Priročnik za učitelje v Osnovnih šolah by UIRS

TRAJNOSTNA MOBILNOST

PRIROČNIK

ZA UČITELJE V OSNOVNIH ŠOLAH

TRAJNOSTNA MOBILNOST

PRIROČNIK

ZA UČITELJE V OSNOVNIH ŠOLAH

Vsi izrazi v tem priročniku, zapisani v moškem slovničnem spolu, se enakovredno nanašajo na moški in ženski spol.

Trajnostna mobilnost Priročnik za učitelje v osnovnih šolah © Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Naročnik in založnik Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova ulica 4, Ljubljana Avtorji dr. Matej Ogrin dr. Tatjana Resnik Planinc Mojca Ilc Klun dr. Aljaž Plevnik

Priročnik je nastal v okviru projekta IJPP - Izobraževanje, informiranje in ozaveščanje javnosti o pomenu javnega potniškega prometa. Projekt IJPP delno financira Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada. Več informacij o projektu najdete na spletni strani www.mzip.gov.si/ pod rubriko pomembne povezave Spletni priročnik najdete na spletni strani: http://www.na-postaji.si/priročnik/osnovne-šole.pdf

Recenzenti dr. Metka Špes dr. Katja Vintar Mally Tanja Plohl Urednici mag. Polona Demšar Mitrovič Mojca Balant Lektorica Andreja Vetrih Humar Korektorica Cvetka Draksler Oblikovna zasnova Darja Brečko Poženel Postavitev in izvedba Atelje Pomlad, Veronika Ščetinin Barbara Železnik Bizjak Tisk Tiskarna Oman, Kranj Naklada 1000

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656(035)(0.034.2) TRAJNOSTNA mobilnost. Priročnik za učitelje v osnovnih šolah / [avtorji Matej Ogrin ... [et al.] ; ure dnici Polona Demšar Mitrovič, Mojca Balant]. - Ljubljana : Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013 ISBN 978-961-93518-2-6 ISBN 978-961-93518-3-3 (pdf) 1. Ogrin, Matej 2. Demšar Mitrovič, Polona 267815424

Ljubljana, junij 2013

kazalo

UVOD

Trajnostna mobilnost in javni potniški promet

Promet in mobilnost

Obravnavane vsebine v priročniku

Slovar pojmov

Didaktična priporočila

Povezanost vsebin o trajnostni mobilnosti z učnimi načrti za osnovne šole

PRIMERI UČNIH UR IN UČNI LISTI

Javni potniški promet

Sestavi in pobarvaj svoj avtobus ali vlak (1.–3. razred)

Promocija javnega potniškega prometa (4.–9. razred)

Moja pot v šolo

Kako sem danes prišel v šolo? (1.–5. razred)

Soočanje mnenj (7.–9. razred)

Promet – Okolje – Človek

Promet v okolici šole (1.–9. razred)

Kako opazujemo promet (5.–9. razred)

Vpliv prometa na okolje (7.–9. razred)

Moje mnenje šteje (5.–9. razred)

Potovalne navade razreda

Koliko nas stane avto? (3.–9. razred)

Potovalne navade doma in po svetu (7.–9. razred)

Na izlet z javnim prevoznim sredstvom (5.–9. razred)

Okolju prijazna in varna pot v šolo (5.–9. razred)

Igra Prometna kača

ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILA

VIRI IN LITERATURA

Nekoč so bile mestne ulice prostor igre in interakcij. Potem so jih preplavili avtomobili in smeh otrok je zmenjalo brnenje vozil. Danes pa te mestne površine marsikje ponovno vračamo ljudem, na ulice se vrača življenje. Foto: Harry Schiffer, Active Access

uvod Spoštovane učiteljice in učitelji!

Pred vami je priročnik za trajnostno mobilnost, katerega osnovni namen je ozavestiti učenke in učence osnovnih šol o pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsakdanjem življenju. Priročnik je zasnovan skladno z aktualno šolsko prakso in povezan z učnimi načrti za osnovno šolo. Ponuja vam ključne vsebine s področja trajnostne mobilnosti za različne starostne skupine ter predloge različnih učnih oblik in metod dela. Uvodni del priročnika nam najprej pojasni, kaj je trajnostna mobilnost in predstavi v priročniku obravnavane vsebine. Sledi slovar z razlago temeljnih pojmov s področja trajnostne mobilnosti. Pomemben del uvoda so tudi didaktična priporočila, ki vsebujejo poglavje o povezanosti vsebin trajnostne mobilnosti z učnimi načrti za osnovno šolo. Slednje je nastalo na osnovi analiz osnovnošolskih učnih načrtov. Izpostavljeni so predmeti, ki imajo neposredno povezavo z vsebino trajnostne mobilnosti, kar pa seveda ne pomeni, da naj bi vsebine trajnostne

mobilnosti obravnavali samo v okviru le-teh. Trajnostna mobilnost je način življenja in prav je, da jo kot vrednoto predstavimo vsem učencem, in to večkrat v obdobju njihovega osnovnošolskega izobraževanja. Jedro priročnika predstavljajo primeri učnih ur in učnih listov. Vsak vsebinski sklop ima izdelane predloge za delo z učenci z enim ali več učnimi listi. Učne liste si lahko fotokopirate ali natisnete s spletne strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, na kateri se priročnik nahaja (www.mzip.gov.si > Pomembne povezave > Projekt integrirani javni potniški promet > Aktivnosti projekta). Za preglednost vsebin poskrbijo ikone za prometno načrtovanje, hojo, kolesarjenje, javni potniški promet, osebni avtomobilski promet, okolje in zdravje, ki se nahajajo ob vsakem predstavljenem vsebinskem sklopu. Želimo si, da bi priročnik pri svojem delu čim več uporabljali in tako prispevali svoj delež k spreminjanju potovalnih navad prebivalcev Slovenije ter s tem pripomogli k izboljšanju pogojev bivanja in k trajnostnemu razvoju. mag. Polona Demšar Mitrovič Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Priročnik je zasnovan skladno z aktualno šolsko prakso in povezan z učnimi načrti za osnovne šole. Ponuja vam ključne vsebine s področja trajnostne mobilnosti ter predloge različnih učnih oblik in metod dela.

Želimo si, da bi priročnik pri svojem delu čim več uporabljali in tako prispevali svoj delež k spreminjanju potovalnih navad prebivalcev Slovenije ter s tem pripomogli k izboljšanju pogojev bivanja in k trajnostnemu razvoju.

uvod i 7

TRAJNOSTNA MOBILNOST IN JAVNI POTNIŠKI PROMET PROMET IN MOBILNOSt »Razvita država ni tista, kjer imajo revni avtomobile. Je tista, kjer bogati uporabljajo javni promet.« Enrique Peñalosa, nekdanji župan Bogote Za vsako skupnost so promet, dostopnost in mobilnost ključni. Od vseh je odvisno učinkovito premikanje ljudi in dobrin, s tem pa tudi kakovost življenja celotne skupnosti. Dobro razvit in uravnotežen prometni sistem lahko pomembno prispeva k visoki kakovosti bivanja ter omogoča gospodarski razvoj. Kljub temu, da je kakovostno urejen promet eden od osnovnih elementov kakovosti bivanja, se sodobna družba sooča s pomembno razvojno dilemo. Po eni strani želimo zagotoviti visoko raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa se želimo izogniti njunim negativnim učinkom. Ljudje se zadnja desetletja vse bolj zavedamo negativnih vplivov prometa na okolje, zdravje in na kakovost bivanja nasploh in smo zaradi tega zaskrbljeni. Promet nam torej po eni strani služi, po drugi pa škoduje. Za reševanje te razvojne dileme je, podobno kot na drugih razvojnih področjih, v ospredju trajnostni pristop. Ta zadovoljuje gospodarske, socialne in okoljske potrebe družbe, medtem ko zmanjšuje neželene učinke prometa na gospodarstvo, družbo in okolje. V praksi to pomeni predvsem možnost, da prebivalci kakovostno živijo tudi brez osebnih avtomobilov, saj se izboljša dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi ter ustvarijo ustrezni pogoji za hojo in kolesarjenje. Prebivalci se v tako urejenem prometu počutijo varne, saj je prometna kultura na visoki ravni, manj je nesreč in poškodb, ulice in drugi javni odprti prostori v naseljih postanejo spet bolj prostor srečevanja, igre in užitka ter manj prostor prevažanja in parkiranja. Tako urejen promet prispeva tudi k čistejšemu zraku, zmernejšemu hrupu ter manjši porabi neobnovljivih virov energije. Trajnostni pristop k obravnavi prometa s tem predstavlja eno ključnih razvojnih priložnosti sodobne družbe. Učinkovit javni potniški promet lahko v kratkem času in z nizkimi stroški prepelje veliko število potnikov. Omogoča kakovostno dostopnost do glavnih ciljev za vse skupine prebivalcev, zmanjšuje s prometom povezane težave ter izboljšuje delovanje naselij. Pomembno vlogo ima predvsem na večjih razdaljah. Če je hoja primerna za poti do 2 km in kolesarjenje do 5 km, se z javnim potniškim prometom na najbolj trajnosten način opravijo vse daljše poti. V primerjavi z avtomobilskim prometom je veliko manj prostorsko potraten. Avtobus, ki na cesti zasede približno toliko prostora kot trije avtomobili, v katerih je do 12 ljudi, lahko prepelje

8 i trajnostna mobilnost in javni potniški promet

kar 50 potnikov. Zaradi vedno bolj učinkovitih vozil in uporabe alternativnih goriv so vplivi javnega potniškega prometa na okolje, še posebej če jih preračunamo na potnika, bistveno manjši kot pri osebnem avtomobilu. S stališča potnika je primernejši tudi zaradi nižjih stroškov in stresa, povezanega z vožnjo in iskanjem prostega parkirnega mesta. Ne nazadnje pa potnikom omogoča, da kakovostno in aktivno preživijo čas potovanja z branjem ali delom, namesto da se ukvarjajo s samo vožnjo.

OBRAVNAVANE VSEBINE V PRIROČNIKu Trajnostna mobilnost je široko področje in združuje več različnih znanj. Za njeno celovito razumevanje je ključno poznavanje v nadaljevanju na kratko predstavljenih vsebin in njihovih medsebojnih vplivov. Posameznim tematskim poglavjem priročnika (primeri učnih ur in učni listi) so za lažjo uporabo dodane ikone, ki uporabniku povedo, katere izmed vsebin pokriva določen sklop gradiv.

Prometno načrtovanje Prometno načrtovanje pogosto razumemo kot izrazito tehnično področje, ki se ukvarja predvsem z gradnjo cest, mostov, krožišč ali železniških prog. A vse večji problemi s prometom v Sloveniji zahtevajo nadgraditev obstoječe prakse načrtovanja z uvedbo novega pristopa, ki promet ureja celostno. Slednji poleg tehničnih vidikov vključuje še strokovno državno in občinsko upravo, celovito financiranje prometa, vključevanje javnosti in sodelovanje sektorjev (npr. prostorskega, gospodarskega, okoljskega, zdravstvenega), pa tudi uvedbo novih metod in postopkov, kot sta na primer spremljanje in vrednotenje stanja prometa. Celostno urejen promet ne pomeni zgolj bolje izkoriščene prometne infrastrukture, nižjih stroškov države, občin, podjetij in gospodinjstev, manjših zastojev, bolj učinkovitih naložb, večjega zadovoljstva in manjšega onesnaženja. Takšna obravnava prometa prinaša objektivno merljivo izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev in povečanje možnosti za uspešen razvoj, saj so v ospredje obravnave postavljeni ljudje in kakovost bivanja, promet in mobilnost pa sta obravnavana kot orodji za doseganje teh ciljev.

Hoja

Osebni avtomobilski promet

Hoja je najbolj naraven, demokratičen, zdrav in socialno pravičen način premikanja. Ne povzroča izpustov in drugih vplivov na okolje, v primerjavi z drugimi prevoznimi načini pa je prostorsko in infrastrukturno nezahtevna. Primerna je za krajše razdalje (do 2 km), kar se ujema z značilnostjo zgradbe večine naselij v Sloveniji in povprečno dolžino opravljenih poti v njih. Hoja je ključna, saj se tudi vse poti z avtomobilom in javnim prevozom začnejo in končajo z njo. Je drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, čeprav njen delež že desetletja upada. Pri celostnem prometnem načrtovanju je hoja tista, za katero moramo prednostno zagotoviti dobre razmere.

Vedno bodo obstajali razlogi ali razmere, ko bo avto smiselna izbira in bo njegova uporaba brez negativnih posledic – denimo v primeru družine, ki se z električnim avtom zvečer polno naložena vrača s popoldanskih dejavnosti in tedenskega nakupa. Vedno pa bo tudi veliko primerov, ko avto ne bo učinkovita izbira in ko bo njegova uporaba draga za uporabnika in družbo. Izkušnje kažejo, da je nesmiselno slediti rasti avtomobilskega prometa z gradnjo vedno novih cest in parkirišč. Nove ceste in parkirišča privabijo dodaten avtomobilski promet in nove površine se kmalu zapolnijo. Napredna mesta in države zato zastojev in drugih težav, ki jih povzročajo osebni avtomobili, že dolgo ne obvladujejo z nenehnim prilagajanjem infrastrukture, pač pa prilagajajo obseg in razporeditev avtomobilskega prometa prostoru.

Kolesarjenje Kolo je najsmotrnejše prevozno sredstvo za razdalje do 5 km. Je poceni in dostopno vsem socialnim skupinam, okolju prijazno in ne zaseda veliko prostora. Na večini poti v naseljih je celo najhitrejše. Vsakodnevno kolesarjenje ugodno vpliva tudi na zdravje. Zaradi pozitivnega vpliva na kakovost bivanja se je kolesarjenje v mnogih evropskih mestih uveljavilo kot enakovreden in učinkovit način opravljanja vsakodnevnih poti. Kolo je zlasti primerno za mesta in naselja z geografskimi značilnostmi, kot jih imajo naša naselja. Tudi naša največja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in druga, so mesta kratkih razdalj, relief je uravnan, zato ni treba premagovati večjih vzponov. Tudi klimatske razmere so ugodne in omogočajo uporabo kolesa večino dni v letu. Z dvigom kolesarske kulture, izboljšanjem kolesarske infrastrukture in ozaveščanjem bi prebivalce in obiskovalce lahko spodbudili, da bi bistveno večji delež poti čez vse leto opravili s kolesom.

Javni potniški promet Javni potniški promet vključuje različne oblike prevozov: avtobusni prevoz (mestni in medkrajevni), prevoz z vlakom, ladijski prevoz, prevoz s taksijem in podobno. Kadar je učinkovit, lahko v kratkem času in z nizkimi stroški prepelje največ ljudi. Omogoča kakovostno dostopnost za vse in rešuje veliko težav v prometu. Kakovostna ponudba temelji na zmogljivem omrežju, prednostni obravnavi na cestnem omrežju, na novih, udobnih, zmogljivih in okolju prijaznih vozilih, optimizaciji voznih redov ter na informacijski podpori sistema in ozaveščanju prebivalcev.

Okolje Pritiski prometa na okolje so v zadnjih letih zaradi hitre rasti motornega prometa vse večji. Tukaj ima celostno urejanje prometa pomembno vlogo, saj podpira razvoj tistih prevoznih načinov, ki omogočajo manjšo porabo energije in prinašajo manj negativnih vplivov na okolje. Takšno urejanje spodbuja delovanje v smeri izboljšanja kakovosti zraka, zmanjševanja hrupa in blaženja podnebnih sprememb, hkrati pa omogoča hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

Zdravje Kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in prebavil in podobno predstavljajo glavni vzrok smrti v Sloveniji in ostalih državah Evropske unije. Na nastanek teh bolezni vplivajo različni dejavniki tveganja, ki so med seboj pogosto povezani. Najpomembnejši med njimi so kajenje, nepravilna prehrana in nezadostna telesna dejavnost. Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja, krepimo zdravje in izboljšamo kakovost življenja. Telesna dejavnost je dejavnik, ki je tesno povezan z mobilnostjo. Z aktivnim načinom mobilnosti (hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa) je mogoče zadostiti dnevnim gibalnim priporočilom zdravstvene stroke, ki pravijo, da tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno zmanjšuje že pol ure zmerne telesne dejavnosti večino dni v tednu. To količino aktivnosti lahko posameznik opravi že s hojo do postajališča javnega potniškega prometa na vsakodnevni poti na delo ali v šolo.

trajnostna mobilnost in javni potniški promet i 9

SLOVAR POJMOV CELOSTNO PROMETNO NAČRTOVANJE je strateško in ciljno usmerjeno prometno načrtovanje, s katerim se spodbuja trajnostni promet, v okviru katerega so enakovredno obravnavani vsi potovalni načini in v katerega se vključuje tudi javnost. Temelji na rezultatih analize in spremljanja stanja, vrednotenja ukrepov in integraciji ostalih področij načrtovanja. DEGRADACIJA TAL pomeni zmanjševanje kakovosti tal, njihovo razvrednotenje v smislu rodovitnosti in ekosistemske odpornosti. (PROMETNA) DOSTOPNOST je v primeru javnega potniškega prometa prostorska ali časovna razdalja od izbranega izhodišča do postajališča javnega potniškega prometa, merjena v metrih, kilometrih ali minutah. Izhodišče je lahko naselje ali bivališče, šola, zdravstvena ustanova ali delovno mesto. Dostopnost je dejstvo, da je od/do postajališča mogoče priti v primerno kratkem času, da je povezava ustrezno urejena za posamezne, predvsem trajnostne načine dostopanja (npr. za hojo in kolesarjenje) in za posamezne skupine prebivalstva (npr. za ljudi s fizičnimi in senzornimi ovirami, za otroke, starejše, mamice z vozički). FOSILNA GORIVA so goriva, ki so nastala v davni preteklosti v geoloških skladih iz odložene organske snovi. Najpogosteje gre za premog, nafto in njene derivate ter zemeljski plin. Pomembna so zato, ker njihovo izkoriščanje pomeni vnos ogljika, ki je bil shranjen v zemljinih globinah, v kroženje ogljika na površju, kar povečuje koncentracijo ogljikovega dioksida v zraku in povzroča povečan učinek tople grede oz. globalno segrevanje. Današnji prometni sistem skoraj v celoti temelji na rabi fosilnih goriv. JAVNI POTNIŠKI PROMET pomeni organiziran in javno dostopen skupinski prevoz ljudi, ki poteka po vnaprej določenih relacijah, rednem voznem redu, ima določeno ceno ter zadovoljuje vsakodnevne potrebe po mobilnosti. Je sistem, ki obsega prevoz potnikov, celotno organizacijo prevozov in infrastrukturo, po kateri se prevoz odvija. Splošno znani sredstvi javnega potniškega prometa sta avtobus in vlak, mednje pa štejemo tudi ladje, trajekte, tramvaje, podzemne železnice, taksije in drugo. MOBILNOST je možnost premikanja ljudi in blaga in je odvisna od razpoložljivih potovalnih načinov. MOTORIZACIJA je proces, ki označuje pomembnost osebnega avtomo-

