Z mobilnikom v svet 2012

Priročnik za uporabo mobilnega telefona v tujini

Z MOBILNIKOM V SVET www.epc.si

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Co-funded by the European Union

Vse, kar vas mora zanimati, ko z mobilnim telefonom v žepu prestopite mejo.

Priklop v omrežje

Eden od razlogov, zakaj so mobilni telefoni tako uporabni, je tudi možnost preprostega gostovanja z njimi v tuji državi. Danes se po svetu le redkokje ne moremo prijaviti v mobilno omrežje, telefoniranje in uporaba storitev v tujini pa sta enako preprosta kot v domačem omrežju.

Nikakor pa ne enako poceni! Zato smo pripravili nekaj nasvetov, kako uporabljati mobilnik v tujini in pri tem ne tvegati, da bi nas po prihodu domov čakal zajeten račun.

V večini držav sveta so omrežja zasnovana podobno kot pri nas, zato lahko v njih s svojim telefonom, ki ga uporabljate v Sloveniji, gostujete brez težav. Pred potjo, še zlasti v države zunaj EU, pa se le prepričajte, ali ima vaš operater podpisano pogodbo o gostovanju z vsaj enim od operaterjev v državi, kamor potujete.

Ko se boste prvič priključili v omrežje tujega operaterja, boste dobili kratko sporočilo z informacijo o ceni klica in poslanega kratkega sporočila.

Nekaj tehničnih podatkov Standard GSM deluje v petih frekvenčnih območjih, prva štiri so pomembna med gostovanjem: ■ GSM 900 in GSM 1800 sta osnovna standarda GSM, ki ju podpirajo vsi mobilniki, ki jih prodajajo v Sloveniji; ■ GSM 850 in GSM 1900 sta standarda mobilne telefonije, ki ju uporabljajo v Severni ter v delih Srednje in Južne Amerike; ■ GSM 450 je nov standard, ki zapolnjuje frekvence nekdanje analogne mobilne telefonije; trenutno ga ne uporablja veliko omrežij.

Vse več mobilnikov podpira vsaj enega (trifrekvenčni modeli) oziroma dva (štirifrekvenčni modeli) dodatna standarda. Več informacij o tem, katere standarde podpira vaš mobilnik, boste našli v navodilih za uporabo, lahko pa o tem povprašate prodajalca oziroma pogledate na spletno mesto izdelovalca.

Sodobni mobilniki omogočajo tudi priključitev v omrežja tretje generacije (UMTS, 3G). S temi mobilniki lahko gostujete tudi na Japonskem, kjer sicer nimajo omrežij GSM. Ko se boste prvič priključili v omrežje tujega operaterja, boste dobili kratko sporočilo z informacijo o ceni klica in poslanega kratkega sporočila.

2

3

Posebnosti gostovanja v tujini Med gostovanjem boste lahko z vašim telefonom opravili večino storitev, ki ste jih vajeni v domačem omrežju. Morda ne bodo delovale le kakšne posebne storitve, vsekakor pa ne boste imeli težav pri klicanju, pošiljanju kratkih (SMS) in večpredstavnih (MMS) sporočil, pri povezovanju v podatkovna omrežja in podobno. Delovanje drugih storitev preverite pri svojem operaterju.

■■

UPORABA MEDNARODNE KLICNE KODE

Ko iz tujine kličete v Slovenijo, morate pred telefonsko številko vtipkati mednarodno klicno kodo +386, pri pozivni kodi pa izpustiti številko 0. Telefonsko številko 01 123 4567 torej lahko iz tujine pokličete kot +386 1 123 4567. Predlagamo vam, da v telefonski imenik vašega aparata vse številke vpišete z mednarodno klicno kodo, saj sistem omogoča, da na ta način kličete tudi v domačem omrežju.

4

■■

PLAČILO ZA DOHODNI KLIC

V tujini je treba plačati tudi, ko vas nekdo pokliče. Tarifa je sicer praviloma nižja, kot če kličete sami, a še vedno višja, kot če bi opravili klic v Sloveniji. Natančne informacije vam bo posredoval vaš operater, med gostovanjem pa boste informacijo o ceni dohodnega klica dobili v kratkem sporočilu (SMS).

