10
genetic Foundations of Literary Representation in Carrollova Literary Darwinism: Evolution, Human Nature, and Literature sta značilna primerka drugega vala evolucijskega pristopa h književnosti. Temu skorajda brez zamika sledi še tretji, ki pa ga bolj kot fiziološki naravni izbor zanima memetika oziroma veda o memih kot enotah kulturnega spomina.
Homologija in analogija Že takoj na začetku svojega članka, ki vsekakor sodi v ta najnovejši val, se Bortolotti in Hutcheonova spoprimeta z morda celo najzahtevnejšo postavko svojega projekta razvojne dramaturgije: poskušata se izogniti vtisu, da njuno primerjanje kulture in evolucijske teorije temelji na nekaj slučajnih in med seboj nepovezanih zunanjih podobnostih. Na drugi strani svojega uvoda med drugim trdita, da med biološko in kulturno adaptacijo obstaja homologija – ne analogija in ne metaforična povezava – ampak homologija. Homologija tu pomeni podobnost v strukturi, ki nakazuje skupni izvir: to je, obe vrsti adaptacij lahko razumemo kot procesa podvojevanja. Podobno kot se podvajajo geni, se podvajajo zgodbe; adaptacije obeh se razvijajo, ko se spreminja okolje. (444)
Medtem ko v biološkem pomenu besede izraz homologija dobesedno zagotavlja, da imata dva gena, dve beljakovini (v DNK) ali dve bitji skupnega prednika, o analogijah govorimo, kadar med pojavi opažamo zgolj naključne vzporednice. Homologija označuje sorodnost, analogija podobnost. V zoologiji je stopnja homologije dosti večja med delfinom in konjem kot pa med delfinom in morskim psom (čeprav sta si na prvi pogled slednja seveda dosti bolj podobna). Dramaturško gledano so homološki dvojčki – Plavtova Menehmus Dračan in Menehmus Sirakužan ter Shakespearova Antifolus Efežan in Antifolus Sirakužan, analoški pa dvojniki – Plavtova Amfitrion in Jupiter ter Feydeaujeva Victor-Emmanuel Chandebise in Poche. Če imata Bortolotti in Hutcheonova prav in če kultura in biologija dejansko predstavljata povezani veji istega sistema, potem se kajpak ni smiselno prerekati o upravičenosti sposojanja iz vede, ki je po splošnem prepričanju pač najbolj primerna za raziskovanje tega sistema. In če kulturni razvoj res ni zgolj prispodoba biološke evolucije, ampak njen etiološki vrstnik, potem je odnos med obema uravnotežen in ni nevarnosti, da bi prišlo do episte-
Jure Gantar Darwin in dramska teorija