10 i slovar pojmov

bila v sistemu mobilnosti. Stopnjo motorizacije navadno označimo s številom osebnih vozil na 1000 prebivalcev. POTOVALNE NAVADE so ustaljeni načini potovanja ljudi na njihovih vsakdanjih poteh, npr. v službo, šolo ali po drugih opravkih. Odvisne so od različnih dejavnikov – prostorskih, socialno-ekonomskih, upravno-političnih itd. POTOVALNI NAČIN je način premikanja ljudi glede na sredstvo, ki se pri tem uporablja, npr. hoja, kolesarjenje, javni potniški promet, osebni motorni promet. PROMET je premikanje oseb, vozil in blaga po prometnih poteh in z različnimi načini prevoza. PROMETNO NAČRTOVANJE je področje načrtovanja, ki se ukvarja z delovanjem, zagotavljanjem in prostorskim umeščanjem prometne infrastrukture in storitev z namenom zagotavljanja dostopnosti in mobilnosti prebivalcev in tovora. PROSTORSKO NAČRTOVANJE je interdisciplinarna dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev in ob upoštevanju javnih koristi načrtuje posege v prostor. SMOG je zmes dima in megle. Besedo sestavljata angleški besedi za dim (smoke) in meglo (fog), označuje pa slabo kakovost ozračja. Poznamo več vrst smoga; npr. londonski smog, ki je nastal kot posledica individualnih kurišč ter številnih industrijskih obratov na premog, ki so spuščali v zrak veliko škodljivih plinov, saj in pepela (predvsem v hladnejši polovici leta, ko je v mestih prišlo do temperaturnega obrata in se ozračje ni mešalo). Ta pojav je v Londonu med 5. in 9. septembrom 1952 povzročil nastanek smrtonosne mešanice megle in njenih primesi, ki so mesto prekrivale več dni zapored in zahtevale več tisoč smrtnih žrtev. Umrlo je okoli 4000 ljudi več kot običajno, v tednih, ki so sledili, pa je zaradi izpostavljenosti smogu po ocenah umrlo še okoli 8000 ljudi. TRAJNOSTNA MOBILNOST je premikanje na trajnosten način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in podobno. Pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.

TRAJNOSTNI PROMET je promet s potovalnimi načini, ki imajo majhen negativen vpliv na okolje, kot so hoja, kolesarjenje, javni potniški promet, odgovorna uporaba avtomobila, okolju prijazna vozila itd. TRAJNOSTNI RAZVOJ je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Zanj je značilno, da teži k uravnoteženju socialne, ekonomske in okoljske komponente razvoja. UPRAVLJANJE TRAJNOSTNE MOBILNOSTI je koncept, ki spodbuja trajnostni promet in upravlja prometno povpraševanje tako, da spreminja stališča in potovalne navade ljudi, ki danes temeljijo na netrajnostni mobilnosti (na avtomobilu). Cilj upravljanja trajnostne mobilnosti je zagotavljanje pogojev za povečanje deleža poti, opravljenih na trajnosten način, kot na primer spodbujanje otrok in zaposlenih, da prihajajo v šolo, vrtec ali na delo peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom namesto z avtom.

Kdo bo današnjemu prometnemu sistemu postavil ogledalo? Foto: P. Draškovič

slovar pojmov i 11

DIDAKTIČNA PRIPOROČILa Učitelj naj bi ob obravnavi tem, vezanih na trajnostno mobilnost, uvodoma spregovoril o pomenu in vlogi trajnostne mobilnosti v našem vsakodnevnem življenju. Pri obravnavi predlaganih tem naj skuša učitelj najti pravo pot med deklarativnim in proceduralnim znanjem. Teži naj k inovativnim in učinkovitim metodam dela z namenom spodbujanja mišljenja, ki povezuje različna področja učenčevega znanja, saj to omogoči razumevanje in udejanjanje trajnostnega delovanja. Metode poučevanja naj bodo heterogene in vedno podprte z raziskovalnimi vprašanji, svoje znanje pa naj učenci v okviru danih možnosti nadgradijo na terenu. Pri pouku in na terenu naj se uporablja različne metode posrednega in neposrednega opazovanja v težnji, da učenci v čim večji možni meri razvijajo kritično mišljenje in ustrezen odnos do različnih informacij. Znanje naj se gradi na osebnih izkušnjah učencev in sistematični nadgradnji znanj od krajevne do svetovne ravni. Učitelj naj v pouk vključuje študije primerov, problemske razprave, učne stimulacije, igre vlog ter metodo eksperimenta. Priporočljivo je, da didaktični modeli poučevanja omogočajo učencem transakcijo (interakcijo med učenci samimi in tudi učiteljem) in transformacijo (spreminjanje pojmovanj o svetu in posledično tudi spreminjanje osebnosti). Priporočena strategija je izkustveno učenje. Pri uvajanju izkustvenega učenja je potrebno vključiti in realizirati vse njegove faze: načrtovanje, uvodno fazo, fazo aktivnosti, fazo analize, fazo povzetka in transfera ter fazo vrednotenja. Učitelj naj skrbi za sprotno motivacijo učencev in njihov pozitiven odnos do trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti, pri čemer si lahko pomaga s predlaganimi dejavnostmi, s katerimi učenec usvaja oz. si olajšuje pot do ciljev, povezanih z razvijanjem pozitivnega odnosa do trajnostne mobilnosti. Zaželena sta individualizacija in diferenciacija na podlagi posebnih značilnosti posameznih učencev. Pri obravnavi nekaterih družbenih vsebin je pomembna socialna občutljivost učitelja. Informacije o trajnostni mobilnosti naj učenci pridobivajo z vsemi čutili, pri čemer naj učitelj upošteva njihove različne zaznavne sposobnosti. Dana naj jim bo možnost, da sodelujejo v različnih projektih, raziskovalnih nalogah itd. Priporočamo tudi medpredmetno povezovanje ter uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za lažje delo tako učenca kot učitelja. Poudarek je na osebnem doživljanju in upoštevanju izkušenj in zamisli, ki jih učenci oblikujejo v šoli in zunaj nje. Njihove zamisli in izkušnje so lahko izhodišče za načrtovanje pouka. Pouk naj bo organiziran tako, da bodo učenci do novih spoznanj prihajali ob konkretnih dejavnostih in v kontekstu, ki jim je blizu. Učitelj naj jih

12 i didaktična priporočila

spodbuja tudi k ozaveščanju, kako so se nečesa naučili. V prvem triletju osnovne šole so dejavnosti vodene. Učitelj lahko pouk vodi s postavljanjem vprašanj, na katera bodo učenci lahko sami odgovoril s praktičnim izkustvom. Kasneje naj bi postali vešči tudi sami postavljati vprašanja. Starosti otrok naj bodo prilagojene tudi učne oblike – od frontalnega pouka do individualnega dela ali dela v parih in skupinah, kjer se znanje prenaša od enega do drugega učenca in ni pridobljeno le iz lastnih izkušenj. Pri obravnavanih vsebinah je poudarek na raziskovanju. Učenci naj bi raziskovali s pomočjo učitelja. Dejavnosti naj vodijo do konkretnega rezultata, do izdelka. Če je le mogoče, naj učenci okolje spoznavajo neposredno. Vsebine naj bodo čim bolj aktualne. Učitelj naj izkoristi aktualne dogodke in situacije v razredu ter jih vplete v pouk. Tako bodo učenci laže povezovali izkušnje, ki nastajajo zunaj šole, s poukom. Pouk jim bo bližji, če bo učitelj vsebine smiselno povezoval, vendar mora biti pri povezovanju jasno, kaj je vodilna vsebina in cilj pouka, kaj pa se nanju le navezuje. Učenci pridobivajo znanja, razvijajo spretnosti in veščine doživljanja, spoznavanja in vrednotenja razmerij med posameznikom, družbo, kulturnim ter naravnim okoljem. Učenci oblikujejo tudi stališča in vrednote, se učijo učinkovitih strategij reševanja problemov, kritičnega sprejemanja informacij ter komunikacijskih zmožnosti. Učitelj naj močno poudari uvid, ozaveščanje, medsebojno povezanost in medsebojno interakcijo posameznih elementov.

Risba: Ria Ana Hotko, OŠ Hajdina

Posebno pozornost naj učitelj nameni: •

•

pridobivanju in obvladovanju socialnih spretnosti in sposobnosti učencev, kot npr. prevzemanje odgovornosti, skupinsko delo, razumevanje in spoštovanje drugačnosti, skrb za sebe in druge, razvijanje navad, ki nam pomagajo živeti v skupnosti, razvijanje odločanja in izražanja mnenj, obvladovanje čustev; razvijanju temeljnih vrednot in kritičnega mišljenja pri učencih, npr. s postavljanjem vprašanj in raziskovanjem, z opredeljevanjem pojmov in problemov, z raziskovanjem dokaznih gradiv za posamezno razlago, z analiziranjem predpostavk in naravnanostjo v posameznih sklepih, z dopuščanjem različnih interpretacij in omogočanjem odprtosti itd. Izogibati se je potrebno emocionalnemu zaključevanju in pretiranemu poenostavljanju.

Učenci naj spoznajo, da ljudje s svojim vsakodnevnim delovanjem in odločitvami vplivamo na naravno in družbeno okolje. Močnejše zavedanje naše povezanosti z okoljem in poznavanje učinkov našega ravnanja na okolje sta bistvena za prihodnost učencev, za prihodnost družbe. Vrednotenje vsakodnevnih ravnanj in odločitev ljudi v šoli, v domačem kraju, v domači občini, v Sloveniji in drugod naj bo vrednoteno tudi z vidika trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti.

Povezanost vsebin o trajnostni mobilnosti z učnimi načrti za OSNOVNE šole V okviru projekta Izobraževanje, informiranje in ozaveščanje javnosti o pomenu javnega potniškega prometa smo z vidika vključenosti trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti pregledali veljavne učne načrte naslednjih predmetov osnovnošolskega izobraževanja: •

geografija (obvezni predmet),

•

življenje človeka na Zemlji ter raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja (izbirna predmeta),

•

spoznavanje okolja (obvezni predmet),

•

družba (obvezni predmet),

•

državljanska in domovinska vzgoja ter etika (obvezni predmet),

•

okoljska vzgoja I–III (izbirni predmet).

V nadaljevanju podajamo nabor učnih ciljev, povezanih z obravnavano tematiko po posameznih osnovnošolskih predmetih, s čimer želimo osvetliti možnosti povezovanja vsebin, vezanih na trajnostni razvoj in trajnostno mobilnost, z učnimi cilji, zapisanimi v učnih načrtih, ter spodbuditi učitelje k vključevanju le-teh v letno učno pripravo.

Risba: T. Pulko, OŠ Duplek

didaktična priporočila i 13

Geografija (obvezni predmet) Učni načrti za 6., 7., 8. in 9. razred ne vključujejo vsebin, ki se neposredno navezujejo na trajnostno mobilnost. Promet se obravnava predvsem z vidika prometne in strateške lege območij in le v manjši meri s trajnostnega vidika. V splošnih ciljih predmeta sta zapisana dva cilja, ki se posredno navezujeta na trajnostno prometno problematiko in odgovornost posameznika in sicer, da učenci: •

pridobivajo temeljno znanje o naravnogeografskih in družbenogeografskih procesih in pojavih na lokalni, regionalni in svetovni ravni ter njihovem součinkovanju;

•

spoznavajo nujnost smotrne rabe naravnih dobrin in s tem povezanega varovanja naravnega okolja za prihodnje generacije.

Okoljski problemi se obravnavajo večinoma v povezavi z industrijo in kmetijstvom, s prometom pa zelo malo. Trajnostnemu razvoju in trajnostni mobilnosti se učenci še najbolj približajo v 8. razredu, kjer je med etapnimi cilji zapisano, da učenci »spoznavajo negativne učinke človekove dejavnosti v domačem okolju in se usposabljajo za takšno odločanje o posegih v okolje, ki dolgoročno ne bo rušilo naravnega ravnotežja«. Promet je v teh okvirih obravnavan v sklopu gospodarstva. •

Gospodarstvo: Promet. Kopni, vodni, zračni promet, cevovodi in prenos informacij. Onesnaževanje okolja s prometom.

8. razred: Geografija Vzgojno-izobraževalni cilji in dejavnosti

Geografski pojmi in imena

Učenci: •

naštejejo vrste prometa in opredelijo njihove prednosti in pomanjkljivosti glede na zmogljivost, hitrost in onesnaževanje okolja;

•

na zemljevidu pokažejo najpomembnejše prometne povezave v Sloveniji in ovrednotijo njihov pomen pri povezovanju s preostalim delom Evrope in sveta;

•

analizirajo povezanost prometa, prometne varnosti in gospodarstva ter vplive geografskih dejavnikov;

•

s pomočjo metode terenskega dela analizirajo vrste, razvitost in pomanjkljivosti prometa ter turizma v domačem kraju in izdelajo preprost turistični prospekt domačega kraja.

Med specialnimi didaktičnimi navodili je v učnem načrtu zapisano: »Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku prisotna čim bolj pogosto.«

14 i didaktična priporočila

CESTNI, ŽELEZNIŠKI, VODNI, ZRAČNI PROMET

Življenje človeka na Zemlji ter Raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja (izbirna predmeta) Med splošnimi cilji je zapisano: •

•

učenci spoznajo načine onesnaževanja okolja na izbranih območjih in načine ter oblike varovanja naravnega okolja za prihodnje generacije, učenci spoznavajo značilnosti, navade in način življenja ljudi na izbranih območjih sveta ter Slovenije in presegajo predsodke ter stereotipe.

Splošni cilji dopuščajo možnost za obravnavo trajnostne mobilnosti, vendar to področje ni umeščeno med

operativne cilje predmetov, ki podrobneje opredeljujejo dejavnosti in vzgojno-izobraževalne cilje izbirnih predmetov. Spodaj izpostavljeni operativni cilji predmetov in standardi znanja se vsaj delno nanašajo na obravnavano problematiko, predvsem pa predstavljajo možen okvir za vključitev izobraževanja in informiranja o trajnostni mobilnosti.

8. razred: Življenje človeka na Zemlji Operativni cilji

Vsebine

Didaktična priporočila – možne dejavnosti

ČLOVEK IN GORSKI SVET

Iz virov in literature ugotovijo načine ter obseg one-

Učenci: • razložijo načine onesnaževanja gorskega sveta, njegove posledice in predlagajo

snaževanja in rušenje naravnega ravnotežja v gorskem

ukrepe

svetu zaradi posegov človeka ter posledice.

9. razred: Raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja Operativni cilji

Vsebine

Didaktična priporočila – možne dejavnosti

PROMET

Izbrane metode in oblike terenskega dela, projektno

Učenci: • preučujejo prometno funkcijo območja, kraja in posameznih delov naselja;

učno delo, študije primerov.

• preučujejo spremembe pokrajine zaradi

VPLIV ČLOVEKA NA

Izbrane metode in oblike terenskega dela, projektno

delovanja človeka v preteklosti in zaradi

POKRAJINO

učno delo, študije primerov.

• ugotavljajo stopnjo in vrste ogroženosti

VARSTVO OKOLJA IN

Izbrane metode in oblike terenskega dela, projektno

narave ter ukrepe za varovanje naravnega

VARSTVO NARAVNE TER

učno delo, študije primerov.

okolja;

KULTURNE DEDIŠČINE V

novejšega delovanja;

• preučujejo odlagališča odpadkov;

DOMAČEM KRAJU

• evidentirajo naravne in kulturne spomenike ter ugotavljajo njihov pomen.

Glede na to, da so predlagane učne vsebine okvir, znotraj katerega lahko učitelj izbere tiste teme ali enote, ki učence najbolj zanimajo, so trenutno najbolj aktualne ali je zanje najlažje dobiti podatke, obstaja še nekaj manevrskega prostora za učitelje, ki želijo med dejavnosti vključiti tudi obravnavanje trajnostne mobilnosti.

didaktična priporočila i 15

Spoznavanje okolja (obvezni predmet) Najpomembnejša splošna cilja predmeta sta razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja. Uresničujeta se z aktivnim spoznavanjem okolja. Med cilje predmeta spadajo tudi cilji, ki se posredno navezujejo na načela trajnostne mobilnosti: •

ugotavljanje obstoja in dojemanje pomena pravil družbenega življenja, človekovih pravic in dolžnosti;

•

pridobivanje občutka, da smo del zgodovine, ki jo tudi oblikujemo in zapuščamo prihodnjim generacijam;

•

oblikovanje pozitivnega odnosa do živih bitij in narave kot celote;

•

razvijanje odgovornega odnosa do okolja in spodbujanje interesa za varovanje narave;

•

seznanjanje s pomenom zdravja za človeka in z načini ohranjanja zdravja;

•

odkrivanje in spoznavanje značilnosti domače pokrajine in življenja človeka v tej pokrajini ter razvijanje spoznanj o človekovem spreminjanju okolja;

•

usposabljanje za pravilno in varno obnašanje v prometu.

