13
15
9
10 11
in avtomobilov« (»Specijalna i priznata radionica fijakera i automobila«). Enako je storil tudi Rajmund Gotvald leta 1931 s svojo »Specialno delavnico avto karoserij in vozov« (»Specijalna radionica autokaroserija i kola«), ki je tudi bil eden od ponudnikov na razpis za izdelavo karoserij mestnih avtobusov v Novem Sadu. Še v letih pred prvo svetovno vojno se je v Subotici za ista dela oglaševala delavnica Balinta Erdeia. V Beogradu je leta 1890 prva začela z delom »Tovarna vozov« (»Fabrika kola«) Stevana Bakše. Okrog leta 1910 so pri njih začeli opravljati celotno popravilo vseh vrst potniških kočij, avtomobilov in vozov. Oglaševali so najsodobnejši način tapeciranja in lakiranja. Delavnica bratov Pinkas in Štajn je bila dvorni dobavitelj kočij že na začetku dvajsetega stoletja. V časopisnem oglasu iz leta 1913 so se oglaševali: »Sprejemamo avtomobile ... za izdelavo karoserij v vseh barvah!« »Prva srbska obrtna zadruga za izdelavo vozil« (»Prva srpska zanatlijska zadruga za izradu kola«) je začela z delom leta 1925. »Delavnica luksuznih vozil in avto karoserij« (»Radionica luksuznih kola i auto-karoserija« – pozneje »Strojno podjetje«) Vlastimirja Petrovića iz Beograda je začela z delom leta 1926 in predstavlja najuspešnejše in največje beograjsko podjetje v tej panogi, ki je dobivalo tudi državna naročila. Aerodinamično oblikovana avtobusna karoserija (pozneje v uporabi na relaciji
Ruma–Zemun) je osvojila prvo nagrado na Mednarodnem sejmu v Kölnu 1938. »Delavnica Glavne poštne avto-garaže« (»Radionica Glavne poštanske auto-garaže« v Beogradu je leta 1937 začela z (malo)serijsko izdelavo karoserij potniško-poštnih avtobusov (pretežno na »Büssing-NAG« šasijah) za potrebe poštnih direkcij v notranjosti, od katerih so tri poslane direkciji v Ljubljani. Po znanih podatkih je bila najstarejša delavnica v Zagrebu, ki se je ukvarjala s popravilom, predelavo in izdelavo novih avtomobilskih karoserij, v lasti Pavao Arlavija in se je oglaševala že začetek leta 1925. Zastopnik Auto Uniona v Zagrebu, podjetje Viktorja Barešića, je na avtomobilskem salonu zagrebškega zbora leta 1939 razstavila zanimivo predelavo DKW limuzine »Meisterklasse« v »weekend« različici. Sestavljivi šotor je bil umeščen v aerodinamično oblikovani podaljšani zadnji del karoserije. Ta delavnica je bila prva na območju banovine Hrvaške, ki je obrtniško izdelovanje vozil razširila na izdelavo karoserij za tovorna vozila in avtobuse. Z izdelavo karoserij se je ob drugih dejavnostih iz avtomobilske panoge že v začetku leta 1925 v Zagrebu leta ukvarjala tovarna inž. Huga. V Zagrebu je konec tridesetih let z izdelavo avtobusnih karoserij začela tudi delavnica Juriša, na katere temeljih je po drugi svetovni vojni zrasla »Autokaroserija« (pozneje TAZ – »Tvornica autobusa Zagreb«).
12
Slika 8: Delavnica Jugoslovanskega Hudson-Essex društva v Zagrebu. Slika 9: DKW Reichsklasse 1933. Slika 10: Oglas Stevana Bakse iz 1910. Slika 11: Vreme - Beograd 19. 07. 1934 . Slika 12: Oglas Alberta Perasica - Split. Slika 13: 20. 10. 1931 Neues Wiener Journal. Slika 14: DKW F1 šasija - z manjšim odstopanjem od F4. Slika 15: Reklamni oglas karoserijske delavnice Avtobus - Fr. Rojina.
AVTO MOTOR CLASSIC 47
– marec 2015
39