■■

PLAČILO ZA ZVONJENJE

V nekaterih omrežjih, predvsem v ZDA in drugih državah Severne, Srednje in Južne Amerike, vam bodo zaračunali klic takoj, ko bo zveza vzpostavljena in bo telefon na drugi strani začel zvoniti. Enako tudi velja, ko vas nekdo pokliče: med zvonjenjem vam bodo že zaračunali dohodni klic. Če se želite izogniti nepotrebnim dodatnim stroškom, je najbolje, da mobilnik izključite, ko ga ne potrebujete. Informacijo o tem, kateri operaterji zaračunavajo tudi zvonjenje, boste dobili pri svojem operaterju.

DA MOBILNIK NE BO POSTAL NEM. Če v tujino potujete za več dni, ne pozabite vzeti s seboj polnilnika za mobilni telefon.

Pred tem se prepričajte, ali v državi, kamor potujete, uporabljajo enake vtičnice kot v Sloveniji. Če jih ne, si priskrbite vmesnik, ki bo omogočal polnjenje telefona tudi prek drugačnih vtičnic.

V Evropski uniji imajo drugačne vtičnice v Veliki Britaniji in na Irskem, v nekaterih državah (denimo v ZDA) pa poleg drugačnih vtičnic uporabljajo tudi nižjo napetost (120 V), zato preverite, ali polnilnik deluje na tej napetosti (ponavadi pri tem ne bi smelo biti težav).

5

Cena uporabe storitev v tujini Telefoniranje in uporaba drugih mobilnih storitev v tujini sta bistveno dražja kot v domačem omrežju. V državah, ki niso članice EU, so cene še naprej odvisne od dogovora med operaterji, zato se lahko med seboj zelo razlikujejo. Ugodnejše so lahko v primeru, ko vaš operater sodeluje s tujim kot partner, ali pa med časovno omejenimi promocijskimi akcijami, predvsem v počitniškem času. Posebej draga je uporaba mobilnega telefona na ladjah ali v letalih, kjer je to omogočeno.

POZOR! Morebitne zakupljene količine klicev, sporočil in prenosa podatkov veljajo samo v omrežju domačega operaterja.

BODITE PAZLJIVI! Cena mobilnih storitev v tujini ni odvisna od tega, kako daleč je država od Slovenije. Pred odhodom se tudi pozanimajte, kateri operater je najcenejši v državi, kamor odhajate (v nekaterih državah so razlike zares velike) in ga v telefonu kot edinega iz te države vstavite na seznam priljubljenih operaterjev. To bo omogočilo, da boste večino časa priključeni na njegovo omrežje. Pri gostovanju lahko omrežje izberete tudi ročno, a boste ostali brez signala tam, kamor omrežje izbranega operaterja ne seže. Ne pozabite ponovno izbrati omrežja, ko odpotujete v drugo državo ali se vrnete domov v Slovenijo!

6

Upoštevati še velja, da je lahko med uporabo storitev v tujini obračunski interval neprijazno dolg: pri telefoniranju vam bodo lahko zaračunali vsako začeto minuto pogovora kot celo minuto, pri prenosu podatkov pa je osnovni interval največkrat 100 kB, pri nekaterih operaterjih pa tudi 1 MB. Vse to bistveno podraži kratke pogovore in majhne količine prenesenih podatkov.

Sprejemanje kratkih sporočil (SMS) je tudi v tujini brezplačno, drugače pa je lahko z večpredstavnimi sporočili (MMS). Nekateri operaterji namreč zaračunavajo prenos podatkov tudi ob sprejemu takšnega sporočila.

KRATKO, A DRAGO. Veliko uporabnikov med gostovanjem v tujini komunicira predvsem s pomočjo kratkih sporočil (SMS). S 160 znaki omejeno sporočilo je navadno zares dovolj, da na hitro odgovorimo ali pa sporočimo domačim, kako je z nami, a je lahko cena zanj zasoljeno visoka. Kdor bi poleg besedila rad poslal tudi fotografijo v večpredstavnem sporočilu (MMS), se mora zavedati, da bo poleg cene za MMS nemalokrat plačal tudi za prenos podatkov. Včasih je zato bolje opraviti kakšno minuto ali dve dolg telefonski pogovor, saj se boste lahko dogovorili bistveno več za ne toliko več denarja. ŠE TO: če pošljete isto sporočilo na več številk, bo obračunano, kot če bi ga poslali vsaki številki posebej.