Predmet spoznavanje okolja je del predmetnika 1., 2. in 3. razreda, kjer se znanje v okviru enakih sklopov nadgrajuje. Veliko učnih vsebin je povezanih z razvojem odgovornosti posameznika tako do lastnega zdravja kot do fizičnega in družbenega okolja. Izobraževanje učencev v smeri trajnostne mobilnosti pa pomeni ravno to – izobraževanje in vzgajanje v smeri zavedanja vpliva, ki ga imamo kot posamezniki z vsakodnevnimi odločitvami; tudi ko se odločamo glede načina »premikanja«. Specifičnih dejavnosti, ki se neposredno navezujejo na izobraževanje o trajnostni mobilnosti, pa je malo in so podane zgolj v operativnem programu za tretji razred, in sicer v sklopu Pogledam naokrog.

Operativni program: 3. razred Operativni cilji

Primeri dejavnosti

Predlagane vsebine

Specialnodidaktična priporočila

Pogledam naokrog Učenci:

Učenci:

• spoznavajo vzroke za

• ob pogovorih opišejo svoja potovanja,

PROMET, OBNAŠANJE IN

Prometna vzgoja se je tukaj z

potovanja;

preberejo krajši opis nekega potovanja;

VARNOST V PROMETU

neposrednega, znanega okolja

• poznajo različna prometna

• si ogledajo avtobusno in železniško

sredstva in objekte ter nji-

postajo (letališče in pristanišče);

hovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju; • spoznavajo, da promet onesnažuje zrak, vodo, prst (če ni nujno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesna-

sredstva. Več časa namenimo tudi pravilom obnašanja v

• s pomočjo slik in filmov opazujejo ter

različnih prometnih sredstvih.

opisujejo različna prometna sredstva in

Ob opazovanju gostote pro-

njihov pomen za človeka;

meta učenci izdelajo preproste

• opazujejo vpliv različnih vrst prometa na pokrajino (veliko prostora za letališča, ceste, onesnaževanje zraka z izpušnimi plini);

žuje, gremo peš, s kolesom,

• opazujejo gostoto prometa v različnih

vlakom).

delih dneva; • utrjujejo ravnanje po prometnih predpisih in znakih.

16 i didaktična priporočila

razširila tudi na prometna

zemljevide, kjer z različnimi barvami pobarvajo različno obremenjene ulice in ceste.

V operativnih programih 1., 2. in 3. razreda je navedenih kar nekaj ciljev in dejavnosti, znotraj katerih bi lahko obravnavali tudi vsebine, ki se navezujejo na trajnostno mobilnost, s čimer bi vzpostavili kontinuiteto izobraževanja trajnostnoprometnih vsebin. Operativni program: 1. razred Operativni cilji

Primeri dejavnosti

Predlagane vsebine

Specialnodidaktična priporočila

Okoljska vzgoja Učenci:

Učenci:

• spoznavajo, kako sami

• ogledajo si smetišče, gradbišče, kamno-

okoljska vzgoja, človek

Spodbujamo k odkrivanju pre-

in drugi ljudje vplivajo na

lom in/ali drugačne posege v naravo;

spreminja okolje

prostih povezav med človekom

naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in

in okoljem. Učenci naj nepo-

• ločeno odlagajo odpadke;

sredno izkusijo, kako človek

ohranjanju naravnega okolja

• opazujejo in pogovarjajo se o urejenosti

spreminja naravno okolje in

ter k urejanju okolja, v kate-

okolja in kaj lahko sami za to storijo.

kako se zmanjšuje in slabša

rem živijo.

življenjski prostor za živa bitja, ki so tam živela.

Promet Učenci:

Učenci:

• opazujejo in spoznavajo

• sprehajajo se po okolici šole, ogledajo

promet in varnost v

Učenci naj te vsebine najprej

prometne poti v okolici šole;

si sprehajalne poti, pločnike in označene

prometu, obnašanje v

spoznavajo ob pogovorih in igrah

cestne prehode;

prometu

v razredu, kasneje pa ob spreho-

• spoznajo za pešce in kolesarje pomembne prometne

• izvajajo namizne igre, dramatizacije in

znake v okolici šole;

simuliranje situacij s prometno vsebino;

• spoznajo pravila varne hoje

• usvojijo varen prehod čez semaforiziran

(skupinske, ob odrasli osebi,

ali le označen prehod čez cesto;

dih po okolici šole in poteh, po katerih prihajajo v šolo. Uporabljajo, vadijo in upoštevajo prometne predpise oz. pravila obnašanje pešcev,

po pločniku, kjer ni pločnika,

kolesarjev in otrok na rolerjih

prečkanje ceste ipd.);

v prometu.

• razumejo pomen vidnosti

• gledajo filme in fotografije ter ob tem

pomen vidnosti v

Na šolskem dvorišču lahko pre-

v prometu v povezavi z

sodelujejo v vodenem pogovoru o opazo-

prometu

izkušajo hitrost ustavljanja na

ustavljanjem vozila in nošenja

vani situaciji na cesti oz. v prometu;

rumene rutice ter kresničke; • spoznavajo obnašanje sopotnika v različnih prevoznih sredstvih;

• pogovarjajo se o vožnji z osebnim avtomobilom in s sredstvi javnega prevoza.

kolesu, rolerjih ali peš (tekmovanje v hitrosti in ustavljanju). Vidnost lahko preizkušajo tako, da v zatemnjenem prostoru opazujejo, katere barve so vidnejše – temne ali svetle.

• vedo, da udeležba v pro-

Ogledajo si poti in nevarne

metu pod vplivom alkohola,

točke.

mamil in zdravil ogroža vse udeležence v prometu; • znajo zgraditi model okolice šole in na njem simulirajo promet in prometne situacije.

didaktična priporočila i 17

Operativni program: 2. razred Operativni cilji

Primeri dejavnosti

Predlagane vsebine

Specialnodidaktična priporočila

Jaz in narava Učenci:

Učenci:

• spoznavajo, kako ljudje

• ogledajo si smetišče, gradbišče,

okoljska vzgoja, človek

Učenci širijo izkušnje in spoznanja,

vplivajo na naravo in kako

kamnolom in/ali drugačen poseg

spreminja okolje, urejanje

kako človek spreminja naravno

lahko dejavno prispevajo

človeka v naravo in se o ogledu

okolja

okolje in kako se zmanjšuje ter slabša

k varovanju ter ohranjanju

pogovarjajo;

naravnega okolja in urejanju okolja, v katerem živijo.

življenjski prostor za živa bitja, ki so tam živela. Spodbujamo jih k iskanju

• opazujejo okolje in se pogo-

lastnih rešitev za preprečitev ali

varjajo o urejenosti ter o tem,

omilitev nastalih težav.

kaj lahko sami storijo za urejeno okolje.

Jaz in zdravje Učenci:

Učenci:

• spoznavajo, da se ljudje

• gibajo se v naravi in izvajajo

pomen telesne aktivnosti,

Zdrav način življenja in preventivno

bolje počutijo, če so redno

telesne vaje;

skrb za zdravje

vedenje naj učenci usvajajo ob vsakda-

telesno aktivni; • pridobivajo znanja, veščine

njem delu. S spodbujanjem pogovora

• pogovarjajo se o poškodbah in

o lastnih izkušnjah, s slikami in filmi

boleznih, ki so jih doživeli.

omogočamo, da širijo in poglabljajo

in stališča, ki jim omogočijo

svoje predstave o zdravem načinu ži-

skrbeti za lastno zdravje in

vljenja, zdravi prehrani ter preventivnem

zdravje drugih.

vedenju pred boleznimi.

Promet Učenci:

Učenci:

• poznajo pravila obnašanja v

• opazujejo promet v različnih

promet in varnost v pro-

Predstavimo izkušnje – koliko okolice

različnih prevoznih sredstvih;

vremenskih situacijah;

metu, različne vremenske

vidimo, kadar dežuje, sneži ali kadar

situacije in obnašanje

je megla. Sprehodimo se v slabem

ob tem

vremenu in ugotavljamo vidljivost.

• poznajo prometne znake, ki

• simulirajo nekatere situacije v

jih srečujejo na poti v šolo, in

prometu v različnih vremenskih

znake, pomembne za vedenje

situacijah;

pešcev in kolesarjev;

Ugotavljamo vidljivost na šolskem dvorišču. Učenci primerjajo, kako

• simulirajo primerno ravnanje in

model prometa v okolici

dobro vidijo z ene na drugo stran

• spoznavajo nevarnosti pro-

obnašanje v različnih prevoznih

šole

dvorišča ob različnih situacijah, tudi

meta v različnih vremenskih

sredstvih (osebni avto, avtobus,

situacijah;

vlak) in tudi na različnih rekre-

• vedo, da udeležba v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroža vse udeležence v prometu; • utrjujejo vedenja o varni poti v šolo.

acijskih površinah (smučišča,

v popoldanskem zimskem mraku, če je to mogoče. Pogovarjamo se o situprometna sredstva

acijah, ki lahko pripeljejo do nesreč

kolesarske steze, površine za

(razposajenost na cesti, igra na cesti,

rolkanje ipd.);

vožnja traktorja, motorja ipd.) Ugo-

• razvrščajo prometne znake iz šolskega okolja (znaki za prepoved, opozorilni znaki ipd.).

tavljamo učinkovitost svetlih oblačil, kresničk in drugih odsevnih teles. Primeri priporočljivega obnašanja: uporaba čelade pri kolesarjenju in vožnji z rolerji, zapenjanje z varnostnim pasom, uporaba svetlobnih znakov, udeležba v prometu, ne da bi bili pod vplivom alkohola, drog, zdravil, tehnično brezhibno vozilo.

18 i didaktična priporočila

Operativni program: 3. razred Operativni cilji

Primeri dejavnosti

Predlagane vsebine

Specialnodidaktična priporočila

Kdo smo in kaj delamo Učenci:

Učenci:

• vedo, da ljudje proizvajajo

• pogovarjajo se o tem, kaj

proizvodnja, poraba in

Poudarek je na povezanosti proizvo-

dobrine, ki so potrebne za

proizvajajo v njihovem kraju;

odpadki

dnje, nastajanja odpadkov in skrbi

življenje; • vedo, da ob proizvodnji na-

ob tem nastajajo in kaj z njimi

stajajo tudi odpadki, zavedajo

počnejo;

se potrebnosti in pomembnosti skrbi za okolje, spoznavajo nekatere pasti porabništva.

za okolje.

• ugotavljajo, kateri odpadki

• obiščejo bližnji proizvodni obrat in si ogledajo proizvodnjo ter njihovo skrb za okolje; • pogovarjajo se o tem, kaj je porabništvo.

Okoljska vzgoja Učenci:

Učenci:

• spoznavajo, kako ljudje vpli-

• opazujejo okolje in odkrivajo

problemi onesnaževanja

Učencem omogočimo nove nepo-

vajo na naravo in kako lahko

primere onesnaženja;

zraka,vode, tal, spreminja-

sredne izkušnje o posegih v okolje

nje življenjskega okolja,

in širimo spoznanja, kako človek

reševanje problemov

spreminja naravno okolje ter kako

onesnaževanja okolja,

se zmanjšuje in slabša življenjski

vpliv onesnaževanja vode,

prostor za živa bitja, ki tam živijo.

prispevajo k varovanju ter ohranjanju naravnega okolja; • spoznavajo najpomembnejše okoljske probleme in načine reševanja nekaterih okoljskih problemov; • znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki za varova-

• pogovarjajo se o onesnaženosti zraka, vode, tal, o izginjanju živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji; • pogovarjajo se o možnih posle-

zraka in zemlje na člo-

dicah spreminjanja življenjskega

vekovo zdravje, odpadki

okolja, ki temelji na izkušnjah

in ravnanje z odpadki,

učencev.

onesnaževalci vode, tal

Pogovarjamo se o okoljskih problemih v njihovi okolici.

in zraka

nje in vzdrževanje okolja; • poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka, tal; • vedo, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki.

didaktična priporočila i 19

družba (obvezni predmet) Promet se omenja tudi pri tem predmetu, vendar je poudarek na odgovornem vedenju in ravnanju v prometu ter na vlogi prometa v današnjem vse bolj povezanem

Operativni cilji

svetu. Izobraževanje na temo trajnostne mobilnosti v operativnem načrtu ni predvideno.

Primeri dejavnosti

Predlagane vsebine

Specialnodidaktična priporočila

Ljudje v prostoru in Ljudje v času Učenci:

Učenci:

• raziščejo in spoznajo varne

• zbirajo zamisli o urejanju okolice in šole;

in manj varne poti v šolo za pešce in kolesarje;

• načrtujejo kartiranje nevarnih točk.

prostorska orientacija in

Projektno in terensko delo

kartografija

nam omogočata, da izhajamo

ureditev šolskega dvorišča

• raziščejo in spoznajo vpliv zunanjih dejavnikov na varnost v prometu (vreme, prometne površine).

iz konkretnih razmer, v katere učenci zaidejo kot pešci in kolesarji. Pri tem poudarimo

varna pot v šolo, varne

pomen odgovornega vedenja

poti za pešce in kolesarje

in ravnanja v prometu.

Državljanska in domovinska vzgoja ter etika (obvezni predmet) V učnem načrtu ni predvidenih ciljev in dejavnosti, ki bi se neposredno navezovali na trajnostno mobilnost, so pa podani vzgojno-izobraževalni cilji, ki stremijo k

razvoju občutljivosti do okoljskih problemov in spoznavanju soodvisnosti prepletenosti vplivov pri nastajanju teh problemov v okolju in družbi.

Družba prihodnosti ali Za kakšno prihodnost gre Svetovna skupnost Cilji

Predlagane vsebine

Pojmi

Standardi znanja

• spoznavajo soodvisnost,

Okoljski problemi, nastali zaradi ne-

okoljski problemi:

Ovrednotiti pozitivne in nega-

prepletenost vplivov (družbe-

smotrnega trošenja omejenih naravnih

ozonska luknja, indu-

tivne strani nekaterih razvojnih

nih, ekonomskih, političnih ...)

virov in preobremenjevanja ekosistema.

strijski, gospodinjski in

sprememb (npr. v načinu poto-

pri nastajanju problemov v

Individualni in socialni problemi ter stiske

jedrski odpadki, kisli

vanja, dela, stanovanja ...).

okolju in družbi;

sodobnega sveta. Težave

dež, globalno ogrevanje,

“globalne vasi” – med seboj povezanega

primanjkovanje plodnih

sveta.

tal, čiste vode, zraka ...

Problemi zaradi razsipnega življenjske-

vzroki za probleme na

nih) za nastanek in zaostrova-

ga sloga ljudi v razvitih deželah, zaradi

različnih ravneh:

nje okoljskih problemov.

izključnega upoštevanja kratkoročnih

življenjski slog, navade;

ekonomskih koristi »velikih« (brez ozira

enosmeren razvoj – te-

na okoljsko in socialno »ceno«).

žnja po dobičku in stalni

Učenci:

• razvijajo občutljivost za okoljske probleme, za stiske ljudi, za socialne probleme; • spoznavajo zvezo med lokalnimi, nacionalnimi in globalnimi problemi; • razvijejo sposobnost etične-

rasti; država – vloga

ga presojanja in spoznavajo

zakonov, predpisov

ekonomske in družbenorazvojne alternative, ki omogočajo trajnostni razvoj.

20 i didaktična priporočila

bioinženiring, populacijska vprašanja, izumiranje živih vrst

Na primeru (npr. odpadkov) razložiti prepletenost vzrokov (osebnih, ekonomskih, družbe-

Navesti možnosti reševanja danega problema na raznih ravneh: kaj lahko storim sam ali moja družina (življenjski slog) – kaj tovarna, kaj država (z zakoni).

Okoljska vzgoja I, II in III (izbirni predmet) Med operativnimi cilji predmeta so predvideni cilji, ki izobražujejo učence o okoljskih vplivih prometa, pred-

Operativni cilji

videni pa so tudi cilji, ki vzgajajo o pomenu vpliva naših mobilnih navad na okolje.

Vsebine

Dejavnosti

• spoznajo in ovrednotijo pomen

promet, energetska potratnost pri ogrevanju

Učenci opazujejo in evidentirajo lastno

življenjskih navad pri onesnaževanju

prostorov, sanitarne vode itn.

ravnanje, anketirajo druge o njihovem

Učenci:

zraka;

ravnanju.

• spoznajo, kako način življenja in naše

vpliv različnih načinov prevoza, rekreacije,

Učenci raziščejo, kako se sošolci (sosed-

življenjske navade (prevoza, prehrane,

čiščenja, ogrevanja na okolje – primerjave;

je) vozijo v šolo, na delo, izdelajo »eko-

higiene, potrošnje …) vplivajo na okolje;

velikost »okoljske sledi« (mera porabe narav-

loško sled«, primerjajo med razredi,

nih virov in vpliva na okolje)

spremljajo dogajanje skozi daljši čas.

promet, široka potrošnja, industrija

Učenci evidentirajo.

• poznajo glavne onesnaževalce zraka v domačem okolju in v Sloveniji.

didaktična priporočila i 21

Ko mestne ceste preplavijo kolesarji, dobijo mesta prijaznejšo podobo. Foto: A. Kolar

PRIMERI Uﾄ君IH UR IN Uﾄ君I LISTI

JAVNI POTNIŠKI PROMET V SLOVENIJI

Uvod Javni potniški promet pomeni organiziran skupinski prevoz ljudi, služi pa zadovoljevanju potreb dnevne mobilnosti, prevozom v službo, v šolo in po drugih opravilih. Namenjen je zadovoljevanju družbenih potreb po mobilnosti, na njegov razvoj pa so močno vplivale tehnične inovacije in nove družbene razmere, ki so se pojavile v Angliji in kasneje tudi drugod po Evropi v 19. stoletju. Napredek tehnike je omogočil mobilnost na motorni pogon sprva na železnici, precej kasneje pa tudi na cestah. Danes je javni potniški promet nepogrešljiv element mobilnosti v mnogih državah sveta, saj je

veliko množico ljudi mogoče učinkovito prepeljati le s sistemi javnega potniškega prometa. Stopnja razvitosti javnega potniškega prometa pa kaže razvitost mesta, regije ali države. To poglavje nam bo predstavilo stanje potniškega prometa v Sloveniji, njegov razvoj in kasnejši zaton, nato pa se bomo posvetili rešitvam, ki bi obrnile negativen trend v javnem potniškem prometu. Ker na tem mestu ni dovolj prostora za poglobitev teme, lahko bralec svoje znanje nadgradi s pomočjo literature, ki jo priporočamo za nadaljnje branje.

