprednim bojem ljudstva vsega njupnic, kljukastega križa ali Nemčija v zna njezadnjih sem vedel, da mi straneh našega njegove kulture in njegove izobraz- mnogim, ki bi sicer študija v tujini ne sveta. m enju srpa in kladiva. D rugo možnost prinašajo glasila. je mati bilo močizopet zmanjšati samo z okrepitvi jo prve. To ni bilo samo v interesu ti tnogočnimi kapitalističnim i državami. žav. V tem pogledu predstavlja Sovjet dejansko s ponovno razdelitvijo sveta. skodelico kave, a ker pri Cankarjeva skodelica kaveTako – omamno bo voj stih nem ških družbenih plasti, ki niso Nasprotje med zmagovalci in prem agan ska se je končala dišeča prva svetovna Zveza dosti odpornejšo in strnjebilenas naklonjene grozečemu notranjem u ci Za na. vas Toda iz prve svetovne z vojne je zradoma še za kruha krajši odziv incisilo, skratka,vaše dosti trši oreh. Ka in v prvi svetovni vojni jeo to plat n a nejšo razvajala brbončice napolnila enersocialnemu prevratu, marveč tudi vseh sprotij samo še povečalo. teri so bili notranje-politični razlogi, ki stel tudi činitelj, katerega obstoj je za ni,mje ponavadi kuhala dentu pop-sploh, sogijo. tistih ednarodnih sil, ki bi jih revolu vojne še kave prav posebno Spoznajte najbolj slavno skodelico v gos-va Hitlerja privedli do avgustovskih in izid sedanje Skušali sosmo rešiti želeli im perializem cionarni pretresljaji v osrčju Evrope spravili pa tudi so s temmater, v nevarnost angle septem brskih odločitev? Važna plat Hit žen: Sovjetska Zveza. D vajset let so cikorijo. Po njenem rositi F. C., tilnah: Bajc, Bistra, Cankarjev hram, Pri družbenega Kranjcu, utegnili ogrožati v njihovem obstoju. ški in francoski imperializem. S krepi lerjevih zunanje-političnih akcij je dej vzdolž meja obstoječega reda Ni odhodu šlo le za Nemčijo, obstoječi tvijo pa sešlojeje vza mojo a ta za izjave doseizida gradili utrjene obrambne in predvsem da predstavljajo nekak poizkus iz hitlerjevske Nemčije je nesoraz stvo, Stara Kašča in v Zavetišču na Planini. družbeni red v celoti. Tega so se zave m erje sil med zmagovalci in premaganci hoda iz težkega notranje-političnega po napadalne položaje. V tem pogledu je napraktični podstrešju ni bila dosegljidaliizbo vsi, tako gospodarstveniki vsečasopisa bolj manjšalo. Hitlerju so se vse bolj ložaja, iz protislovnosti družbenega bila vsaka izmed tistih malih, »nebog od prikradel D eterdinga, Kreugerja in do Kruppa, odpirali dve realni ali da se ustroja nem ške države, ki se v tem po ljenih« državic od Finske do Rum unije vonj prave va – sosedjemožnosti:, so nam kakor tudi vsi njihovi politiki. H itler je kot predstraža zapadnih velesil spusti v gledu samo toliko loči od katerekoli d ru samo trdnjava v strategiji svetovne re črne kaveutelešenje – tako obstoječega dišeče bojsporočili, da soalijopanazadtem,daali ogoljufal njeno postal simbol, kapitalističneodržave, so sta njena no akcije. S porazom Poljskeljubezen in z zavezni s Sovjetsko Zvezo, da se s geporočali reda, njegova krepitev je pom enila kre svojimi zahtevami po ponovni razdelitvi tranja nasprotja še ostrejša ko drugod. škimi pogodbami med trem i baltiškim i še nisem vonjal! V nje videli, ko je tekla za I. C. in F. C. morda ob ... pitev sistem a sploh. Kar so Cham berlai kolonialne posesti in interesnih območij Ravno spričo tega notranjega položaja državicami in Sovjetsko Zvezo je bil ta ni tistem žrtvovali Hitlerju, so žrtvovali dobri obrne malenkostno vprašanje, ali bo ta ali trdnjavski pas prebit. Finski je pripadla proti tako im enovanim a zapadni- niskodelici trenutku mev je vozom proti Ljubljani. kave dosegla veri, da žrtvujejo ovekovečenju obstoje ma demokracijama. H itler je izbral d ru ona zunanje-politična pustolovščina v nehvaležna naloga, da od vsega tega re močno zapekla vestinin spravo in ali je sinalivenčega političnega, gospodarskega soci go. Pri tem so ga vodili brez dvoma zelo nemškem narodu popularna ne. Od ši, k ar se rešiti da. alnega stanja. Žrtvovali so Avstrijo, Su tehtni zunanjepolitični in notranjepoli mev, ki ga je doživel v Nemčiji podpis V tem je sm isel in pomen vsega se nekaj mi pravi, da me Vsekakor bomo novico darle materi namenil dete in potem vso Češko. tični razlogi. V čem obstojajo zunanje sovjetsko-nemških pogodb, je dokazal, da danjega dogajanja. Slovensko ljudstvo V tavsem tem delugrizel pa so imeli bila vojna proti Sovjetski Zvezi v v tem boju m ed dvem a taboram a evrop bo občutek do im pepolitični v prihodnjih dnehodločitve? bitisto ljubeznivo besedo, razlogi te njegove rialisti pred seboj sicer glavno, vendarle Dve velesili, kakor sta Anglija in F ran nemškem narodu najm anj popularna in skih im perialistov nim a nič pridobiti, konca življenja.« še spremljali in vam za katero je tisti dan pa samo eno izmed nasprotij današnje cija, stojita in padeta s svojim kolonial najbolj nepopularna. lahko pa dosti izgubi. Prav tako sloven družbe: nasprotje m ed »civiliziranimi« nim carstvom. In prav to carstvo je boj Sedanja vojna je proti pričakovanju sko ljudstvo kot trdnjavica v strategiji državami-maticami in ljudstvi kolonij ter kolonialnih ljudstev za narodno svobodo angleško-francoskega im perializm a po svetovne reakcije ne more z zmago te odvisnih dežel. Izpustili pa so izpred oči in neodvisnost zlasti po svetovni vojni stala čisto im perialistična vojna med reakcije nič pridobiti, lahko pa vse iz drugo plat nasprotij: nasprotja, ki raste zelo omajal. H krati pa sta Anglija in dvem a taboram a kapitalističnih držav za gubi: svobodo, neodvisnost in narodno jo iz kapitalistične konkurence in ki so Francija izposvtavljeni tudi vsem notra- ponovno razdelitev sveta. Kakšni so iz- samobitnost. V tem je sm isel in pomen se danes razvila v boj med mogočnimi nje-političnem pretresljajem , ki nujno gledi te vojne? Vojna se lahko konča z vsega sedanjega dogajanja za slovensko monopolističnimi karteli in trusti, med izvirajo iz družbenega ustroja obeh dr zmago ene ali druge stranke in torej ljudstvo.
Ježešna – sin zatajil mater!
Moje že ne bo zavrnil!