7

Cena uporabe storitev v tujini ■■

EVROTARIFA

Evropska komisija je v letu 2007 zaradi prevelikih razlik v cenah klicev znotraj Evropske unije s posebno uredbo administrativno določila najvišjo ceno klicev v državah EU. Leta 2009 so uredbo še dodatno zaostrili, saj so določili najvišjo ceno za poslano kratko sporočilo SMS, od leta 2012 pa je določena tudi najvišja cena za prenos podatkov. Hkrati so določili tudi obračunski interval: operaterji lahko skupaj zaračunajo le prvih 30 sekund pogovora, pogovore, daljše kot 30 sekund, in dohodne klice pa le v sekundnem taktu. Za prenos podatkov je obračunska enota 1 kB (1 MB = 1024 kB).

Najvišja cena klicev je naslednja: ■ do 30. junija 2013: 34,8 centa na minuto; ■ od 1. julija 2013: 28,8 centa na minuto; ■ od 1. julija 2014: 22,8 centa na minuto.

Za dohodni klic znotraj EU lahko plačate največ: ■ do 30. junija 2013: 9,6 centa na minuto; ■ od 1. julija 2013: 8,4 centa na minuto; ■ od 1. julija 2014: 6 centov na minuto.

Pošiljanje SMS iz držav EU: ■ do 30. junija 2013: 10,8 centa za sporočilo; ■ od 1. julija 2013: 9,6 centa za sporočilo; ■ od 1. julija 2014: 7,2 centa za sporočilo.

Prenos podatkov v državah EU: ■ do 30. junija 2013: 84 centov za megabajt (MB) ■ od 1. julija 2013: 54 centov za megabajt (MB) ■ od 1. julija 2014: 24 centov za megabajt (MB) 8

V vseh cenah je upoštevan 20-odstotni DDV.

NASVET: če veliko potujete v tujini, lahko pri operaterju povprašate za posebne pakete, v katere je vključena določena količina pogovorov, sporočil ali podatkov. Ena od možnosti je še nakup tuje kartice SIM, kar bo pocenilo klice iz tujine. Prodajajo pa tudi mobilnike, v katere lahko vstavite dve kartici SIM (svojo in, denimo, tisto, ki jo kupite v tujini), s čemer boste zagotovili, da boste dosegljivi tudi na običajno številko.

BREZ Č, Ž, Š V KRATKIH SPOROČILIH! Zaradi načina obdelave podatkov ne priporočamo uporabe slovenskih znakov v kratkih sporočilih, saj se število znakov v enem sporočilu s 160 zmanjša zgolj na 70. To, denimo, pomeni, da boste že za 150 znakov dolgo sporočilo (s sičniki in šumniki) plačali, kot da bi poslali tri sporočila!

9

Cena uporabe storitev v tujini ■■

PRENOS PODATKOV V TUJINI

Vse več uporabnikov, včasih tudi nevede, prek mobilnega omrežja prenaša podatke. Količina podatkov je lahko majhna, denimo, ko gre za ogled vremenske napovedi, seznama novic ali kaj podobnega, z mobilnikom pa je mogoče pregledovati tudi spletne strani ali pa sprejemati elektronsko pošto. S posebno kartico ali modulom se lahko v mobilni internet povežemo tudi neposredno s prenosnikom, pri čemer se uporabnik navadno odloči za eno od ugodnejših tarif za prenos podatkov. To svetujemo tudi lastnikom pametnih telefonov, saj številne aplikacije samodejno prenašajo podatke in posodobitve.

POZOR! Ugodnejša tarifa ali paket za prenos podatkov velja samo, če ste priključeni v omrežje domačega operaterja!

PRIMER: pri pregledovanju novic (RSS) bo količina prenesenih podatkov le minimalna (okrog 10 kB). Če bi ločeno prebrali 10 novic, bi v Sloveniji plačali za približno 100 kB podatkov, medtem ko bi v tujini to pomenilo 1 MB (desetkrat več) podatkov, če upoštevamo, da je tam običajno obračunski interval 100 kB. Upoštevajoč višjo ceno v tujini bi za pregledovanje novic namesto nekaj centov plačali nekaj evrov.

V tujini lahko prenos podatkov kaj hitro povzroči nenadejano in občutno povečevanje stroškov gostovanja. Cene so lahko tudi nekaj desetkrat večje kot v domačem omrežju, hkrati pa je obračunski interval tako velik, da bistveno podraži prenos majhne količine podatkov.

NASVET: pred odhodom v tujino na mobilnem telefonu izključite vse morebitne urnike prenosa podatkov ali posodabljanja informacij. Če niste prepričani, da ste res izključili vse, se oglasite pri vašem prodajalcu oziroma zastopniku in ga zaprosite, naj na vašem telefonu izključi možnost pošiljanja podatkov v tujini. Še bolj zanesljivo je, če operaterju naročite blokado prenosa podatkov v tujini. S prenosnikom se raje priključite v brezžično omrežje wi-fi; to omogočajo tudi pametni telefoni.