Na avtobusnem postajališču v Novem mestu. Foto: arhiv projekta IJPP

javni potniški promet v sloveniji i 25

Predstavitev temE Razvoj industrije v 19. stoletju, pojav industrijskih delavcev in kasneje tudi prostočasnih dejavnosti, ki so bile posledica drugačnih proizvodnih odnosov v družbi, so zahtevali večjo mobilnost kot v agrarni družbi, ki je prevladovala do tedaj. Ljudje v Evropi in tudi na slovenskem ozemlju so s pojavom železnice v 19. stoletju prvič lahko bivali drugje in ne tam, kjer so bili zaposleni, prvič so množično potovali v bolj oddaljene kraje, na izlete, na študij, pa tudi na počitnice. Približno hkrati z razvojem železnice so se vzpostavile redne potniške proge s parniki preko Atlantika; prva je bila vzpostavljena že leta 1838 (1). V mestih je javni potniški promet potekal tudi s pomočjo tramvajev, katerih posebnost je bila, da so sicer vozili po tirih, a so bili ti speljani po glavnih mestnih cestah. Tramvaj je nekoč vozil tudi po nekaterih slovenskih mestih, kot sta na primer Ljubljana in Piran, še danes pa se z njim lahko vozimo v bližnjih mestih sosednjih držav, na primer po ulicah Zagreba, Gradca ali Trsta. V številnih mestih so tirni promet postopno zamenjali avtobusi, a ne še povsem takšni, kot vozijo danes. Marsikje so sprva vozili trolejbusi, nekakšni avtobusi na elektriko (tudi v Ljubljani je bilo tako), in iz tistih časov se je za avtobus ohranilo ime »trola«, kakor Ljubljančani še danes radi imenujejo mestni avtobus. V drugi polovici 20. stoletja je železnica v potniškem prometu postopno začela izgubljati prevlado. Tako v mestih kot med njimi se je sprva krepil avtobusni promet, marsikje pa so zgradili tudi podzemno železnico, ki je namenjena izključno

Starinski vozni red na železniški postaji Jesenice. Foto: M. Ogrin

26 i javni potniški promet v sloveniji

mestnemu potniškemu prometu in, kot že ime pove, poteka večinoma v predorih pod mesti. Njena prednost je, da ne uporablja mestnih površin. Ker poteka pod zemljo, lahko njeni koridorji potekajo naravnost, zato so poti krajše. Uporaba predorov in tirov je prilagojena izključno podzemni železnici, tako da v njih ne prihaja do zastojev ali prezasedenosti. Zaradi svoje specifičnosti je njena gradnja povezana z visokimi stroški, ki si jih številna, zlasti manjša mesta ne morejo privoščiti. Obenem je potrebno poudariti, da je javni potniški promet ključen za udejanjanje trajnostnega razvoja, ta pa ne sestoji le iz okoljske, temveč tudi gospodarske in socialne komponente. Tega se marsikje v svetu že zavedajo in vlagajo v javni potniški promet ogromne zneske. Hitri vlaki so bili včasih simbol kakovosti japonskih mest v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, deset let pozneje v Evropski uniji, danes pa v ospredje vse bolj stopa Kitajska, ki med milijonskimi mesti uvaja hitre vlake, ki nadomeščajo vožnjo z letali.

STANJE Z vse hitrejšim večanjem človekovega blagostanja zlasti v Evropi, Severni Ameriki ter Avstraliji si je vse več ljudi lahko privoščilo osebni avtomobil. Ta pojav imenujemo motorizacija. Hiter razvoj motorizacije je močno spremenil način življenja in tudi vlogo mobilnosti v vsakdanjem življenju razvitega sveta, tudi Slovenije. Še leta 1955 sta

bili v Sloveniji na 1000 prebivalcev le 2 osebni vozili, leta 1980 je motorizacija že dosegla približno 300 vozil na 1000 prebivalcev, leta 2010 pa smo dosegli že vrednost 520 (2). Prava poplava pločevine na cestah gospodarsko razvitega sveta in tudi Slovenije je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej prinesla pojav prometnih zastojev, pogoste gneče na cestah, veliko prometnih nesreč in kot posledico tudi vse več smrtnih žrtev v prometu. Mestne površine, kjer je skozi stoletja potekala interakcija med ljudmi, na primer trgi, parki, dvorišča, ulice, vrtovi itd., so se vse bolj umikale osebnemu prometu oz. avtomobilom. Mestni vrvež, pogovor znancev in kričanje otrok je zamenjal hrup vozil, vonj kavarn in restavracij je marsikje zamenjal izpušni dim. Ljudje se na odprtih površinah mest niso več srečevali, saj so se na cestah, ozkih pločnikih in ulicah počutili vse manj varne in utesnjene zaradi reke pločevine, ki je v dveh ali treh desetletjih povsem preplavila svetovna mesta. Javni promet ni bil več prevladujoč način potovanja v mestih, saj je avtomobil povsem prevladal, in številna novejša mesta, na primer v ZDA, so načrtovana izključno po meri avtomobilskega prometa. A tako stanje je iz številnih mest izgnalo prebivalce, obiskovalce in vse bolj tudi trgovine, lokale, gostilne in tam zaposlene. Kakovost bivanja in bivalnega okolja se je hitro zmanjšala, zmanjšala se je seveda tudi prometna varnost. Prazne in razpadajoče soseske so se širile, ljudje so se selili na obrobje mest, številna središča mest pa so propadala. Vendar porast motorizacije ni potekal povsod enako hitro niti ni bil povsod enako intenziven. V nekaterih zahodnih državah, kot sta na primer Švica in Nizozemska, so kljub porastu motorizacije uspeli ohraniti visok delež javnega potniškega prometa. V vzhodnih, komunističnih državah pa je motorizacija sprva potekala zelo počasi, saj je lastništvo osebnega avtomobila še v osemdesetih letih 20. stoletja pomenilo pravo razkošje. Tako je javni promet uspel ohraniti visoke deleže vse do devetdesetih let istega stoletja, nato pa je tudi tam sledil hiter porast motorizacije. Premalokrat se zavedamo, da smo s prevlado osebnega avtomobilskega prometa nad javnim postali manj trajno-

stni tudi s socialnega vidika, saj slabše storitve javnega potniškega prometa pomenijo slabšo mobilnost tistih družbenih skupin, ki si avtomobila ne morejo privoščiti ali ga zaradi drugih razlogov – na primer motenj vida ali sluha – ne morejo uporabljati. Kakovosten javni potniški promet omogoča enakopravno in kakovostno mobilnost vsem družbenim skupinam, to pa je osnova za enakopravno vključenost v družbene kroge, kjer ima vsak možnost ustvarjati in prispevati k blagostanju družbe.

IZZIVI IN REŠITVE Zaradi vse slabše kakovosti življenja v mestih, ki so ga povzročale nevzdržne prometne razmere, so se ponekod že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ponekod pa kasneje odločili, da bodo mesta vrnili ljudem (3). Osnovni pogoj za uresničitev tega cilja so videli v spremembi načina mobilnosti. Ljudi je bilo treba prepričati, naj za potovanja v mesto in domov ponovno in v čim večji meri uporabijo sredstva javnega prometa, kot so na primer avtobus, vlak, podzemna železnica, trolejbus in tramvaj, za potovanja na krajše razdalje pa so spodbujali tudi kolesarjenje in pešačenje. Prometna obremenjenost vpadnic in ostalih mestnih cest ter ulic se je posledično zmanjšala, številne ulice so postale ponovno namenjene le pešcem, središča mest so se povsem zaprla za promet ali pa skoznje lahko vozi le javni potniški promet. Kakovost bivanja v mestih se je močno izboljšala, kar se kaže v povečanem obisku mest in vračanju dejavnosti, ki krepijo stike med ljudmi in zaradi katerih je življenje v mestu prijetnejše. Hkrati se je v takih mestih močno zmanjšalo prometno onesnaževanje ozračja, povečala se je prometna varnost, mesto pa je pridobilo tudi površine, ki so bile vrsto let namenjene le avtomobilom. Javni potniški promet pa ni namenjen le potovanju po mestih in iz okolice mest v mestna središča. Učinkovit in kakovosten sistem javnega potniškega prometa v omrežje povezuje tudi mesta in na ta način prevzame veliko dnevnih potovanj med mesti, kot so potovanja v službo, šolo, na študij, k zdravniku ipd., prav tako pa je učinkovit javni potniški promet organiziran tudi na območjih povečanega obiska, kot so turistični kraji, zabaviščna središča, nakupovalna središča in podobno. V Sloveniji smo imeli v desetletjih po drugi svetovni vojni učinkovit sistem javnega potniškega prometa, njegovo hrbtenico pa smo dobili z izgradnjo Južne železnice in kasnejšim razvojem železniškega omrežja v drugi polovici 19. stoletja. A z rastjo motorizacije smo na javni potniški promet pozabili. Nanj smo vse bolj gledali kot na ostanek časov slabše gospodarske razvitosti, rast motorizacije pa smo enačili z razvojem, zato danes nujno potrebujemo preobrat v tej miselnosti. Ukrep znižanih cen vozovnic za dijake in študente je obvezen ukrep k trajnostni mobilnosti. Nujno potrebujemo še krepitev prog med mesti in cenovno konkurenčnost medkrajevnega potniškega prometa v primerjavi z oseb-

Mestni avtobus v Mariboru pripelje tudi do pohorske vzpenjače. Foto: M. Ogrin

javni potniški promet v sloveniji i 27

nim. Dostopnost mest z osebnim avtomobilom se mora zmanjševati in dražiti (na primer s plačljivim parkiranjem), na mestnih vpadnicah morajo imeti vozila javnega potniškega prometa rezerviran prosti pas na vozišču (rumeni pasovi), da ne obtičijo v gneči, ki jo povzročajo avtomobili, s čimer se poveča tudi hitrost potovanja z javnim potniškim prometom. Poskrbeti moramo za intermodalnost, kar pomeni povezovanje različnih načinov prevoza, kot je na primer uvedba sistema parkiraj in se pelji z avtobusom (P + R), za postavitev kolesarskih parkirišč na postajališčih javnega potniškega prometa, za omogočanje prevoza koles na vlakih in avtobusih in podobno. Poleg hitrosti potovanja ne smemo pozabiti tudi na pogostnost voženj in zagotavljanje javnega potniškega prometa tudi izven konic, ob praznikih ter nedeljah, zelo pomembna pa je tudi prostorska pokritost s progami in postajališči. S takimi in podobnimi ukrepi so v številnih evropskih mestih že dokazali, da je javni potniški promet pomemben in kakovosten način mobilnosti in prav bi bilo, da bi tudi v Sloveniji sledili tem trendom ter tako dvignili kakovost javnega potniškega prometa na raven, ki jo je nekoč že dosegal.

NADALJNJE BRANJE: Rodriguez, J., P., Comtois, C., Slack, B. 2009. The geography of Transport Systems Routledge, Oxon. 352 str. Podpri javni prevoz, 2012. URL: http://www.focus.si/index.php?node=83 (Citirano: 14. 12. 2012.) CIPRA Slovenija, 2011. Identifikacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Ljubljana. 68 str. URL: http://www.cipra.org/sl/ CIPRA/cipra-slovenija/o-drustvu-1/publikacije-1/identifikacija-stanja-javnega-potniskega-prometa-in-ukrepov-trajnostne-mobilnosti-v-slovenskih-obcinah/ (Citirano: 14. 12. 2012.)

V prvih desetletjih razvoja so mnogi železnico povezovali s hudičevo iznajdbo, saj naj bi njeni predori peljali v osrčje podzemlja k samemu zlodeju, kar nam kaže tudi slika iz železničarskega muzeja v Semmeringu. Vir: Železničarski muzej Semmering

28 i javni potniški promet v sloveniji

Po Sloveniji z vlakom. Foto:arhiv projekta IJPP

javni potniški promet v sloveniji i 29

ZA UČITELJE

SESTAVI IN POBARVAJ SVOJ AVTOBUS ALI VLAK (1.–3. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

90 minut + 90 minut

učilnica

• •

Izbor in izdelava slike izbranega prevoznega sredstva: 45 minut Razgovor o javnih potniških prevoznih sredstvih in izdelava miselnega vzorca: 45 minut Priprava razstave: 90 minut (izbirno)

Udeleženci: razred učencev

•

skice avtobusa in vlaka; barvice, flomastri, voščenke; škarje, lepilo, miselni vzorec, tabla, kreda/ pisalo

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Učitelj ima na voljo več načinov dela s slikovnim materialom. Učencem lahko ponudi že pripravljene učne liste, na katerih učenci prevozno sredstvo le pobarvajo, lahko jim da že razrezano prevozno sredstvo, ki ga mora vsak učenec pravilno sestaviti in ga nalepiti na papir, ali pa prosi učence, da sami narišejo avtobus ali vlak. Učence s pomočjo vprašanj spodbuja k razmisleku. Kot nadgradnjo obravnavane tematike se lahko učitelj odloči za pripravo razstave v učilnici ali na hodniku. Dodatni predlogi za obogatitev dejavnosti: •

učenci na velik karton narišejo zelo velik avtobus/vlak, v katerega vrišejo sebe, kako sedijo na avtobusu/vlaku in se peljejo na izlet v neznano,

•

učitelj z učenci na razstavo povabi voznika avtobusa/vlaka (npr. voznika šolskega avtobusa ali očeta, ki je voznik avtobusa/vlaka), ki učencem predstavi svoje delo. Sledi razgovor o njegovem delu.

30 i javni potniški promet v sloveniji

SESTAVI IN POBARVAJ SVOJ AVTOBUS ALI VLAK (1.–3. RAZRED)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učencem glede na njihove želje razdeli

Učenci izrežejo, sestavijo in pobarvajo

UČNA OBLIKA: skupinska, individualna

skico avtobusa ali vlaka.

svoje najljubše javno prevozno sredstvo.

UČNE METODE: razgovor, delo s slikovnim materialom, sestavljanje, barvanje UČNI CILJI: učenec izbere najljubše prevozno sredstvo in ga pobarva UČILA IN PRIPOMOČKI: skice avtobusa in vlaka; barvice, flomastri, voščenke; škarje, lepilo

Povabi vsakega učenca, naj predstavi

Pokažejo izdelek, pojasnijo svojo izbiro.

svoj izdelek in pove, zakaj se je odločil

UČNA OBLIKA: skupinska, individualna UČNE METODE: razgovor, razlaga

za določen tip javnega prevoznega

UČNI CILJI: učenec pojasni svojo izbiro

sredstva.

UČILA IN PRIPOMOČKI: slika javnega prevoznega sredstva (vsak učenec svojo)

Vodi razgovor s pomočjo naslednjih

Odgovarjajo na vprašanja.

UČNA OBLIKA: skupinska, individualna

vprašanj:

UČNE METODE: razgovor, razlaga

Kam vse se lahko peljemo z

UČNI CILJI:

izbranim javnim prevoznim sred-

•

lahko peljemo z določenim javnim

S katerim prevoznim sredstvom

prevoznim sredstvom

se največkrat peljete sami oz. s

•

starši? Zakaj? 3.

učenci znajo pojasniti, kam vse se

stvom (avtobusom, vlakom)?

učenci vrednotijo najpogosteje uporabljeno domače prevozno sredstvo

•

Ali ste šli kdaj skupaj s starši na

učenci razmišljajo o uporabi javnega potniškega prometa

izlet z avtobusom, vlakom? Zakaj? Ti je bilo všeč? Zakaj?

UČILA IN PRIPOMOČKI: miselni vzorec, tabla, kreda/pisalo

Učitelj lahko ključne poudarke zapisuje na tablo v obliki miselnih vzorcev.

Pripravi razstavo izdelkov v razredu.

Pomagajo pri pripravi razstave.

UČNA OBLIKA: skupinska UČNE METODE: delo z izdelki

javni potniški promet v sloveniji i 31

ZA UČITELJE

Delo učitelja

sestavi in pobarvaj svoj avtobus ali vlak (1.–3. RAZRED)

Učni list 1 I 1. stopnja

ZA UČENCE

Ime in priimek:

POBARVAJ AVTOBUS Pobarvaj avtobus tako, kot si želiš, da bi tvoj najljubši avtobus izgledal. Risba: M. Planinc

Razmisli o spodnjih vprašanjih in napiši odgovor na spodnje črte: 1. Kam vse se lahko pelješ z avtobusom?

2. S katerim prevoznim sredstvom se s starši največkrat pelješ? Zakaj?

3. Ali ste šli kdaj skupaj s starši na izlet z avtobusom? Ti je bilo všeč? Zakaj?

Učni list 2 I 2. stopnja

sestavi in pobarvaj svoj avtobus ali vlak (1.–3. RAZRED)

POBARVAJ vlak Pobarvaj vlak tako, kot si želiš, da bi tvoj najljubši vlak izgledal. Risba: M. Planinc

Razmisli o spodnjih vprašanjih in napiši odgovor na spodnje črte: 1. Kam vse se lahko pelješ z vlakom?

