Nevarne kemikalije

NEVARNE KEMIKALIJE VodiÄ? po svetu nevarnih kemikalij

www.epc.si

UVOD

Zakonodaja

Marsikateri potrošnik ne ve, ali pa o tem ne razmišlja, da so v mnogih izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, tudi nevarne kemikalije.

Namen te knjižice je opozoriti, kako lahko nevarne kemikalije škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje, in predstaviti, kako so označeni izdelki, ki vsebujejo nevarne kemikalije, da boste lahko prepoznali nevarnosti.

Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so v EU spoznali, da vse večja uporaba kemikalij pomembno vpliva na človekovo zdravje in tudi na okolje, saj so raziskave zaznale zdravstvene težave, ki jih lahko pripišejo tudi kemikalijam v izdelkih in okolju. Začela se je dolga razprava o zakonodaji, ki naj bi zagotovila visoko raven zaščite zdravja državljanov in okolja.

Kemikalije lahko pridejo v človeški organizem na različne načine.

Lahko zaidejo vanj skozi kožo, lahko jih zaužijemo, ali pa vdihavamo.

Kemikalije škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje v vseh fazah njihovega življenjskega kroga: med proizvodnjo, skladiščenjem, prevozom, distribucijo in prodajo, uporabo in pri odlaganju, ko postanejo del odpadkov.

Kemikalije so v mnogih izdelkih, ki jih uporabljamo pri prenavljanju, vzdrževanju in čiščenju stanovanja, za nego tekstilnih izdelkov, za zatiranje plevela in žuželk, pri gojenju rastlin. Najdemo jih v kozmetičnih izdelkih, v elektronskih napravah, baterijah in akumulatorjih, celo v hrani.

Kemikalije nas torej spremljajo na vsakem koraku. Na eni strani močno olajšajo naše življenje in imajo družbeni in gospodarski pomen, na drugi pa predstavljajo pretečo nevarnost.

Leta 2007 je tako v začela veljati uredba EU, imenovana REACH (sistem registracije, evaluacije in avtorizacije kemikalij), ki uvaja nov pristop pri nadzoru proizvodnje, prometa in uporabe kemikalij in proizvodov, ki vsebujejo nevarne kemične snovi. REACH med drugim zahteva od proizvajalcev in distributerjev, da zagotovijo podatke o tveganjih in nevarnostih, ki jih kemikalije, njihovi pripravki in izdelki, ki jih vsebujejo, povzročajo za zdravje ljudi in tudi okolja. Ustanovljena je bila tudi ECHA, Evropska agencija za kemikalije, ki zbira podatke o tveganjih in nevarnostih.

Industrija pri proizvodnji različnih izdelkov uporablja več kot 100.000 različnih kemikalij, za veliko večino pa škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje še niso znani in jih šele preverjajo.

2

3

Zakonodaja

Nevarne kemikalije

Januarja 2009 je začela veljati uredba EU o označevanju kemikalij, imenovana CLP. Ta uredba uveljavlja enoten sistem označevanja nevarnih kemikalij, ki je bil sprejet v Združenih narodih in velja po vsem svetu.

Globalno priznani in usklajeni sistem označevanja nevarnih kemikalij v izdelkih s kratico imenujemo GHS (Globaly Harmonized System). Po tej uredbi morajo biti v EU izdelki, ki vsebujejo nevarne kemikalije, od leta 2010 naprej označeni z mednarodno dogovorjenimi in zakonsko predpisanimi znaki, stavki ali besedami, ki potrošnike opozorijo na nevarne lastnosti kemikalij v izdelku.

■■

V Sloveniji je za zakonodajo o kemikalijah pristojen Urad Republike Slovenije za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje.

Več informacij o zakonodaji boste našli na spletnih naslovih: http://www.uk.gov.si/; Urad RS za kemikalije http://ec.europa.eu/environment/chemicals/index.htm; Direktorat za okolje pri Evropski komisiji (DG Environment), Oddelek za kemijo (chemicals): http://echa.europa.eu/; ECHA

4

Ozaveščeni in obveščeni potrošniki tvegajo manj

Mnoge kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih, so domnevno nevarne za zdravje. Potrošniki se lahko marsikateremu tveganju izognemo, če se podučimo, v katerih izdelkih so nevarne kemikalije in katere nevarnosti so povezane z njimi. Če to vemo, se bomo pri nakupu izdelkov pravilno odločali in varno ravnali tako pri uporabi kot pri odlaganju takšnih izdelkov.

