Komunala Novo mesto ob dnevu zemlje
Zdravo okolje je največja dobrina »Učenci smo se ob stojnici zbrali, da bi predstavili svojo šolo in izdelke, prikazali, kaj delamo na okoljskem področju. Pridni smo v ločevanju odpadkov, zbiranju zamaškov in odpadnih baterij, udeležujemo se čistilnih akcij, smeti mečemo v koše in ne na tla. Prav tako varčujemo z elektriko in vodo.« S temi besedami so otroci opisali svoj nastop na 9. Dnevu zemlje na novomeškem Glavnem trgu. Vsakoletno prireditev prirejajo Mestna občina Novo mesto, Cerod in Komunala Novo mesto, sooblikujejo pa jo učenci osnovnih šol, malčki iz vrtcev in predstavniki različnih društev. Vesna Lakner Sofrić TV Vaš kanal Teme, na katere so otroci vse leto ustvarjali, so bile zelo različne. Posledično tudi izdelki, nastali izpod njihovih spretnih prstov. Na ogled so postavili pravcate umetnine o življenju nekoč, izdelke iz različnih, predvsem naravnih materialov, npr. iz kamna, lesa in žic. Poglede udeležencev je pritegnila tudi učilnica v naravi, v ospredju katere so bili žabe in njihov razvoj. Dan zemlje je osrednja okoljska prireditev novomeške komunale, v sklop katere
pa naraste na dobrih 40 odstotkov. Tako se približujejo želenemu cilju 50 odstotkov ločeno zbranih odpadkov do leta 2020. S takšnimi rezultati smo sicer v slovenskem povprečju, dodaja Štukelj. Če pogledamo evropsko povprečje, smo
S komunalo sodelujejo že srednje šole, na tokratnem dogodku sta se Rafko Križman, direktor Komunale Novo mesto, ter Mojca Špec Potočar, podžupanja MO Novo mesto, s plaketami zahvalila učencem 17. OŠ za celoletni trud na okoljskem področju. Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala
Rafko Križman, direktor Komunale Novo mesto sicer sodijo še glasilo Eko šolarček in t. i. ločevalni tedni po šolah. Otroci so največji ambasadorji varovanja okolja, priznavajo prireditelji tradicionalnega dneva zemlje. Po besedah Simona Štuklja, vodje sektorja splošna komunala, je že devet generacij otrok opravilo z malo šolo ločevanja odpadkov in drugih tem na področju varovanja okolja. »Mlada generacija postaja vse bolj osveščena, mladi človek je ambasador, ki oznanja vrednote varovanja okolja. Ta postaja vse pomembnejša v današnjem času.« Rezultati v ločevanju odpadkov v zadnjih letih so izredno dobri, pravijo na komunali. Vsako leto beležijo porast ločevanja odpadkov – če so še v letih 2005-2007 beležili od pet do sedemodstotni delež ločevanja, je ta danes prek 30-odstoten, z dodatno obdelavo št. 101, maj 2014
na dokaj visoki ravni. Slovenija je po reciklaži odpadkov na tretjem mestu, pred nami sta le Danska in Nemčija, zmanjka pa nam predvsem pri obdelavi odpadkov. Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture pri obdelavi pademo na podpovprečno raven v EU. »Pomembno je zavedanje, da je zdravo okolje naša največja dobrina,« poudarja Rafko Križman, direktor Komunale Novo mesto. Na okoljskem področju imajo, pravi, izdelanih več strategij. V strategijo zbiranja in odvoza odpadkov sodi tudi osveščanje prebivalcev o tem,
kako potrebno je vsakodnevno ločevanje. Akcije ozaveščanja so pomembne in najboljši medij so otroci, ki nas učijo, kako delati. Križman kot primer navede podatek izpred dveh let, ko je komunala z družbo Danone v nekaterih osnovnih šolah izvajala projekt Ločujem, zemljo varujem. Ločeno zbiranje odpadkov na območju teh šol se je namreč povečalo za sto odstotkov. Pogoj za večje ločevanje oziroma ločevanje odpadkov nasploh pa je nedvomno dostopnost prebivalcev do ekoloških otokov. »Imamo zapisano, da morajo biti ekološki otoki razporejeni najmanj 250 metrov od prebivalcev, razen tam, kjer so manj naseljena območja. Zabojnike za ločeno zbiranje
Otroci so na dnevu zemlje pokazali izdelke, povezane z varovanjem okolja.
odpadkov želimo čim bolj približati prebivalstvu, ki pa mora biti ozaveščeno, sicer to ne pomaga. V osmih občinah, ki sodijo pod okrilje novomeške komunale, je tri tisoč ekoloških otokov, kar je zelo veliko,« meni Križman. A si želijo, da bi se jih ljudje bolj posluževali in še več ločevali. Varovanje okolja pa ni zgolj ločevanje odpadkov. Obsega tudi varčevanje z vodo in upravljanje z njo, področje izpustov v zraku, kurišča. Nalog na ekološkem področju je zelo veliko, a za vodo je treba najbolj poskrbeti. V Novem mestu so to naredili z osrednjo čistilno napravo v Ločni, poudarja prvi mož komunale. Naprava vrne skoraj vso umazano vodo, ki lahko služi za zalivanje in tehnološke procese v industriji, voda, ki odteče v Krko, pa je čista. Ali se morajo prebivalci osmih dolenjskih občin ob nevarčni rabi vode bati, da bo te v prihodnje začelo primanjkovati? »V kratkem obdobju ne, seveda pa je treba gledati dolgoročno. Med dolgotrajnimi sušnimi obdobji vode zmanjkuje, zato upamo, da teh obdobij ne bo veliko. Dolenjska praktično leži na vodi, a če z njo ne bomo ravnali varčno, tudi ta voda ne bo za uporabo. In tudi to je pomembno sporočilo ob dnevu zemlje.«
Vaš mesečnik
23