2. S katerim prevoznim sredstvom se s starši največkrat pelješ? Zakaj?

3. Ali ste šli kdaj skupaj s starši na izlet z vlakom? Ti je bilo všeč? Zakaj?

ZA UČENCE

Ime in priimek:

sestavi in pobarvaj svoj avtobus ali vlak (1.–3. RAZRED)

ZA UČITELJE

Ime in priimek:

RAZREŽITE SLIKO PO ČRTKANIH ČRTAH Učenci naj sliko sestavijo, jo nalepijo v zvezek ali na list papirja in jo pobarvajo v skladu s svojimi željami. Risba: M. Planinc

sestavi in pobarvaj svoj avtobus ali vlak (1.–3. RAZRED)

RAZREŽITE SLIKO PO ČRTKANIH ČRTAH Učenci naj sliko sestavijo, jo nalepijo v zvezek ali na list papirja in jo pobarvajo v skladu s svojimi željami. Risba: M. Planinc

ZA UČITELJE

Ime in priimek:

ZA UČITELJE

Promocija javnega potniškega prometa (4.–9. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

90 minut + 45 minut (v primeru izvedbe celotnega dela v šoli)

učilnica

• • •

Predstavitev tematike in dela: 15 minut Izdelava bodisi koncepta ali izdelka (plakat, letak, pesem): 30 minut + delo doma (ali pa se nadaljevanju nameni naslednja šolska ura (v tem primeru je potrebno učence predhodno opozoriti, katere pripomočke bodo potrebovali))

plakati, letaki, besedilo/pesmi

Udeleženci: razred učencev

Predstavitev izdelkov: 45 minut

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Učitelj ponudi učencem možnost izbire; učenci naj se sami odločijo bodisi za plakat, letak ali pesem. Glede na dinamiko razreda se učitelj odloči za skupinsko delo, delo v dvojicah ali individualno delo. Učenci lahko delo v celoti opravijo pri pouku, pri čemer bo potrebnih več ur, ali pa pri uri naredijo zasnovo dela in potem nadaljujejo doma. Ob dogovorjenem času prinesejo svoje izdelke v šolo in jih predstavijo. Učenci lahko svoje izdelke (plakate, letake, pesmi) razstavijo tudi v večnamenskem prostoru ali na hodniku, kjer si jih lahko ogledajo drugi učenci/učitelji/starši. Dejavnost je primerna za izvajanje v času podaljšanega bivanja, in sicer na dan oz. v tednu brez avtomobila.

36 i javni potniški promet v sloveniji

promocija javnega potniškega prometa (4.–9. RAZRED)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj povabi učence, naj izdelajo

Učenci se odločijo za vsaj eno od

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska,

(glede na lasten interes):

predlaganih dejavnosti in jo tudi izvedejo.

individualna

•

promocijski plakat, iz katerega so

UČNE METODE: razlaga, risanje, delo z

jasno razvidne prednosti uporabe

besedilom, oblikovanje letaka, oblikovanje

javnega potniškega prometa;

plakata, pisanje pesmi UČNI CILJI: učenec naredi promocijski plakat

letak, na katerem je predstavljen

ali letak ali napiše pesem, v kateri jasno

izlet na poljubno turistično

izpostavi prednosti javnega potniškega pro-

destinacijo z uporabo javnega

meta; zaveda se pomena javnega potniškega

potniškega prometa; •

prometa

pesem na temo javnega potniškega prometa

Učitelj povabi učence, da predstavijo

Učenci predstavijo svoje izdelke.

svoje izdelke.

javni potniški promet v sloveniji i 37

ZA UČITELJE

Delo učitelja

MOJA POT V ŠOLO

Uvod

Predstavitev teme

Ljudje smo dnevno na poti. Starejši hodijo na delo, mlajši na fakulteto, v srednje in osnovne šole, najmlajši pa v vrtce. Iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto te poti postajajo rutina. Dneva, da se ne bi kam odpravili, si skoraj ne predstavljamo več. Mnogo ljudi je največ časa na poti ravno zaradi teh vsakdanjih poti in v tem poglavju se bomo osredotočili na pot v šolo. Pogledali bomo, zakaj med šolarji prevladuje netrajnosten prihod v šolo (starši jih pripeljejo z avtomobilom), in podali tudi predloge, kako lahko te navade spremenimo. Na koncu poglavja je na voljo tudi kratek seznam za nadaljnje branje, ki je namenjen tistim, ki jih ta tema še nekoliko bolj zanima.

Pogosto se dogaja (oziroma je nujno), zlasti v nižjih razredih osnovne šole, da otroke do šole spremljajo starši. V naglici in pogosti prezasedenosti delovnega dne mnogi starši to pot izkoristijo kot sicer kratek, a koristen čas, ki ga preživijo z otroki, saj jih potem isti dan vidijo šele pozno popoldne ali zvečer. Ker se zjutraj vedno mudi, je pogost način skupnega potovanja do šole z avtomobilom, saj je šola pogosto na poti do službe; a tudi če ni, staršem ni odveč narediti kratkega ovinka. Da bi do osnovne šole, ki je pogosto od doma oddaljena manj kot 15 minut hoje, šli peš, se nam zdi »misija nemogoče«. Ne le da ni časa, tudi preveč udobno se nam ne zdi; zjutraj je pogosto hladno, včasih deževno in

K jutranji gneči na cestah pripomore tudi netrajnosten prevoz otrok v šolo. Foto: A. Kolar

moja pot v šolo i 39

vetrovno, in to je pogosto dovolj, da prevlada motoriziran način prihoda v šolo. Iskreno povedano, marsikatera pot v bližnjo osnovno šolo tudi ni preveč varna, saj smo v zadnjih treh desetletjih, ko je motorizacija v Sloveniji narasla s 300 na okoli 500 vozil na 1000 prebivalcev, na varnost pešcev, gradnjo pločnikov, kaj šele na spodbujanje kulture pešačenja, pozabili. S tem ko se z otroki vsako jutro usedemo v avto in skupaj odpravimo v šolo, privzgajamo tudi vzorec potovalnih navad.

Stanje V mnogih slovenskih šolskih okrajih je za osnovnošolsko mladino organiziran prevoz v šolo in domov s kombiji. Glavni razlog je večja prometna varnost, saj, kot smo že napisali, marsikje pot do osnovne šole ne premore niti osnovne infrastrukture, kot je pločnik, prehod za pešce ali semaforizirano križišče. Ustrezna prometna signalizacija se navadno zgosti šele v bližini šol, kjer se približno en mesec na leto nadzoruje tudi promet. Tak prevoz prevzame tudi tiste številne otroke, ki imajo sicer varno in kratko pot v šolo, in tako se ponovno, le da tokrat na organiziran način, zgodi, da otrokom privzgajamo vožnjo, hoje pa ne. Poleg prevoza s kombiji se je v kratkem času način prihoda v šolo močno spremenil v prid avtomobilskemu, kar pomeni, da v šolo otroci v bistveno manjši meri prihajajo peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, kar ima tudi številne negativne posledice.

V šolo lahko hodimo skupaj s sošolci, starši ali prijatelji, kar prispeva h krepitvi medsebojnih stikov, zmanjša se odtujenost in seveda poveča povezanost soseske. Lahko se organizira tudi skupinska hoja, kar pomeni, da vsak dan otroke spremljajo in za njihovo varnost skrbijo drugi starši, kar zopet krepi sodelovanje soseske. Na enak način se lahko organizira tudi kolesarjenje. Dokazano je, da otroci, ki se vozijo v šolo z avtom, zelo slabo poznajo okolico svojega doma, njihova orientacija v prostoru je bistveno slabša, hkrati pa tudi njihovo obnašanje v prometu ni zrelo, saj nimajo potrebnih izkušenj; vse to pa lahko vodi v slabšo prometno varnost. Naslednja korist hoje ali kolesarjenja v šolo je prispevek k družbeni odgovornosti. Živimo v času, ko je človek končno spoznal, da planet prekomerno obremenjuje. Če želimo kakovostno življenje in primerno okolje tudi za naše naslednike, moramo naše ravnanje na Zemlji korenito spremeniti. Tako hoja kot vožnja s kolesom sodita med načine trajnostne mobilnosti. Če se ju poslužujemo, ravnamo družbeno odgovorno. Otrokom morajo biti seveda za vzgled prvi starši, svojo vzgojno funkcijo pa lahko udejanja tudi šola, ki tak način prihoda v šolo spodbuja. Ne pozabimo, da promet povzroča približno 30 % vseh izpustov toplogrednih plinov na Zemlji, globalno ogrevanje pa je največja grožnja sedanji civilizaciji in življenju planeta, kot ga poznamo danes.

Zakaj pa sta lahko hoja ali morda kolesarjenje v bližnjo šolo koristna? Ne gre le za okoljske koristi, pač pa tudi socialne in ekonomske. Gibanje krepi zdravje in odpornost organizma in prav pomanjkanje gibanja je danes eden večjih problemov šolske mladine, saj so kolesa in žoge ter igre na ulici ali v naravi zamenjale igre na tablici, pametnem telefonu ali drugi elektronski napravi, ki je priključena na svetovni splet. Večja odpornost vodi v manj obolenj, manjši izostanek otrok od pouka, to pa za starše pomeni manj koriščenja bolniškega dopusta.

Z motoriziranim prihodom v šolo v času pred začetkom pouka pred številnimi šolami povzročamo pravi prometni kaos, pogosto pride tudi do hude krvi med starši, saj želijo nekateri od njih svoje otroke pripeljati tako rekoč na prag šole. To bremeni tudi učitelje in druge zaposlene na šoli in marsikje razmišljajo o omejenem dostopu do šole. S prometno gnečo ob jutranji »šolski« konici se zmanjša tudi prometna varnost vseh vpletenih. Okolica šol ni bila zgrajena za množičen prevoz z avtomobili in infrastruktura takih obremenitev preprosto ne prenese; in roko na srce, tudi pogled na prometno stanje malo pred pričetkom pouka pred mnogimi šolami nima prav vzgojnega sporočila za otroke. Iluzorno je pričakovati, da bo mladina, ki se je že v bližnjo osnovno šolo vozila z avtom, v vlogi staršev vzgajala in spodbujala svoje otro-

Zmoremo urediti okolico šol le za nemotoriziran dostop? Foto: A. Kolar

Ste vedeli, da v Sloveniji obstaja naselje z imenom Postaja? Foto: M. Ogrin

izzivi in rešitve

40 i moja pot v šolo

ke k hoji. Zato je potrebno spremeniti način mobilnosti v šolo in iz nje ter skupaj s šolami, lokalnimi skupnostmi, policijo, občino in tudi državo doseči, da bodo poti v šolo spet varne in da bodo otroci v šole prihajali na trajnosten način – tisti, ki živijo blizu šole, peš ali s kolesom, tisti, ki so bolj oddaljeni, pa z javnim potniškim prometom, lahko tudi s kombijem. Vloga šole in zlasti staršev je v tem procesu zelo pomembna; ključna je namreč vloga pozitivnega zgleda. Mreža osnovnih šol je gosta, saj imamo v Sloveniji kar 454 osnovnih in 129 srednjih šol (1), kar pomeni ena osnovna šola na 13 naselij in ena srednja šola na 47 naselij. V osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2009/10 vpisanih 160.074 učencev, v srednje šole pa 82.193 dijakov, kar skupaj pomeni 242.267 učencev in dijakov, skupaj 11,8 % prebivalstva Slovenije. Se zavedamo potenciala, ki ga ima ta skupina državljanov, ki je v obdobju oblikovanja potovalnih navad, kasneje pa jih bo ne le uveljavljala v življenju, pač pa tudi prenašala na svoje potomce, odločala o prometni politiki ipd?

Nadaljnje branje Trajnostna mobilnost. Društvo Focus. http://www.focus. si/files/Publikacije/trajnostna_mobilnost.pdf (Citirano: 14. 12. 2012.) Kalkulator stroškov avtomobila. Društvo Focus. http:// www.focus.si/index.php?node=276 (Citirano: 14. 12. 2012.) Trajnostna mobilnost – Zbirka gradiv za učitelje in učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. Društvo Focus http://www.focus.si/files/Publikacije/paket_gradiv.pdf (Citirano: 14. 12. 2012.).

Šole naj trajnostni način prihoda v šolo spodbujajo z nagradnimi igrami (na primer igra Prometna kača), tekmujejo naj v prihranku izpustov ogljikovega dioksida, več pouka naj namenijo trajnostni mobilnosti, posvetijo naj se prihodu v šolo, ga primerjajo z drugimi šolami v Sloveniji, morda po svetu, učenci naj do poti vzpostavijo aktiven odnos, naj sporočijo, kaj jim je všeč in kaj jih moti. Otroci in starši naj se pogovorijo tudi o prometni kulturi, vključijo naj se v prometno urejenost okolice – na primer s sodelovanjem upokojencev in prostovoljcev pri zagotavljanju prometne varnosti. Starejši učenci bi lahko prevzeli vlogo »prometnega vzornika v šoli« in bi bili s pravilnim obnašanjem v prometu za zgled mlajšim učencem.. Pomembno vlogo pri vzgajanju in uveljavljanju trajnostne mobilnosti imajo tudi učitelji in drugi zaposleni na šolah, ki naj prav tako v največji možni meri prihajajo na delo na trajnosten način. Pri teh ukrepih je pomembno tudi, da se šole povežejo in skupaj zahtevajo podporo občine, ministrstev oz. države, saj veliko ukrepov ni v okviru pristojnosti šol.

Na prihod v šolo ima velik vpliv tudi pouk. S pravim pristopom in ozaveščanjem lahko vplivamo na izbor načina prihoda v šolo. Foto: T. Plohl

Risba: N. Drašler, OŠ Borovnica

moja pot v šolo i 41

ZA UČITELJE

KAKO SEM DANES PRIŠEL V ŠOLO? (1.-5. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

45 minut + 1 teden

učilnica

• •

Predstavitev teme, razprava, in priprava na nadaljnje delo tekom celotnega naslednjega tedna: 45 minut Učenci za vsak dan v prihodnjem tednu izpolnijo razpredelnico (učni list), učitelj pa rezultate vpisuje v svojo razpredelnico (priloga): 1 teden

razpredelnica, pisalo

Udeleženci: razred učencev

Učitelj po preteku 1 tedna skupaj z učenci pregleda in komentira rezultate: 45 minut

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Učiteljevi napotki morajo biti zelo jasni, pri čemer mora v tednu, ko učenci izpolnjujejo razpredelnico, skrbno spremljati njihovo delo.

42 i moja pot v šolo

kako sem danes prišel v šolo? (1.-5. razred)

Učitelj vodi razgovor z učenci s pomo-

Delo učenca

Učenci odgovarjajo na vprašanja.

Izvedba učnega procesa in učni cilji UČNA OBLIKA: frontalna

čjo vprašanj:

UČNE METODE: razgovor

•

Kako ste prišli v šolo?

UČNI CILJI: pogovor o najpogostejšem načinu

•

Kdo vas je pripeljal, pospremil?

prihoda/prevoza v šolo; učenci ugotovijo, katero prevozno sredstvo za prihod v šolo

Načine prevoza učitelj vpisuje v

Učenci lahko pomagajo učitelju pri vpiso-

vnaprej pripravljeno razpredelnico za

vanju rezultatov.

uporabljajo najpogosteje

določen dan.

Učitelj pojasni, da bodo z razredom

Učenci vsak dan v tednu izpolnijo razpre-

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska

opravljali to raziskavo en teden in

delnico.

UČNE METODE: razgovor, izpolnjevanje

na ta način dobili rezultat, s katerim

razpredelnice

prevoznim sredstvom oz. na kakšen

UČNI CILJI: učenci ugotovijo, katera prevozna

način učenci v razredu najpogosteje

sredstva najpogosteje uporabljajo za prihod

prihajajo v šolo (peš, kolo, skiro, avto,

v šolo

avtobus, vlak).

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI: razpredelnica, Učitelj nalepi razpredelnico na vidno

pisalo

mesto v razredu.

Na koncu tedna učitelj z učenci komen-

Učenci sodelujejo v razgovoru in odgov-

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska

tira rezultate – katero je najpogosteje

arjajo na vprašanja.

UČNE METODE: razgovor

uporabljeno prevozno sredstvo.

UČNI CILJI: učenci znajo komentirati rezul-

V nadaljevanju vodi razgovor s pomo-

tate; učenci se zavedajo različnih možnosti

čjo vprašanj:

načina prihoda v šolo; učenci spoznajo druge

•

možnosti prihoda v šolo; učenci se zavedajo

Ali bi lahko prišli v šolo tudi kako

nekaterih nevarnosti, ki jih lahko avtomobilski

drugače? Kako? •

promet povzroči v bližini šol

Ali bi se lahko v šolo pripeljali z

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI: razpredelnica

avtobusom? Če ja, kakšna bi bila vaša pot? Če ne – zakaj ne, kje so ovire? Učitelj učencem pojasni možnosti trajnostnega prihoda v šolo (peš, s kolesom, skirojem, avtobusom). Opozori jih na gnečo in nevarnosti, ki jih lahko povzroči avtomobilski promet v bližini šole. Učence povabi k sodelovanju, naj

Učenci povabijo starše k sodelovanju pri

jih v naslednjem tednu v šolo starši

trajnostnem načinu prihoda v šolo.

spremljajo peš ali na kolesu – teden brez avtomobila. Svojo izkušnjo naj po tej nalogi opišejo.

moja pot v šolo i 43

ZA UČITELJE

Delo učitelja

ZA UČITELJE

kako sem danes prišel v šolo? (1.-5. razred)

priloga

Za vsak dan v tednu v razpredelnico za posamezno polje vpišite število učencev, ki so na ta dan prišli v šolo z določenim prevoznim sredstvom oz. na določen način.

dan / način

PEŠ

KOLO

SKIRO

AVTO

AVTOBUS

DRUGO

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK SKUPAJ

Na kakšen način oz. s katerim prevoznim sredstvom najpogosteje prihajate v šolo v vašem razredu?

Kolikokrat skupaj ste v šolo prišli peš/s kolesom/skirojem/avtomobilom/avtobusom oz. drugim prevoznim sredstvom?

Učni list

kako sem danes prišel v šolo? (1.-5. razred)

IZPOLNI RAZPREDELNICO TAKO, DA ZA VSAK DAN V TEDNU VPIŠEŠ, KAKO IN S KOM SI PRIŠEL V ŠOLO. MED NAČINI PRIHODA V ŠOLO LAHKO IZBIRAŠ MED: PEŠ, S KOLESOM, SKIROJEM, AVTOM, AVTOBUSOM, DRUGO (ČE SI V ŠOLO PRIŠEL KAKO DRUGAČE, SAM DOPIŠI NAČIN SVOJEGA PRIHODA V ŠOLO).

DAN

KAKO SEM PRIŠEL V ŠOLO?

S KOM SEM PRIŠEL V ŠOLO?

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK SKUPAJ

KO IZPOLNIŠ RAZPREDELNICO, RAZMISLI O NASLEDNJIH VPRAŠANJIH: 1. NA KAKŠEN NAČIN OZ. S KATERIM PREVOZNIM SREDSTVOM NAJPOGOSTEJE PRIHAJAŠ V ŠOLO?