■■

Nevarne snovi v izdelkih so kemikalije, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: s o jedke (razjedajo kožo, sluznico), dražilne (dražijo kožo, oči...), so strupene za ljudi in živali; ■ lahko povzročajo alergije, vplivajo na pojav raka, povzročajo genetske okvare, vplivajo na delovanje žlez z notranjim izločanjem (recimo ščitnice, jeter); ■ so eksplozivne, vnetljive, oksidativne; ■ uničujejo mikroorganizme (dezinficirajo), žuželke, plevel ipd.; ■ povzročajo škodo v okolju (fosfati na primer povzročajo razrast alg v vodah), so strupene za vodne živali.

■

Nevarne kemikalije so v čistilih, barvah in premazih, lepilih, biocidih (sredstva za zatiranje žuželk in plevela ter dezinfekcijska sredstva), v kozmetičnih izdelkih in barvah za lase, elektronskih napravah, baterijah in akumulatorjih; tudi plastični izdelki in odpadno olje v gospodinjstvih vsebujejo nevarne kemikalije.

5

Nevarne kemikalije ■

Pravica vedeti

Uredba EU REACH zagotavlja potrošnikom pravico, da so obveščeni o nevarnih kemikalijah ali snoveh v izdelkih, ki v EU kot drugod po svetu vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost. To so t. i. kemikalije oziroma snovi SVHC (substances of very high concern).

Uredba REACH nalaga proizvajalcem oziroma trgovcem, da morajo potrošnikom, ki jih povprašajo, ali izdelek vsebuje nevarne kemikalije, pisno odgovoriti v 45 dneh in našteti vse kemikalije s seznama REACH (seznam najnevarnejših kemikalij), ki so v izdelku.

Po merilih evropske zakonodaje REACH so učinki najnevarnejših kemikalij SVHC, ki jih imenujemo tudi »kemikalije, ki vzbujajo veliko skrb«, naslednji: so rakotvorne (npr: benzen, formaldehid, ki ga lahko vsebujejo premazi, najdemo ga pohištvu, ipd., dioksini in furani, ki se sproščajo pri gorenju); ■ so mutagene (vplivajo na DNK in s tem povzročajo dedne spremembe); ■ vplivajo na reproduktivno sposobnost (npr: ftalati v plastičnih materialih, šminkah, šamponih, tekstilu, parfumih, ipd. in bisfenol A v izdelkih iz plastike); ■ trajno vplivajo na okolje; so lahko strupene in se kopičijo v živih bitjih (na primer perfluorirane snovi v teflonu, pa tudi organoklorni pesticidi, kot so aldrin, DDT, heptaklor, heksaklorobenzen, pa poliklorirani bifenili - PCB idr.); ■ kako drugače škodljivo vplivajo na organizem, npr. na delovanje žlez (deca BDE, penta BDE ali bromirani zaviralci gorenja v elektronskih napravah, oblačilih...).

■

Več informacij o »pravici vedeti« si preberite na spletnem naslovu http://www.zps.si/brosure-in-zlozenke/okolje/2.html?Itemid=323;

brošura »Pravica vedeti«.

6

7

Označevanje nevarnosti na izdelkih ■■ Smrtno nevarno/zelo strupeno Z izdelki je treba ravnati zelo previdno. Če npr. snov, ki je v izdelku, zaužijete, pride v stik s kožo in očmi, jo vdihnete, ste lahko življenjsko ogroženi (močne razjede, dušenje, ipd.).

■■ Škodljivo, dražljivo Snovi v izdelku dražijo kožo (lahko povzročijo npr. koprivnico), oči, dihala, lahko nas tudi za kratek čas omamijo.

Klic v sili: pokličemo zdravnika ali številko za klic v sili 112 ■■ Jedko Kemikalije lahko povzročijo opekline ali razjede kože in oči.

■■ Nevarno za okolje Izdelki vsebujejo snovi, ki pri odlaganju ali izlivanju škodijo okolju in življenju v njem.

Ostanke in embalažo izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi, je treba vedno odložiti v zbiralnik za nevarne odpadke.

