Dinolofatši Karolo ya mathomo ya Moago wa J G Strijdom wa Boentšenere (nakong ya bjale o tsebega ka Moago wa Boentšenere bja 2) e feditšwe ka 1957 gomme karolo ya bobedi ka 1960. Dilaporotori tša Metšhene ya Boima di thomile go šomišwa ka 1958 gomme karolo ye nngwe e okeditšwe ka 1973. Ka 1975 Moago wa Tora ya Boentšenere (nakong ya bjale o tsebega ka Moago wa Boentšenere bja 1) e feditšwe. Moago o na le ofisi ya Hlogo ya Lefapha, badirišani ba taolo, diofisi tša kgoro le diphapošiborutelo tše lesome tša madulo a 700. Ka 1987 Moago wa Fisika wa pele o mpshafaditšwe gomme wa lokelwa fenišara go fa madulo dikgoro tša Disaense tša Dimateriale le Boentšenere bja Metaletšikhale, le Boentšenere bja Meepo. E fa gape madulo Kgoro ya Geologi, yeo e godišitšego tsenelano ye bohlokwa gare ga dikarolo tše tše tharo. Ka 2015 legato la bohlano le tsentšwe bjalo ka koketšo ya Boentšenere bja Meepo. Legato le ke legae la gare ga tše dingwe Senthara ya Kgonthe ya Tirišo ya Kumba ya Moakanyetšo wa Meepo (VRC). Moago wa Boentšenere bja 3 o feditšwe ka 2011. O na le palomoka ya diphapošiborutelo tše tshela tša madulo a 1 800, dilaporotori, diofisi, le sekgoba sa go phaka ka fase ga moago. Senthara ya Dithuto tša Meepo, yeo e swarago baithuti ba 800, e thomile go šoma ka 2013.
Molahlakore wa baithuti Go ya ka palo ya baithuti Lefapha la Boentšenere le bile le legolo go feta ka moka la mohuta wa lona mo nageng ka 1971. Ka 1980 go be go na le baithuti bao ba ngwadišitšego go ithutela tikrii ba 1670 le baithuti ba dialogadigolwane ba 460 bao ba ingwadišitšego. Ka 2015 go be go na le baithuti ba ba ngwdišitšego ba 5 734 ba go ithutela tikrii le ba 2 546 ba dialogadigolwane, bao ka moka ba dirago palomoka ya baithuti ba 8 290. Sehlopha se le tee se segolo sa dialogadigolwane go fihla lehono seo se ngwadišitšego ka 2015 ge baithuti ba 1082 ba ngwadišwa Sekolong sa Dialoga. Ditikrii tša mathomo tše 17 tša BSc.Eng di abilwe ka 1959. Ka 2013 palo ya rekoto ya ditikrii tše 694 ya BEng e abilwe. Ditikrii tše tharo tša mastase di abilwe ka 1962 gomme ka 1963 tikrii ya mathomo ya bongaka e abetšwe Dr Hugo Kiderlen. Ka 2014, ditikrii tša dihonase tše 503, dimastase tše 203 le tša bongaka tše 24 di abilwe.
Ka paka ya mathomo ya go ba gona ga yona baithuti ba bantši e be e le banna, ba bašweu ba go bolela Seafrikanse. Ka 1966 Dimitra Jennings e bile moithuti wa mathomo wa mosadi ka Lefapheng gomme ka 1969 o feditše tikrii ya BSc. Eng in Mechanical Engineering ka dihlora. Ka 2015 go be go na le baithuti ba basadi ba 2 061 ba ba ngwadišitšego – e kaba 25% ya palomoka ya palo ya baithuti bao ba ngwadišitšego. Sehlopha sa mathomo sa baithuti ba baso ba 42 se ngwadišitše ka 1994. Ka 2015 go be go na le baithuti ba baso ba ba ngwadišitšego ba 3606 – e kaba 44% ya palomoka ya palo ya baithuti bao ba ngwadišitšego
Nyakišišo le diinstitute Mešongwana ya nyakišišo ya Lefapha e be e lemogwa go tloga gare ga mengwaga ya bo70. Institute ya Carl le Emily Fuchs ya Maekroelektroniki (CEFIM) e thomilwe ka 1973 gomme Moago wa CEFIM o feditšwe ka 1982. Institute ya Dimateriale tšeo di Dirišitšwego (IAM) e thomilwe ka 1996 gomme Institute ya Dimetale tša Intasteri le Dinyakišišo tša Diminerale (Afrika Borwa) (IMMRI) ka 1999. Go na le dihlopha tša dinyakišišo tša bokgoni le ditulo tša nyakišišo ye e thekgwago ka ditšhelete mo dikgorong ka moka tša thuto tša Sekolo sa Boentšenere. Go tlaleletša, palo ya badirišani ba thuto ye e golago kudu e hweditše tekanyo ya Motheo wa Dinyakišišo wa Setšhaba (NRF). Dithekgo tša ditšhelete di tšwa methopong ya ka ntle ga Yunibesithi. Thomson ISI Essential Science Indicators (ESI) yeo e gatišitšwego ka Dibokwane 2016 e bea Sekolo maemong a bo 511 lefaseng ka bophara. Mo lenaneong la ditsopolwa tša ESI e beilwe maemong a 633, yeo e lego maemo a godimo go feta ka moka ao a fihleletšwego ke sekolo sa boentšenere goba lefapha ka Afrika Borwa. Nyakišišo mo Sekolong e amogela thekgo ye kgolo go tšwa palong ye kgolo ya baithuti ba nako ka moka ba ba ngwadišitšego nakong ya bjale. Ka 2014, ditikrii tše 70 tša mastase le ditikrii tše 24 tša bongaka di abilwe. Prof Gert Pienaar
Universiteit van Pretoria | University of Pretoria | Yunibesithi ya Pretoria
17