2. NA KAKŠEN NAČIN OZ. S KATERIM PREVOZNIM SREDSTVOM NAJPOGOSTEJE PRIHAJAJO V ŠOLO TVOJI SOŠOLCI?

3. ALI BI LAHKO PRIŠEL V ŠOLO TUDI KAKO DRUGAČE (NA DRUG NAČIN, Z DRUGIM PREVOZNIM SREDSTVOM)? KAKO BI V TEM PRIMERU IZGLEDALA TVOJA POT DO ŠOLE?

ZA UČENCE

Ime in priimek:

ZA UČITELJE

SOOČANJE MNENJ (7.-9. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

45 minut

učilnica

•

učni list

Predstavitev tematike in povabilo k razpravi: 10 minut Delo z učnim listom: 15 minut Razprava: 15 minut Zaključek: 5 minut

Udeleženci: razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Namen ure je spodbuditi učence h kritičnemu razmisleku o obstoječem stanju, obenem pa jih učiti in spodbujati h kritičnemu razmisleku in utemeljevanju svojih mnenj.

46 i moja pot v šolo

soočanje mnenj (7.-9. razred)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj povabi učence k razpravi o spo-

Učenci poslušajo in preberejo posamezne

UČNA OBLIKA: frontalna

dnjih trditvah. Vsak učenec naj razmisli

trditve ter podajo svoje strinjanje oz.

UČNE METODE: razgovor

in utemelji, ali se s spodnjimi trditvami

nestrinjanje z njimi.

strinja ali ne: •

Nekateri starši vozijo svoje otroke

UČNI CILJI: učenci podajo svoja stališča, utemeljijo svoja razmišljanja in poglede na predstavljeno tematiko

v šolo z avtomobili, ker naj bi bilo to ceneje, hitreje in bolj varno. •

Ljudje, ki živijo v okolici šol, pogosto opozarjajo na moteč avtomobilski promet v soseski v jutranjih urah. Nekateri menijo, da je povečan avtomobilski promet v okolici šole lahko prej nevaren kot varen za šolski okoliš.

moja pot v šolo i 47

ZA UČITELJE

Delo učitelja

soočanje mnenj (7.-9. razred)

učni list

ZA UČENCE

Ime in priimek:

KAJ PA TI MISLIŠ? Pozorno preberi spodnji trditvi, razmisli in povej svoje mnenje. Trditev 1 Nekateri starši vozijo svoje otroke v šolo z avtomobili, ker naj bi bilo to ceneje, hitreje in bolj varno. Trditev 2 Ljudje, ki živijo v okolici šol, pogosto opozarjajo na moteč avtomobilski promet v soseski v jutranjih urah. Nekateri menijo, da je povečan avtomobilski promet v okolici šole lahko prej nevaren kot varen za šolski okoliš

Ali ni lepo videti naše otroke, kako hodijo v šolo? Risba: M. Planinc

RAZMISLI IN ODGOVORI Kako je pa pri vas, v vaši šoli?

kaj bi ohranil in kaj spremenil?

Po podatkih Evropske unije je Slovenija po uporabi javnega potniškega prometa izmed vseh 27. držav članic na zadnjem mestu. Avtobusno postajališče v Utrechtu. Foto: H. Schiffer, Eltis.

PROMET – OKOLJE – ČLOVEK

UvoD

Predstavitev temE

Promet zagotavlja mobilnost prebivalstva in prevoz surovin za potrebe ljudi. Od prvih oblik prometa, ki je temeljil na hoji in tovorjenju po kopnem ter ladijskem prevozu,se je do danes prometni sistem na Zemlji močno spremenil. Ne le v tehniki in hitrosti premikanja, pač pa tudi v množičnosti. Ključni preskok je bil iznajdba parnega stroja v 18. stoletju, ki je omogočil pretvorbo toplotne energije v delo oz. v gibanje. Kasneje se je ta proces še dodatno izpopolnil z iznajdbo Ottovih motorjev z notranjim izgorevanjem (1876).

Danes poteka promet po vseh Zemljinih sferah, tako po kopnem kot po vodi in po zraku; pravzaprav poteka tudi pod površjem, ponekod celo pod morjem, namenjen pa je tako potniškemu kot tovornemu prometu. Po vodi raje prevažamo tovor, saj je vodni promet počasnejši in za ljudi danes večinoma neprimeren, pri prevozu tovora pa je energetsko in stroškovno zelo učinkovit. Potovanje po zraku je precej hitrejše, zato tudi krajše, a energetsko in stroškovno bistveno potratnejše, zato je zračni promet večinoma namenjen prevozu potnikov. Potovanje po kopnem pa je namenjeno tako tovoru kot potnikom. Danes si v nobeni državi življenja brez množične mobilnosti, ki jo zagotavlja prometni sistem, ne moremo predstavljati. V tem poglavju se bomo posvetili vplivu prometa na okolje, njegovim negativnim posledicam ter stanju, v katerega nas je pripeljal netrajnosten razvoj prometnih sistemov. Nato bomo podali predloge, kako lahko te ne-

Za uspešno uporabo parnega stroja je človek potreboval veliko energije – precej več, kot jo je do tedaj lahko proizvedel. Množično proizvajanje energije je bilo mogoče le z uporabo fosilnih goriv – sprva je bil to premog, kasneje pa nafta in njeni derivati. Tako so bili izpolnjeni pogoji za razvoj motornega prometa, ki je pravi razvoj dosegel šele v 19. stoletju.

Risba: S. Čaušević, OŠ Maksim Gaspari Begunje

promet – okolje – človek i 51

gativne posledice omilimo in prispevamo k uresničevanju trajnostne mobilnosti, ki temelji na okoljski, socialni in ekonomski pravičnosti.

Stanje Promet ni prinesel le napredka, pač pa tudi negativne stranske učinke, ki jih označimo kot obremenjevanje okolja. Promet obremenjuje okolje na več načinov. Gradnja prometne infrastrukture v prvi vrsti potrebuje veliko prostora. Pri zračnem in vodnem prometu to velja za letališča in pristanišča (pravimo jim tudi terminali), medtem ko pri kopnem prometu več prostora zavzamejo povezave med terminali, kot so ceste in železniške proge, saj je njihova mreža gosta in, kar velja za ceste, pripelje tako rekoč do vsakega doma. V Sloveniji ceste zasedajo okoli 100 km2, če pa k temu prištejemo še površine pod letališči, koprskim pristaniščem, železniškimi terminali, parkirišči, bencinskimi servisi, krožišči ipd., hitro vidimo, da je ta površina še večja. Pri tem velja poudariti, da gradnja cest in omenjene infrastrukture povzroča trajno degradacijo tal, kar pomeni, da na teh tleh praviloma več stoletij ne bo možna pridelava hrane. Naslednji negativni učinek prometa je vpliv na ozračje zaradi izpustov izpušnih plinov, ki nastanejo ob izgorevanju goriv v motorjih. Ob tem procesu se v zrak neposredno sproščajo ogljikovodiki, dušikovi oksidi,

večji in manjši delci, ki jim pravimo primarna onesnaževala. Ta in druga onesnaževala pa lahko med seboj reagirajo in tvorijo nova onesnaževala, ki jim pravimo sekundarna onesnaževala. Dokler je bilo prometa malo, je bil delež skupnih izpustov zanemarljiv, ko pa se je število prometnih sredstev na Zemlji močno povečalo, je promet postal pomemben dejavnik onesnaževanja ozračja. Kadar koncentracije izpustov v zraku presežejo zakonsko določene mejne vrednosti, so zdravju škodljive, negativno pa vplivajo tudi na živali in rastline. Znani so primeri onesnaževanja ozračja iz velikih mest, na primer v Aziji, Severni ali Južni Ameriki, kjer nad mestom lebdi »pokrov« smoga ali kjer se sredi dneva, kljub jasnemu nebu, zaradi velike onesnaženosti ozračja Sonca sploh ne opazi. Največji delež onesnaževanja iz prometa zavzema cestni promet, temu pa sledita tudi ladijski in letalski promet, saj oba hitro naraščata. Res pa je, da tako ladijski kot letalski koridorji potekajo daleč od naselij, zato je njihov neposreden vpliv na kakovost zraka v naseljih manjši kot pri cestnem prometu. Pomemben negativen vpliv na okolje imajo tudi prometne nesreče, ob katerih lahko prihaja do razlitja olj, goriv ali nevarnih tekočin, ki se prevažajo v obliki tovora. Lahko gre tudi za nevarne tovore, na primer radioaktivne odpadke. V takih primerih je ogrožena kakovost prsti, površinskih voda, podtalnice in s tem tudi pitne vode,

Ceste povezujejo pokrajine, so velik porabnik prostora in v njem lahko pustijo neizbrisen pečat. Gorska cesta čez prelaz Stelvio na Južnem Tirolskem danes nima več oskrbovalne funkcije, pač pa služi turističnemu prometu in kolesarskim navdušencem. Foto: M. Ogrin 52 i promet – okolje – človek

ogrožena so tudi živa bitja, ki živijo v prsti, v vodah in ob njih. Na koncu naj omenimo še izpuste ogljikovega dioksida, ki so posledica izgorevanja ogljikovodikov iz fosilnih goriv. Pa ne zato, ker bi bile njegove koncentracije v zraku neposredno škodljive zdravju, pač pa zato, ker je ogljikov dioksid eden najpomembnejših toplogrednih plinov, porast njegove koncentracije v zraku v zadnjih 150 letih pa je povzročil globalno ogrevanje – pravimo mu tudi povečan učinek tople grede na Zemlji. Tako se temperature na Zemlji počasi dvigujejo, kar že povzroča milejše zime, taljenje polarnih kap, povečano število suš, orkanov, močnejših nalivov in drugih vremenskih ujm, ki vse bolj ogrožajo številne predele sveta in postavljajo grožnjo razvoju in obstoju človeštva v 21. stoletju. Promet na svetu povzroča okoli 30 % izpustov toplogrednih plinov in s tem sodi med najpomembnejše onesnaževalce. Ker je intenzivna motorizacija dosegla tudi Azijo in Južno Ameriko, se bo število osebnih vozil na planetu hitro povečevalo, s tem pa tudi prometno onesnaževanje. Pozabiti ne smemo niti na obremenjevanje s hrupom, saj so prometne površine, kot so letališča, pristanišča, potniški terminali, križišča, avtoceste in druge bolj obremenjene ceste vir hrupa, ki bremeni okolico do te mere, da je življenje ob teh objektih moteče in zdravju škodljivo.

v prehodu na trajnostni način življenja, kjer je trajnostna mobilnost eden od pomembnih dejavnikov. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi vsak posameznik, in sicer pri izbiri načina življenja, pri svoji hierarhiji potreb in pri lastnih vrednotah, ki si jih postavi za vzor. Če bi vsak od nas sledil vrednotam trajnostnega načina življenja – kar je verjetno največji izziv za vsakega od nas –, bi bila prihodnost planeta in s tem naših otrok lepša.

Nadaljnje branje: Ogrin, M., 2008. Promet onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani. GeograFF 1. Znanstvena založba filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta UL, Ljubljana, 87. str. Palatinus, A., 2009. Vdihni Ljubljano – 40 let meritev onesnaženosti zraka v našem mestu. Ljubljana. 19 str. http://www.lukatarina.net/Vdihni_Ljubljano/VDIHNI_ LJUBLJANO_spremno%20besedilo.pdf (Citirano: 28. 11. 2012.) Špes, M., Ogrin, D. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. GeografFF 5. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 205. str.

izzivi in rešitve Povsem jasno je, da moramo obstoječ način prometa in mobilnosti spremeniti – povečati moramo njegovo energetsko in prostorsko učinkovitost. Poraba energije v prometu mora upasti, vpeljati moramo trajnostno mobilnost. To pomeni, da moramo v večji meri uporabljati javni potniški promet, ki naenkrat in z bistveno manjšo porabo energije na potnika prepelje večje število ljudi. Tehnologija mora iskati rešitve v smeri rabe obnovljivih virov energije tudi v prometu (na primer električna vozila ali pogonska biogoriva iz druge generacije), prostorsko načrtovanje mora upoštevati omejitve in pravila, ki jih zahteva trajnostna ureditev prometa v prostoru, politika mora spoznati ključne izzive prihodnjega razvoja

Je naša Zemlja ogrožena? Risba: M. Planinc

Si predstavljamo mesto brez avtomobila? Foto: A. Kolar

promet – okolje – človek i 53

ZA UČITELJE

PROMET v okolici šole (1.-9. razred)

Naslov:

smiselno prenesti v naslednjo uro Prostorski okvir:

Časovni okvir: 45 do 90 minut Predstavitev tematike: 10 minut Iskanje problemov in njihovih rešitev ob uporabi in izdelava zemljevidov: 30 minut Razprava: presodimo, ali jo je

Udeleženci: razred učencev

učilnica

Učila in učni pripomočki: • zemljevid (satelitski posnetek) okolice šole/Guliverjev zemljevid, • pisala, • papir večjega formata, • svinčniki, • barvice

Guliverjev zemljevid. Vir: http://www.web-books.com/Classics/ON/B1/B1119/02MB1119.html

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Čeprav je uporaba Guliverjevega zemljevida, tj. zemljevida, po katerem lahko hodimo ali pa je vsaj tako velik, da omogoča opazovanje pokrajine z višine, in katerega osnovni namen je spodbujanje učenčevega dojemanja pokrajine z višine (simulacija ptičje perspektive) in navideznega premikanja v njem, v naši šoli redko prisotna, pa je z vidika celostnega uvida v pokrajino zelo priporočljiva. Učitelj zemljevid lahko izdela sam ali s pomočjo učencev, pri čemer mora paziti predvsem na ustrezna razmerja. Natisnjeni posnetki seveda omogočajo večjo natančnost, je pa njihova izdelava dražja, a zaradi plastificiranja trajnejša in primerna tudi za hojo po njem.

54 i promet – okolje – človek

PROMET v okolici šole (1.-9. razred)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj nariše Guliverjev zemljevid

Učenci opazujejo zemljevid in poslušajo

UČNA OBLIKA: frontalna

šolske okolice (na velik format papirja

učiteljevo razlago.

UČNE METODE: razgovor, delo z zemljevidom

nariše pomembne ulice, stavbe, parke,

(satelitskim posnetkom)

prehode za pešce, avtobusne postaje

UČNI CILJI: učenci s pomočjo zemljevida

itd. Namesto tega lahko uporabimo

(satelitskega posnetka) spoznajo šolo s ptičje

obstoječe satelitske posnetke z

perspektive

medmrežja (Google maps), vendar naj

UČILA IN PRIPOMOČKI: zemljevid (satelitski

bodo natisnjeni v velikem formatu, da

posnetek) okolice šole, pisala

ustrezajo Guliverjevemu zemljevidu). Učencem predstavi zemljevid in kaj lahko na njem vidijo. Učitelj vodi razgovor z učenci s pomo-

Učenci sodelujejo v razgovoru in odgovar-

UČNA OBLIKA: frontalna

čjo naslednjih vprašanj:

jajo na vprašanja.

UČNE METODE: razgovor

•

Ali je naša šola na prometnem

UČNI CILJI: učenci se zavedo problematike

območju?

prometne ureditve šolske okolice; učenci na zemljevidu prikažejo prometno najbolj

Ali je promet v okolici šole pro-

problematične dele šolske okolice

blematičen? Te moti? Zakaj?

UČILA IN PRIPOMOČKI: zemljevid (satelitski •

Ali bi s prometnega vidika v

posnetek) okolice šole, pisala

okolici šole kaj spremenil? Zakaj? Kako? Učitelj učence prosi, naj na zemljevidu označijo lokacije v okolici šole, ki se jim zdijo s prometnega stališča najbolj problematične. Učence povabi, naj mu razložijo, zakaj so izbrali te lokacije.

Učenci v zemljevid vrišejo problematične lokacije s stališča prometne ureditve šolske okolice in pojasnijo, zakaj so jih izbrali.

Učitelj povabi učence, naj na drug

Učenci narišejo svoj zemljevid prometne

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska

zemljevid (enak prvemu) vrišejo svoje

ureditve šolske okolice.

UČNE METODE: razgovor, risanje/dopolnjeva-

želje glede prometne ureditve šolske okolice. Končni rezultat delavnice sta 2 zemljevida: prvi, ki prikazuje trenutno stanje,

nje zemljevid UČNI CILJI: učenci predlagajo rešitve prometne ureditve šolske okolice

in drugi, ki prikazuje želje otrok glede prometne ureditve okolice. Učitelj komentira zemljevida in vodi razgovor s pomočjo vprašanj: •

Kaj lahko storimo, da bo okolica šole še bolj varna, da se bomo vsi, ki hodimo v šolo, počutili bolj varne?

•

Kako lahko uredimo šolsko okolico z vidika prometne ureditve?

Želje učencev (zemljevid želene prometne ureditve šolske okolice) lahko predstavimo ravnatelju. promet – okolje – človek i 55

ZA UČITELJE

Delo učitelja

ZA UČITELJE

kako opazujemo promet (5.-9. razred)

Naslov: Prostorski okvir: Časovni okvir: 90 minut

okolica šole in učilnica

Priprava učencev na terensko delo: 15 minut Terensko delo: 45 minut Analiza zbranih rezultatov in njihova evalvacija: 30 minut

Učila in učni pripomočki: • učni list/popisni list, • pisala

Udeleženci: razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Učence je potrebno za delo na terenu, pa čeprav je to le vsem znana okolica šole, dobro pripraviti, predvsem pa osmisliti metodo štetja prometa. Če se šola nahaja v zelo prometnem okolišu, je smiselno razmisliti o krajšem času štetja (izpušni plini!). Predlagano terensko delo je smiselno izvajati v toplejšem delu leta ob lepem oz. suhem vremenu.