Grafični znaki ali simboli so zgovorni sami po sebi, za večjo jasnost pa so dodana sporočila o nevarnosti (H-stavki) in potrebnih preventivnih ukrepih (P-stavki). Pozorno preberimo navodila, saj moramo pri nekaterih izdelkih uporabljati zaščitna sredstva.

■■ Različni škodljivi vplivi na zdravje: Snov je nevarna pri vdihavanju, je mutagena (povzroča dedne spremembe) ali rakotvorna, vpliva na plodnost, povzroča alergije…

Tako označeni izdelki lahko (če smo jim izpostavljeni dalj časa ali pri večkratni uporabi) povzročijo nepopravljivo škodo na telesnih organih.

8

9

Označevanje nevarnosti na izdelkih Za označevanje nevarnosti, ki izvirajo iz fizikalnih lastnosti izdelkov, se uporabljajo trije znaki.

■■ Eksplozivno Obstaja nevarnost, da izdelek pri nepravilni uporabi eksplodira.

■■ Vnetljivo V izdelku so kemikalije, ki se hitro vnamejo, če so blizu toplotnega vira ali določene snovi, oziroma kemikalije, ki v stiku z vodo ali drugo kemikalijo sproščajo pline.

■■ Oksidativno Izdelek vsebuje snov, ki hitro reagira z drugimi spojinami; v stiku s kisikom ozir. zrakom se lahko vžge.

Tako označene izdelke moramo uporabljati na prostem ali v dobro prezračenem prostoru. Nikoli jih ne shranjujemo v bližini toplotnega vira (štedilnik, sveča, vžigalnik, cigareta...).

10

■■

Primer označevanja nevarnosti

Ob nakupu tekočine ste ob pogledu na embalažo izdelka ugotovili, da so na etiketi natisnjeni trije znaki/simboli za nevarnost.

Besedilo, zapisano ob znakih, vas je opozorilo, da je tekočina vnetljiva, da pri vdihavanju povzroča draženje dihalnih poti in da lahko trajno poškoduje notranje organe, če ste ji večkrat in/ali dolgotrajno izpostavljeni.

Stavki, ki opozarjajo na nevarnosti (H) ■ Nevarno, hraniti zunaj dosega otrok.

■ Vnetljiva tekočina, hlapi.

■ Nevarno pri vdihavanju.

■ L ahko povzroči škodo na jetrih in ledvicah, če smo izdelku izpostavljeni dalj časa ali večkrat.

Prva pomoč ■ Če vdihnete nevarno snov, takoj pojdite na svež zrak oziroma tja prenesite poškodovanca.

■ Če vam je slabo, pokličite zdravnika ali številko za klic v sili.

Preventivni stavki (P)

raniti zunaj dosega otrok.

H raniti v tesno zaprti posodi.

H ■H raniti ločeno od vira toplote/ ■ ■

ognja – kajenje je prepovedano.

Uporabljajte samo na prostem ali v dobro prezračenem prostoru!

■ Ne vdihujte hlapov ali aerosola!

■ Pri uporabi nosite rokavice in zaščitite oči!

■ Shranjujte v hladnem in dobro prezračenem prostoru!

■

11

Alergene snovi v izdelkih Ljudje smo vedno bolj občutljivi na alergene snovi, ki jih vsebujejo različni izdelki. Zakonodaja določa, da morajo biti na seznamu sestavin označene alergene snovi v prehranskih in kozmetičnih izdelkih ter v detergentih in čistilih.

Seznam alergenov, ki morajo biti na seznamu sestavin prehranskih izdelkov: ■ žita, ki vsebujejo gluten; ■ lupinarji (morska hrana, na primer raki, jastogi, kozice, škampi, itd.); ■ jajca; ■ arašidi in njihovi izdelki (npr. arašidovo olje); ■ drugi oreški: mandlji, lešniki, orehi, indijski orehi, ameriški orehi pecan, brazilski orehi, pistacija, makadamski orehi; ■ ribe; ■ sezamovo seme; ■ sojina zrna in izdelki iz soje (sojin lecitin, sojini proteini, sojino olje); ■ mleko in mlečni izdelki, tudi laktoza; ■ zelena; ■ gorčica; ■ žveplov dioksid in sulfiti.