POZOR! Slovenija je majhna država, zato se lahko zgodi, da se v omrežje tujega operaterja prijavite tudi, ko meje ne prečkate.

Priporočamo vam, da telefon oziroma kartico v računalniku med potovanjem in bivanjem v Sloveniji nastavite na ročno izbiro omrežja in izberete domačega operaterja.

Kdor v tujini pogosto uporablja prenos podatkov, naj pri svojem operaterju povpraša po ugodnejših paketih ali pa naj kupi kartico operaterja v državi, kjer gostuje, in se prek nje podatkovno povezuje v mobilno omrežje. Najceneje in stroškovno najbolj učinkovito pa je povezovanje preko brezžičnih omrežij Wi-Fi (WLAN), ki so na voljo na številnih javnih mestih.

10

11

Cena uporabe storitev v tujini ■■

TELEFONSKI PREDAL

V tujini odsvetujemo uporabo telefonskega predala, razen če se odločite za brezpogojno preusmeritev. V tem primeru namreč ne boste plačevali dohodnega klica vsakič, ko vas bo nekdo klical in se bo vključil telefonski predal. Predplačnikom se telefonski predal v tujini samodejno izključi. Če se boste kljub vsemu odločili za uporabo telefonskega predala, velja omeniti, da boste lahko za poslušanje enega samega sporočila plačali trikrat: ko vas bo nekdo poklical in pustil v predalu sporočilo, boste plačali dohodni in odhodni klic v Slovenijo, tretji strošek pa je cena za odhodni klic v Slovenijo, ko boste preverjali sporočila v telefonskem predalu.

■■

elefonske številke klicnih centrov T slovenskih operaterjev Debitel: +38641-400-100 Izimobil: +38651-800-800 Mobitel: +38641-700-700 Simobil: +38640-940-804 T-2: +38659-000-000 Telemach: +38659-188-600 Tušmobil: +38670-700-710

Če kličete z mobilnikom s SIM-kartico posameznega operaterja, je klic iz držav EU brezplačen.

■■

Enotna evropska številka za klic v sili »112«

To številko lahko pokličete tudi z mobilnikom brez SIMkartice. Dovolj je, da ste na področju, ki ga pokriva vsaj en operater mobilne telefonije.

Spremljajte spremembe in novosti: na spletnem mestu www.zps.si lahko preberete najnovejše podatke o trgu mobilne telefonije, poleg tega pa si boste lahko ogledali tudi najnovejše teste mobilnih telefonov.

12

13

Gostovanje v tujini na kratko ■

■

■

■

Med gostovanjem v tujem omrežju je treba plačati tudi za dohodne klice.

Zakupljene količine klicev, sporočil in prenosa podatkov veljajo samo v domačem omrežju.

■

■

ene klicev v Evropski uniji so C približno 2-krat dražje kot v Sloveniji.

drugih evropskih državah je ta V razlika lahko tudi več kot 20-kratna, po svetu pa tudi 50-kratna.

14

■

Prenos podatkov je v Evropi lahko do 2-krat dražji kot v Sloveniji, po svetu pa je razlika 50-kratna.

Ko ste v bližini slovenske državne meje, na telefonu ročno izberite svojega operaterja, saj se sicer lahko zgodi, da se boste samodejno priključili na tujega.

ekateri operaterji zaračunavajo N tudi čas, ko vaš ali telefon tistega, ki ga kličete, zvoni.

15

KJE POISKATI POMOČ IN INFORMACIJE? Evropski potrošniški center

Frankopanska 5, 1000 LJUBLJANA, Slovenija telefon: 01/ 432 30 35 e-pošta: epc@epc.si

www.epc.si

Priročnik za uporabo mobilnega telefona v tujini Pripravil: Evropski potrošniški center Naklada: 10.000 izvodov Leto izdaje: 2009, posodobljeno: 2012

Delovanje centra omogočajo

Evropska komisija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Zveza potrošnikov Slovenije.

Izdajo brošure sta financirala

Evropska komisija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Financerja za vsebino te brošure ne odgovarjata.

Ta publikacija je nastala v okviru projekta Mreža evropskih potrošniških centrov – ECC-Net, ki ga finančno podpira Evropska unija v okviru Programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike za obdobje 2007-2013.