56 i promet – okolje – človek

kako opazujemo promet (5.-9. razred)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Za izvedbo vaje je potrebna ena

Učenci poslušajo navodila učitelja. Razdeli-

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska

ura terenskega dela. Učitelj razdeli

jo se v skupine. Na terenski lokaciji štejejo

UČNE METODE: razlaga, terensko delo

učence na več skupin. Vsaka skupina

mimoidoča prevozna sredstva in rezultate

se ob spremstvu svojega učitelja oz.

vpisujejo v razpredelnico.

spremljevalca postavi na eno ulico, ki

UČNI CILJI: učenci določijo število posameznih mimoidočih prevoznih sredstev UČILA IN PRIPOMOČKI: razpredelnice, pisala

obdaja šolo (če je samo ena cesta, je razred lahko ena skupina in posamezne naloge razdelimo znotraj skupine ). Učencem razdeli popisne liste z razpredelnico, kjer so našteta različna prevozna sredstva (avtomobil, kombi, tovornjak, kolo, motor, avtobus, vlak, taksi, pešci, drugo). Naloga učencev je, da vpisujejo število mimoidočih ljudi in prevoznih sredstev v razpredelnico in jih na koncu po posameznih skupinah seštejejo.

Po končanem terenskem delu sledi

Učenci uredijo zapise.

UČNA OBLIKA: skupinska, individualna

ureditev zapisov. Učitelj povabi učence,

UČNE METODE: razlaga, metoda dela z

naj seštejejo vsako vrsto prevoznih

razpredelnico

sredstev. Na ta način dobimo analizo

UČNI CILJI: uredite zapisov oz. rezultatov

trenutnega stanja.

terenskega dela UČILA IN PRIPOMOČKI: razpredelnica, pisala

Učitelj vodi razgovor s pomočjo nasle-

Učenci odgovarjajo na vprašanja in sodelu-

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska

dnjih vprašanj:

jejo v razgovoru.

UČNE METODE: razgovor

•

Katere vrste prometnih sredstev

UČNI CILJI: učenci se zavedo problematike

prevladujejo v okolici naše šole?

prometne ureditve šolske okolice; učitelju in

Ali se počutite varne v okolici

ravnatelju predstavijo svoje želje

šole? Zakaj? •

Kakšno prometno ureditev v okolici šole si želite?

Na delavnico razgovora lahko učitelj povabi tudi ravnatelja oz. nekoga iz vodstva šole, kateremu učenci predstavijo svoje želje in vzroke zanje.

promet – okolje – človek i 57

ZA UČITELJE

Delo učitelja

KAKO OPAZUJEMO PROMET (5.-9. razred)

učni / popisni list

Ime in priimek učenca/ev: Datum štetja prometa:

ZA UČENCE

ura štetja prometa:

V razpredelnico s križcem označi/te vsako prevozno sredstvo, ki se bo v določenem času peljalo mimo, ter vsakega kolesarja in pešca, ki bosta šla mimo. Na koncu seštej/te posamezna prevozna sredstva, kolesarje in pešce.

PEŠEC

KOLESAR

MOTORIST

AVTO

Do katerih zaključkov si/ste prišel/i?

AVTOBUS

TAKSI

KOMBI

TOVORNJAK

VLAK

TRAKTOR

Ĺ tetje prometa. Foto: H. Schiffer, Active Access

ZA UČITELJE

VPLIV PROMETA NA OKOLJE (7.-9. razred)

Naslov: Prostorski okvir: Časovni okvir: 90 minut ter daljše časovno obdobje (o dolžini presodi učitelj sam), vezano večidel na delo doma Delo v razredu: 45 minut Delo doma: po presoji učitelja

Učila in učni pripomočki: učilnica in dom

• •

učni list/popisni list, pisala

Udeleženci: razred učencev

Analiza zbranih rezultatov in njihova evalvacija: 45 minut

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Namen ure je spodbuditi učence h kritičnemu razmisleku o obstoječem stanju, obenem pa jih učiti in spodbujati h kritičnemu razmisleku, opazovanju, iskanju informacij ter utemeljevanju svojih mnenj.

60 i promet – okolje – človek

Delo učitelja

Učitelj razloži učencem, kaj je ogljični

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učenci poslušajo učitelja.

UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

odtis, zakaj je pomemben in kako ga

UČNE METODE: razlaga, delo z učnim listom

izračunamo.

UČNI CILJI: učenci vedo, kaj je ogljični odtis,

Razdeli jim Učni list 1 in jih prosi, da

Izračunajo svoj ogljični odtis in komentira-

ga znajo izračunati in ovrednotiti dobljene

izračunajo svoj ogljični odtis in komen-

jo rezultate.

rezultate, pri čemer iščejo možnosti za izbolj-

tirajo rezultate.

šanje obstoječega stanja

Učence povabi k razmisleku, kako in za

Učenci razmišljajo in sodelujejo v razgo-

koliko bi lahko vsak izmed njih zmanj-

voru.

UČILA IN PRIPOMOČKI: učni list, pisalo

šal svoj ogljični odtis.

V nadaljevanju pozove učence, da

Učenci izračunajo ogljični odtis celega

UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

izračunajo, koliko znaša ogljični odtis

razreda.

UČNE METODE: razgovor, metoda dela z

celega razreda v enem letu.

učnim listom UČNI CILJI: učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja

Učitelj s pomočjo vprašanj spod-

UČILA IN PRIPOMOČKI: učni list, pisalo

buja nadaljnji razmislek učencev in razpravo: Koliko goriva in tem izpustov oglji-

Učenci ob pomoči učitelja odgovarjajo na

kovega dioksida bi v enem letu lahko

vprašanja in rešujejo učni list.

prihranil ves razred? Kaj pa cela šola?

Učitelj razdeli Učni list 2 in z učenci

Učenci v skladu z navodili izpolnjujejo

UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

podrobno pregleda preglednico s

preglednico na Učnem listu 2.

UČNE METODE: razgovor, metoda dela z

posameznimi postavkami. Po potrebi

učnim listom

jih ustrezno znanju učencev razloži.

UČNI CILJI: učenci razvijajo sposobnost

Po lastni presoji določi časovno okvir

kritičnega mišljenja in opazovanja

opazovanja ter morebitno razdelitev v

UČILA IN PRIPOMOČKI: učni list, pisalo

pare ali skupine. Poda natančna navodila izpolnjevanja preglednice. Učitelj se lahko odloči ter Učni list 2 poveča in nalepi v učilnici, s čimer lahko razred kot celota spremlja dogajanje preko celega šolskega leta.

Učitelj komentira zbrane rezultate in

Učenci sodelujejo v razgovoru in iščejo

UČNA OBLIKA: frontalna

vodi razgovor z učenci, pri čemer je

možne rešitve.

UČNE METODE: razgovor

v ospredju razmislek, kako bi lahko negativne vplive omejili ali jih celo odpravili.

UČNI CILJI: učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja

promet – okolje – človek i 61

ZA UČITELJE

VPLIV PROMETA NA OKOLJE (7.-9. razred)

Učni list 1

ZA UČENCE

Ime in priimek:

1. Izračunaj svoj ogljični odtis na poti v šolo v enem letu. (Če hodiš peš, je tvoj ogljični odtis ničen, avto pa ob vsakem prevoženem kilometru spusti v ozračje 140–150 g CO2. Za izračun moraš poznati le dolžino poti v šolo, ki jo tvoja družina prevozi v avtu.)

Prevoženi km na dan = _______________x 140 g CO2 = ____________

2. Kako in za koliko bi lahko zmanjšal svoj ogljični odtis?

3. Izračunaj, koliko znaša ogljični odtis celega razreda v enem letu.

4. Koliko goriva in s tem izpustov ogljikovega dioksida bi v enem letu lahko prihranil cel razred?

5. Koliko goriva in s tem izpustov ogljikovega dioksida bi v enem letu lahko prihranila cela šola?

VPLIV PROMETA NA OKOLJE (7.-9. razred)

Učni list 2

Promet ima tudi negativne vplive na okolje. 1. V domačem okolju, na svoji poti v šolo in domov opazuj okolico tekom šolskega leta in povej, če si opazil morebitne vplive prometa na okolje:

ZRAK

VODA

PRST, RASTLINSTVO

ZDRAVJE LJUDI

VPLIV NA ŽIVALI

Mrčasto ozračje*

Izpiranje soli v vodo

Pojav smoga

Nesreče z izlivi nevarnih tekočih tovorov

Uničevanje zelenic zaradi divjega parkiranja

Opozorila Agencije RS za okolje o slabi kakovosti zraka

Povožene ali zbite živali (žabe, mačke, psi, ptiči, divjad …)

Gradnja parkirišč na zelenicah

Moteč hrup

Spremljaj koncentracije onesnaževal na spletu ali teletekstu TV Slovenija in poskušaj ugotoviti, kdaj so višje in kdaj nižje: 1. dušikovi oksidi (NOx);

Izpiranje cest v podtalnico

Krčenje njiv, gozdov, travnikov za gradnjo cest, krožišč, parkirišč

Vožnja z avtom na kratke razdalje, kjer bi bilo mogoče brez težav iti peš ali s kolesom Pojav prometne nesreče

2. dušikov dioksid (NO2) 3. ozon (O3) 4. delci 5. delci PM2,5 in PM10.

* Mrč je pojav meglice, ki povzroči motno vidljivost, čeprav je nebo jasno. Skozenj se vidijo nebo, Sonce, Luna ali zvezde, a precej bolj motno kot ob bistrem ozračju.

2. Kako bi lahko te negativne vplive omejili ali jih celo odpravili?

ZA UČENCE

Ime in priimek:

ZA UČITELJE

MOJE MNENJE ŠTEJE (5.–9. RAZRED)

Naslov:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

Časovni okvir: 90 minut + delo doma

učilnica

• • • • •

Predstavitev problematike in dela: 20 minut Delo doma Razprava v razredu, izdelava enega pisma: 70 minut

Udeleženci:

pismo, računalnik, tiskalnik, ovojnica, znamka

razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Naloga je uporabna za šole, ki se srečujejo s prometno problematiko ureditve šolske okolice. Glavni namen je razvijanje zavesti aktivnega državljana.

64 i promet – okolje – človek

MOJE MNENJE ŠTEJE (5.-9. razred)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj povabi učence, naj doma

Učenci doma napišejo pismo in ga oddajo

UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

napišejo pismo županu, v katerem

učitelju v pregled.

UČNE METODE: razlaga, pisanje pisma

pojasnijo, zakaj se jim zdi prometna

UČNI CILJI: učenci napišejo pismo županu,

ureditev šolske okolice neprimerna,

v katerem izrazijo svoja opažanja v zvezi s

zakaj se ne počutijo varno in kakšno

prometno problematiko šolskega okoliša

prometno ureditev bi si želeli.

UČILA IN PRIPOMOČKI: pismo, računalnik, tiskalnik

Učitelj prebere pisma, izbere nekaj pri-

Učenci poslušajo pisma (opažanja svojih

UČNA OBLIKA: frontalna

merov, ki jih v razredu prebere naglas.

sošolcev). Skupaj izberejo, dopolnijo in

UČNE METODE: delo z besedilom

Skupaj z učenci izbere eno pismo, po

podpišejo ter odpošljejo eno pismo

UČNI CILJI: učenci izberejo najboljše pismo,

potrebi ga skupaj dopolnijo, podpišejo

ga dopolnijo, podpišejo in pošljejo županu

in pošljejo županu.

UČILA IN PRIPOMOČKI: pismo, računalnik, tiskalnik, ovojnica, znamka

promet – okolje – človek i 65

ZA UČITELJE

Delo učitelja

POTOVALNE NAVADE RAZREDA

uvod

Predstavitev temE

Šolski sistem mladine ne uči le vsebin, napisanih v učnih načrtih, pač pa se skozi celoten proces vzgoje in izobraževanja oblikuje spekter odnosov, navad, vrednot in tudi potreb, ki oblikujejo vedenje posameznika. To se kaže tudi v mobilnosti in zelo pomembno je, kakšen način potovanj šolska mladina usvoji kot primeren in kakšnega uporablja tako na poti v šolo in iz nje, kot tudi na potovanjih, povezanih s poukom. Ne le, da bodo na ta način učenci prevzeli navade, ki jim bodo služile vse življenje, pač pa bodo nekoč tudi sami vzgajali in prenašali vzorec na svoje otroke. Morda se te, posredne vzgojno-izobraževalne vloge – tudi v primeru mobilnosti – premalo zavedamo.

V zadnjih desetletjih je zelo značilen trend hitrega porasta motoriziranih prihodov učencev v šolo, razlogov za to pa je več. Manjša prometna varnost je gotovo eden od njih, saj je motorizacija močno narasla (glej poglavje Javni potniški promet). Tudi dnevnih poti opravimo danes več kot nekoč, vse to pa privede do bistveno večjega števila vozil, ki na cesti predstavljajo potencialno nevarnost za pešce. Zlasti to velja tam, kjer cestna infrastruktura ni prilagojena pešcem, tj. tam, kjer ni pločnikov, omejitve hitrosti in/ali fizičnih ovir, ki bi hitrost omejevale (na primer hitrostne ovire, zožitve cestišča ipd.), ali pa niso speljane varne poti v šolo. Tudi življenjski slog se je v tem času precej spremenil. Pešačenje

Gorske ceste so zelo pomembne za ohranjanje podeželja, saj omogočajo hitrejši dostop do območij, ki so bila stoletja iz doline dosegljiva le po nekajurni hoji, hkrati pa so pomemben del turistične infrastrukture, saj turizem marsikateri gorski pokrajini predstavlja poglavitno dejavnost. Foto: M. Ogrin potovalne navade razreda i 67

je postalo »iz mode«, tudi naglice je več, tako da starši svoje otroke zjutraj najraje z avtomobilom odpeljejo do šole; priznati pa moramo, da je marsikdaj priročen izgovor tudi vreme. Hkrati je v zadnjih desetletjih močno nazadoval javni potniški promet, ki marsikje sploh ni več zmožen nuditi kakovostnih (predvsem dovolj pogostih) voženj. Marsikje so zato vpeljali organiziran prevoz s kombiji, ki do neke mere sicer sodi v obliko javnega potniškega prometa, a bi ga – če bi bila zagotovljena varna pot v šolo – lahko pogosto zamenjala hoja ali kolesarjenje. Zato se v tem poglavju posvečamo skupinskemu vedenju in prometnim navadam razreda. Navajamo oris stanja prometnih navad razreda in tudi nekaj predlogov, kako prekiniti s trendom »motorizacije« prometnih navad in jih obrniti v smer trajnostne mobilnosti.

Stanje Posledica naštetega in verjetno še česa je, da se otroci danes bistveno manj gibajo kot včasih. Še več, gibanje, kot je na primer tek, hoja ali kolesarjenje, je postalo naporno. Ker se otroci danes tudi v prostem času precej manj gibljejo, saj mnogi za igro uporabljajo elektronske igrače, splet in podobno, so njihove fizične sposobnosti in tudi kondicija manjši kot nekoč. Tudi telesna teža

je pri mnogih otrocih prevelika, zato jim že osnovno gibanje predstavlja kar velik napor, ki ga niso vajeni. Ta vedenjski vzorec je prešel tudi k pouku, saj pri telovadbi ali na športnih dnevih vse manj otrok želi telovaditi, pohod kot oblika rekreacije pa predstavlja prej negativno kot pozitivno izkušnjo, kaj šele sprostitev. Tako se počasi oblikuje začaran krog, ki odvrača od hoje in kolesarjenja. Namreč, manj kot se otroci gibajo, manj imajo gibalnih navad in fizične kondicije in raje se vozijo z avtom. Več kot jih starši prevažajo, večje so potrebe po avtomobilskem prevozu in bolj vzgajamo bodoče voznike, namesto da bi vzgajali pešce in kolesarje.

izzivi in rešitve Da se ta proces ustavi in obrne moramo spremeniti način razmišljanja, vedenja in zgledov. Več kondicije pomeni večjo kakovost življenja, več gibanja zunaj pomeni večjo odpornost ter več zdravja, več opazujemo okolico, smo z njo v aktivni interakciji in smo tudi bližje naravi. V osnovnih šolah in vrtcih velja ponovno začeti spodbujati hojo, saj so osnovne šole in vrtci navadno dovolj blizu in peš dosegljivi v 15 minutah. V sodelovanju z lokalno skupnostjo in tudi državo moramo poskrbeti, da bo hoja varna; da bo vožnja vozil skozi naselja v skladu s predpisi, da bo infrastruktura za pešce, lahko tudi

Ko v tednu mobilnosti zapremo mesta za avtomobile, je to morda tudi priložnost za izlet s kolesom. Vir: http://www.cityofevanston. org/health/lets-move/

68 i potovalne navade razreda

kolesarje, urejena in da bomo starši, učitelji in vsi ostali starejši dajali dober zgled. Šole lahko spodbudijo hojo ali kolesarjenje v šolo tudi preko ozaveščevalnih akcij – s tem, ko opravimo pot peš ali s kolesom, potujemo trajnostno in ne obremenjujemo ozračja z izpusti toplogrednih plinov. Lahko se tudi izračuna mesečni ali letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida. Starši iz sosesk se lahko med seboj povežejo in organizirajo skupinsko pot v šolo v obliki »pešibusov« ali »kolesarskih kač«, v okolici šol pa se lahko preko celega leta uredi sodelovanje s prometnimi redarji (lahko so to na primer upokojenci ali pa starejši učenci v šoli), ki bi skrbeli za varno gibanje mlajših otrok po cestah in dajali pozitiven zgled. Tudi na športnih dnevih in drugih šolskih aktivnostih naj se ne pozabi na trajnostno mobilnost, spodbuja naj se raba javnega potniškega prometa in pri tem prenaša na učence sporočilo, zakaj je raba javnega prometa pomembna in koristna. V tednu mobilnosti lahko šole aktivno sodelujejo in promovirajo nemotoriziran prihod v šolo ali pa vsaj del poti, postopno pa lahko dobre prakse, ki jih uvajajo za kratek čas, postanejo stalnica v mobilnosti, ki ima podporo tako pri starših kot tudi pri vodstvu šol. Podobne projekte (kot na primer Prometna kača) lahko šole izvajajo tudi med letom in se med seboj povežejo ter tako pokažejo pripravljenost prevzeti svoj del odgovornosti pri prehodu na trajnostno mobilnost.

