Videmčan 7 (2008) by Mitja Markovič

ŽUPNIJSKI ORATORIJ 2008

Anže v šotorski delavnici ... Ali ti je všeč v tej delavnici? »V tej delavnici zelo uživam. Do sedaj smo že postavili makedonski šotor. Zelo zanimiva stvar. « Zakaj si se odločil za to delavnico? »Ker bi se rad naučil, kako se postavi šotor.« Misliš, da ste šotor trdno postavili? »Da, gotovo bo stal, dokler ga ne bomo sami podrli.«

Gal v delavnici poslikave asfalta ... Ali te umetnine ustvarjate skupaj, ali vsak posebej? »Vsak posebej. Najprej smo s sprejem na papir risali grafite, trenutno pa rišemo s kredami po tleh.« Kaj si narisal? »Naredil sem nekaj odtisov roke, nato pa sem se podpisal.« Kakšna se ti zdi ta delavnica? »Zelo zanimiva, ker rad rišem.«

Animator Nejc ... Nam opišeš dogajanje v tvoji delavnici? »Otroci so skoraj sami postavili šotor. Pri tem so se vsi trudili po svojih najboljših močeh. Vsi smo navdušeni.«

Andrej v delavnici izdelave grafitov ... Ali si se v tej delavnici že kaj popackal? »Da, s sprejem sem se popackal po majici, vendar mi ni žal, ker je zelo zabavno« Kaj si že do sedaj napisal? »Napisal sem sonček dneva.«

Jure v delavnici izdelave nakita ... Kakšne se ti zdijo ogrlice, ki ste jih do sedaj naredili? Kaj vse si naredil? »Zelo so mi všeč , še posebej moja. Naredil sem eno ogrlico, poleg tega pa sem naredil še eno zapestnico. Ali rad nosiš ogrlice? »Ne, ampak imam rad ročna dela.« Ali tudi doma delaš kaj takega? »Da, štrikam.«

Klara v delavnici popravljanja koles ... Kako se imate v tej skupini? »imamo se super.« Kaj pa pravzaprav delate? » Popravljamo kolo.« Kateri del vam je do sedaj delal največ težav? » Veriga, ker je stara in jo je zelo težko popraviti, naslednje pa bomo popravili zavore.«

Tjaša Sušin animatorka

Padi tudi ti kakor Pavel

Bil je nek jesenski dan, ki bi danes prav zagotovo že bil v pozabi, če nas ne bi Mitja presenetil z novico o Oratoriju. Na tihem sem se ga že veselila, a bil je še precej daleč in med tem časom se je zgodilo še cel kup drugih zanimivih aktivnosti. Potem pa se je približal mesec maj in z njim aktivne priprave na ta veliki dogodek. Kot bi trenil, je čas stekel in tu je že bil 25.junij, prvi dan poletnih počitnic in prvi dan oratorija. Res je, da so mi živčki malce delovali in me je skrbelo, kako bo vse skupaj izpadlo, a vendar sem vedelo da bo vse skupaj uspelo. Tako je minil prvi, takoj za njim drugi in nato tretji dan in že je bila tu sobota. Naš zadnji celodnevni dan, ostala nam je le še nedeljska maša. Oratorij mi je bil zelo všeč, ena izmed tistih dogodivščin, ki bo vedno v spominu in ena tistih, ki mi je prinesla nove izkušnje in me vsak dan posebej razveseljevala. Veliko zrnc soli je padlo na mojo dušo in sonce ni le pripekalo ampak je tudi nežno božalo moje srce. Skratka, bilo je nepozabno. V vlogi animatorke sem se in se še vedno počutim odlično, namreč v veselje se mi je poditi z mladimi in gledati srečo v očeh mojih prijateljev. Obožujem trenutke, ko vsi sklenemo roke in se povezani v eno pogovarjamo z Vsemogočnim. Zelo me vzradosti, ko me nekdo pocuka za rokav in mi želi nekaj povedati ali pa me poprosi za pomoč, ki mu jo lahko ponudim. Predvsem pa sem zelo hvaležna Bogu, saj mi je dal priložnost sodelovati z odlično skupino animatorjev, pomočnikov in seveda z župnikom Mitjem.

PADI TUDI TI KAKOR PRAVEL S KONJA