12

Seznam alergenov, ki morajo biti na seznamu sestavin kozmetičnih izdelkov, detergentov in čistil: ■ Amyl cinnamal ■ Anise alcohol ■ Benzyl alcohol ■ Benzylcinnamate ■ Cinnamal alcohol ■ Farnesol ■ Citral ■ Butylphenyl methylpropional ■ Eugenol ■ Linalool ■ Hydroxycitronellal ■ Benzyl benzoate ■ Isoeugenol ■ Citronellol ■ Ammylcinnamal alcohol ■ Hexyl cinnamal ■ Benzyl salicylate ■ Limonene ■ Cinnamal ■ Methyl 2-octynoate ■ Coumarin ■ Alpha-isomethyl ■ Geraniol ■ Ionone ■ Hydroxyisohexyl ■ Evernia prunastri extract ■ 3-cyclohexene ■ Evernia furfuracea extract ■ Carboxaldehyde

13

Kako ravnati?

P red nakupom premislite, če res nujno potrebujete izdelek, ki vsebuje nevarne kemikalije.

■ Kupujte izdelke z ekološkimi znaki (na primer »eko marjetica«), saj vsebujejo najmanj nevarnih kemikalij.

■ Dosledno upoštevajte navodila.

■ Shranjujte izdelke na mestih, ki niso dostopna otrokom.

■ Ne shranjujte jih skupaj z živili.

■ Nikoli jih ne puščajte odprte.

■ Vedno uporabljajte izdelek v originalni embalaži. Ne pretakajte ali prelagajte vsebine v drugo, neoznačeno embalažo.

■

■■ Ko se zgodi nesreča ■ Če pride izdelek, ki vsebuje nevarne snovi in kemikalije, v stik z kožo ali očmi, izpirajte deset minut z mrzlo ali mlačno vodo.

■ Če izdelek zaužijete, ne spodbujajte bruhanja. Poškodovanec naj ne pije in ne je.

■ Mleko ne pomaga, ampak lahko položaj celo poslabša.

■ Upoštevajte navodila za prvo pomoč na etiketi in takoj pokličite zdravnika.

■ Ne pozabite: zdravnik bo za postavitev diagnoze in ustrezno zdravniško pomoč potreboval podatke o izdelku, ki vam je povzročil zdravstvene težave.

14

■■

Odlaganje

Ostanke nevarnih izdelkov in snovi, tudi njihovo embalažo, odložite med nevarne odpadke. Nikoli pa jih ne smete odložiti v naravi, odvreči v kanalizacijo ali med splošne komunalne odpadke. Če ne veste, kje in kako odlagati nevarne izdelke, povprašajte pri komunalnem podjetju.

Hitri sistemi obveščanja o nevarnih izdelkih RAPEX – za izdelke, ki ne sodijo med hrano: http://ec.europa.eu/consumers/dyna/rapex/rapex_archives_en.cfm; Tržni inšpektorat RS: http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/varnost_proizvodov/rapex/ Zdravstveni inšpektorat RS: http://www.zi.gov.si/si/ Zveza potrošnikov Slovenije: http://www.zps.si/varnost/index.php RASFF – za hrano: http://ec.europa.eu/food/food/rapidalert/rasff_portal_database_en.htm Zveza potrošnikov Slovenije: http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/odpoklic-zivilskih-izdelkov/4 html?Itemid=417 Zdravstveni inšpektorat RS: http://www.zi.gov.si/si/ Dodatne informacije o nevarnih kemikalijah v izdelkih lahko poiščete na: www.zps.si (zavihek Okolje/kemikalije)

Evropski potrošniški center

Frankopanska 5, 1000 LJUBLJANA, Slovenija telefon: 01/ 432 30 35 e-pošta: epc@epc.si

www.epc.si

Nevarne kemikalije Vodič po svetu nevarnih kemikalij Pripravil: Evropski potrošniški center Naklada: 12.000 izvodov Leto izdaje: maj 2010

Delovanje centra omogočajo Evropska komisija, Ministrstvo za gospodarstvo - Urad RS za varstvo potrošnikov in Zveza potrošnikov Slovenije.

Izdajo zloženke sta financirala Evropska komisija in Ministrstvo za gospodarstvo - Urad RS za varstvo potrošnikov.

Financerja za vsebino tezloženke ne odgovarjata.