Nadaljnje branje: Pedibus, 2012. URL: http://www.pedibus.ch/de/deutsch. html (Citirano: 14. 12. 2012.) Sustainable Mobility Campaigns for Young People, 2012. 24. str. URL: http://www.schoolway.net/docs/CONNECT_ booklet0.pdf (Citirano: 14. 12. 2012.) School way, 2012. URL: http://www.schoolway.net/docs/ CONNECT_booklet0.pdf (Citirano: 14. 12. 2012.) Getting to School with safety and on our own, 2012. URL: http://www.eltis.org/docs/studies/Bicibus_pdf.pdf.pdf (Citirano: 14. 12. 2012.)

Cesta prečka vodno cesto. V okviru projekta Dobimo se na postaji smo za zmagovalce nagradne igre organizirali vožnjo po Ljubljanici s kvizom o trajnostni mobilnosti. Foto: M. Ogrin

potovalne navade razreda i 69

ZA UČITELJE

KOLIKO NAS STANE AVTO? (3.-9. razred)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

45 minut

učilnica

• • • • • •

Možgansko viharjenje: 5 minut Predavanje o vsebini: 15 minut Reševanje kviza: 15 minut

Udeleženci:

računalnik, projektor, tabla, kreda/pisalo, brisalo, list z vprašanji kviza

Pogovor o rezultatih: 10 minut razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Namen predlagane aktivnosti je spodbuditi tako učence kot njihove starše k izračunu stroškov, povezanih z avtom. Pogosto se šele ob konkretnih številkah zavemo, koliko nas dejansko stane avto. Temu nujno sledi vprašanje, ali so ti stroški res nujni oz. ali bi jih lahko zmanjšali. Naloga je namenjena učencem in njihovim družinam. Če pri kom od učencev doma nimajo avtomobila, naj za pomoč prosi sosede ali sorodnike, ki ga imajo.

70 i potovalne navade razreda

KOLIKO NAS STANE AVTO? (3.-9. razred)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj povabi učence, naj s pomočjo

Učenci doma naredijo izračun, koliko je

UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

staršev doma izračunajo, koliko je letni,

letni, mesečni, tedenski ali dnevni strošek

UČNE METODE: razlaga, metoda računanja

mesečni, tedenski ali dnevni strošek za

za njihov družinski avtomobil (ali več

stroškov avtomobila

avtomobil (oz. če imajo več avtomobi-

avtomobilov).

lov, naj naredijo izračun za vse). Izračun

UČNI CILJI: učenci spoznajo letni, mesečni, tedenski in dnevni strošek njihovega avtomo-

naredijo s pomočjo kalkulatorja na

bila (oz. avtomobilov); s starši se pogovorijo o

spodnji povezavi:

smotrnosti uporabe družinskega avtomobila

http://focus.si/avto.html.

(avtomobilov)

Učence prosi, naj doma skupaj s starši

UČILA IN PRIPOMOČKI: računalnik, internetna

komentirajo dobljen rezultat oz. izra-

povezava na omenjeno spletno mesto

čun. (Se jim zdi strošek visok? Zakaj? Ali bi ga lahko kako zmanjšali? Ali je nujno imeti avtomobil? Ali je nujno imeti več avtomobilov?)

Učitelj povabi učence, naj predsta-

Učenci odgovarjajo na vprašanja in sodelu-

UČNA OBLIKA: frontalna

vijo svoje rezultate pred razredom.

jejo pri razgovoru.

UČNE METODE: razgovor

Sledi razgovor na podlagi naslednjih vprašanj: •

UČNI CILJI: učenci razmišljajo o smotrni uporabi avtomobila; razmišljajo o alternativnih

Ali ste nad rezultati – višino stro-

možnostih prevoza za vsakodnevne potrebe;

škov presenečeni? Zakaj?

razmišljajo o načinih uporabe javnega potni-

•

Ali potrebujete več avtomobilov?

•

Ali bi lahko pri vsakodnevnih

škega prometa

prevozih uporabljali sredstva javnega potniškega prometa? Koliko bi v tem primeru znašali stroški prevoza?

potovalne navade razreda i 71

ZA UČITELJE

Delo učitelja

KOLIKO NAS STANE AVTO? (3.-9. razred)

učni list

ZA UČENCE

Ime in priimek:

Veliko ljudi je še vedno prepričanih, da naj bi se vozili »od vrat do vrat«, torej z osebnim avtomobilom, od bivališča do šole, delovnega mesta, trgovin ali do prostora, kjer preživljajo prosti čas. Hkrati jih je tudi večina prepričanih, da jim pripadajo parkirna mesta, za katera ne bi nič plačali. Posledica takšnega razmišljanja in načina življenja je, da so mesta bolj prilagojena avtomobilom kakor pešcem in da imajo danes družine po dva in več avtomobilov. Ob tem se premalo zavedamo, kako drago je pravzaprav prevažanje z avtomobili in kako negativno to vpliva na okolje, in vse premalokrat se vprašamo, ali resnično potrebujemo več kot le en avto. S pomočjo staršev naredite preprost izračun. V spodnjo preglednico vnesite stroške vašega avtomobila. Seštejte vse stroške in dobili boste letni strošek vašega avtomobila. Nato delite znesek z 12 in dobili boste mesečne stroške za vaš avtomobil. Če znesek delite s 365, boste dobili dnevni strošek vašega avtomobila. O vseh izračunih se pogovorite doma in v šoli ter razmislite, ali se vam zdi smotrno imeti več avtomobilov. Razmislite, kaj je v resnici ceneje: javni potniški promet ali vožnja z osebnim avtomobilom?

Strošek nakupa osebnega avtomobila deljeno z 10 (če računamo, da bomo avto vozili 10 let) Strošek letne registracije avtomobila Strošek letnega zavarovanja avtomobila Strošek morebitnih servisov (približna ocena za 10 let – preračunano na eno leto) Strošek letne vinjete

Letni stroški parkiranja (parkirnina, garaža) Letni strošek goriva (ocena glede na prevožene kilometre v enem letu, povprečno porabo in ceno bencina) Vsi stroški avtomobila v enem letu ob predpostavki, da ga bomo vozili 10 let LETNI STROŠEK AVTOMOBILA V EUR =

Polnilnica za elektriÄ?na vozila. Foto: H. Schiffer, Eltis

Kdo je hitrejĹĄi? Foto: H. Schiffer, Eltis

ZA UČITELJE

potovalne navade DOMA IN PO SVETU (7.-9. razred)

Naslov:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

Časovni okvir: 45 minut (če učenci prinesejo določene podatke že od doma) oziroma 90 minut (če učenci nalogo v celoti rešujejo v šoli)

(računalniška) učilnica ter delo doma

• • • • • •

Udeleženci:

računalnik, internetni dostop, učni list, papir, svinčnik, barvice

razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Glede na dinamiko razreda naj se učitelj tudi odloči bodisi za delo v šoli ali delo doma. Učenci lahko delo v celoti opravijo pri pouku, pri čemer bo potrebnih več ur, ali pa pri uri naredijo zasnovo dela in potem nadaljujejo doma. Ob dogovorjenem času prinesejo svoje izdelke v šolo in jih predstavijo. Učenci lahko svoje izdelke tudi razstavijo v razredu.

74 i potovalne navade razreda

potovalne navade DOMA IN PO SVETU (7.-9. razred)

Delo učenca

Učitelj seznani učence z različnimi po-

Izvedba učnega procesa in učni cilji UČNA OBLIKA: frontalna, individualna

tovalnimi navadami ljudi v preteklosti

UČNE METODE: razlaga, razgovor

in danes ter različnimi potovalnimi

UČNI CILJI: učenci spoznajo, da so se poto-

navadami po svetu danes.

valne navade skozi čas spreminjale ter da se

Povabi učence, naj s pomočjo staršev

potovalne navade ljudi po svetu razlikujejo

doma izvedo, kako so njihovi starši in stari starši prihajali v šolo. Skupaj primerjajo način prihoda v šolo

Učenci pridobijo podatke.

v preteklosti in danes. Skupaj z učiteljem primerjajo način prihoda v šolo v preteklosti in danes

Učitelj se po lastni presoji odloči bodisi

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska, (indivi-

za delo doma ali za delo v računalniški

dualna)

učilnici.

UČNE METODE: delo s spletom, razgovor

Učence razdeli v skupine in jih pozove,

Učenci s skupinah (vsaka skupina se ukvar-

UČNI CILJI: učenci spoznajo, kako prihajajo v

da s pomočjo spleta s sošolci ugotovi-

ja z eno celino) zberejo podatke s pomočjo

šolo njihovi vrstniki po svetu, razvijajo IKT-

jo, kako v šolo prihajajo njihovi vrstniki

spleta in jih vnesejo v preglednico.

-kompetence ter z delom v skupini razvijajo

na drugih celinah.

sposobnosti za timsko delo

Učitelj pozove skupine k poročanju.

Učenci ustrezno dopolnjujejo preglednico.

Učence spodbuja k razmisleku o trajno-

Učenci ovrednotijo različne potovalne

UČNI CILJI: učenci vrednotijo svoja spozna-

stni poti v šoli.

navade otrok s trajnostnega vidika.

nja z vidika trajnostnega razvojasposobnosti za timsko delo

Učencem dodeli domačo nalogo:

Učenci izdelajo zemljevid po navodilih

UČNI CILJI: učenci razvijajo prostorsko orien-

učence prosi, da narišejo zemljevid poti

učitelja.

tacijo ter kritičen odnos do prostora

od svojega doma do šole, označijo nevarne točke oz. točke, kjer se v prometu počutijo neprijetno, in tudi območja, ki so po njihovem mnenju vzorno in varno urejena. Obenem jih prosi, da doma razmislijo o sledečih vprašanjih: Kakšna je dostopnost šole od tvojega

Učenci razmislijo in odgovorijo na vpra-

doma z javnim potniškim prometom?

šanja.

Kaj pa peš in s kolesom? Bi se lahko varno podal na pot z rolerji?

potovalne navade razreda i 75

ZA UČITELJE

Delo učitelja

potovalne navade DOMA IN PO SVETU (7.-9. razred)

učni list

ZA UČENCE

Ime in priimek:

1. Vprašaj doma, kako so tvoji straši in stari starši prihajali v šolo in način prihoda primerjaj z današnjim.

2. Preko spleta s sošolci ugotovite, kako v šolo prihajajo vaši vrstniki na drugih celinah:

3. Kje v šolo potujejo najbolj trajnostno in kje najmanj? CELINA

POT V ŠOLO

AFRIKA

SEVERNA AMERIKA

JUŽNA AMERIKA

AZIJA

AVSTRALIJA

4. Nariši zemljevid poti od tvojega doma do šole. Označi nevarne točke oz. točke, kjer se v prometu počutiš neprijetno, in tudi območja, ki so po tvojem mnenju vzorno in varno urejena. 5. Kakšna je dostopnost šole od tvojega doma z javnim potniškim prometom? Kaj pa peš in s kolesom? Bi se lahko varno podal na pot z rolerji?

Na Finskem kolesarijo tudi v snegu. Avtor: H. Schiffer, Eltis

ZA UČITELJE

NA IZLET Z JAVNIM PREVOZNIM SREDSTVOM (5.-9. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

90 minut

(računalniška) učilnica

• • •

Podajanje natančnih navodil in osmišljanje dela: 20 minut Samostojno delo učencev: 50 minut

Udeleženci:

Predstavitev rezultatov: 20 minut

razred učencev

računalnik, list papirja, pisalo

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Poleg tega, da učenci spoznajo stroške prevoza z različnimi prevoznimi sredstvi na različne lokacije, možnosti povezav javnega potniškega prometa, najhitrejši, najcenejši in najbolj okolju najbolj prijazen način prevažanja, se učijo tudi osnov raziskovalnega dela, saj morajo vse potrebne informacije pridobiti sami (najlažje s pomočjo internetnega brskalnika), jih ustrezno ovrednotiti in umestiti v dani prostor. Učitelj se odloči bodisi za delo doma ali pa to delo učenci opravijo v šoli, v računalniški učilnici.

78 i potovalne navade razreda

NA IZLET Z JAVNIM PREVOZNIM SREDSTVOM (5.-9. RAZRED)

Učitelj povabi učence k raziskavi. Učence razdeli na več trojic. Vsaki

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Skupine učencev doma naredijo izračune

UČNA OBLIKA: frontalna, skupinska, indivi-

(ceno in čas, ki je potreben za prevoz).

dualna

trojici da določeno relacijo, za katero

UČNE METODE: razlaga, računanje

morajo učenci izračunati, koliko nas

UČNI CILJI: učenci izračunajo stroške prevoza

stane, če se do določene lokacije

z določenimi prevoznimi sredstvi na določeno

pripeljemo z avtomobilom, vlakom ali

lokacijo

avtobusom (npr. koliko nas stane pot iz

UČILA IN PRIPOMOČKI: računalnik, list papir-

Ljubljane do Bleda, če se tja odpravimo

ja, pisalo lepilo

z avtomobilom, vlakom ali avtobusom). Za vsako prevozno sredstvo naj učenci izračunajo še čas, ki je potreben za prevoz na določeno lokacijo.

Sledi razgovor s pomočjo naslednjih

Učenci odgovarjajo na vprašanja in sodelu-

UČNA OBLIKA: frontalna

vprašanj:

jejo v razgovoru.

UČNE METODE: razgovor

•

Kakšne rezultate ste dobili?

•

Katero prevozno sredstvo se je izkazalo za najcenejše?

•

UČNI CILJI: učenci spoznajo stroške prevoza z različnimi prevoznimi sredstvi na različne lokacije; učenci spoznajo možnosti povezav javnega potniškega prometa; učenci spo-

Katero prevozno sredstvo se je

znajo najhitrejši, najcenejši in okolju najbolj

izkazalo za najhitrejše?

prijazen način prevažanja

Ali kje uporaba javnega potniškega prometa ni bila možna? Zakaj?

•

Katero prevozno sredstvo je okolju najprijaznejše?

•

Katero prevozno sredstvo bi glede na rezultate uporabili sami? Zakaj?

potovalne navade razreda i 79

ZA UČITELJE

Delo učitelja

ZA UČITELJE

OKOLJU PRIJAZNA IN VARNA POT V ŠOLO (5.-9. RAZRED)

Časovni okvir:

Prostorski okvir:

Učila in učni pripomočki:

45 minut

učilnica

• •

tabla, kreda/pisalo

Uvod v uro z ustrezno motivacijo: 10 minut Izdelava preglednice in računanje deležev: 15 minut

Udeleženci:

Razprava: 20 minut

razred učencev

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA UČITELJA Rezultat dela je razpredelnica, ki prikazuje trenutno stanje in želje učencev v povezavi z njihovo potjo v šolo. Ob razgovoru učenci ugotavljajo, ali se njihove želje razlikujejo od dejanskega stanja in zakaj, ter razmislijo, kaj lahko naredijo, da bi bil njihov prihod v šolo v skladu z njihovimi željami.

80 i potovalne navade razreda

OKOLJU PRIJAZNA IN VARNA POT V ŠOLO (5.-9. RAZRED)

Delo učenca

Izvedba učnega procesa in učni cilji

Učitelj na tablo nariše razpredelnico,

Učenci povedo, s katerim prevoznim

UČNA OBLIKA: frontalna

v katero v prvi stolpec vpiše prevozna

sredstvom oz. na kakšen način so ta dan

UČNE METODE: razgovor, izpolnjevanje

sredstva, s katerimi učenci najpogoste-

prišli v šolo.

razpredelnice, računanje

je prihajajo v šolo (peš, kolo, avtobus,

UČNI CILJI: učenci ugotovijo, kolikšno število

avtomobil, drugo), v drugega pa vpisuje

in kolikšen delež učencev prihaja v šolo z

število učencev, ki so z določenim

določenim prevoznim sredstvom

prevoznim sredstvom prišli v šolo.

UČILA IN PRIPOMOČKI: tabla, kreda/pisalo Učence vpraša o načinu prihoda v šolo na ta dan in rezultate oz. številko vpiše v razpredelnico. Skupaj z učenci naredi izračun priho-

Z učiteljem izračunajo deleže oz. odstotke.

dov v šolo v deležih (odstotkih).

Učitelj doda razpredelnici tretji stolpec,

Učenci pomagajo učitelju izpolniti tretji

UČNA OBLIKA: frontalna

kamor vpiše želje učencev – s katerim

stolpec razpredelnice.

UČNE METODE: razgovor, izpolnjevanje

prevoznim sredstvom si oni želijo priti

razpredelnice, računanje

v šolo. Izračunajo deleže oz. procente.

UČNI CILJI: učenci spoznajo dejansko stanje

Na ta način dobimo razpredelnico,

uporabe prevoznih sredstev pri prihodu v

ki prikazuje trenutno stanje in želje

šolo in želje svojih sošolcev

učencev.

UČILA IN PRIPOMOČKI: tabla, kreda/pisalo

Učitelj rezultate komentira. Sledi razgo-

Učenci sodelujejo pri razgovoru.

vor s pomočjo naslednjih vprašanj: •

Ali se želje učencev razlikujejo od dejanskega stanja? Zakaj?

•

Kaj lahko naredite, da bi bil vaš prihod v šolo v skladu z vašimi željami?

•

Ali lahko pri prihodu v šolo uporabljamo sredstva javnega potniškega prometa? Svoj odgovor utemeljite.

potovalne navade razreda i 81

ZA UČITELJE

Delo učitelja

Območja omejene hitrosti omogočajo tekočo in umirjeno vožnjo, kolesarji in ostali nemotorizirani udeleženci prometa pa se na takih območjih počutijo varne. Vir: Wordpress – babymother

IGRA PROMETNA KAČA

IGRA prometna kača

Prometna kača je igra, ki jo šola lahko izvede za promocijo trajnostne mobilnosti svojih učencev, njihovih staršev in tudi učiteljev. Igra se je v zadnjih letih pojavila v nekaterih evropskih državah, med drugimi tudi v Sloveniji, in tako za teden dni popestrila šolski vsakdan. Pripravila jo je organizacija Mobiel 21, nadalje se je razvila v evropskem projektu CONNECT, njen nacionalni koordinator za Slovenijo pa je Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo. Izkušnje učiteljev, otrok in staršev z igro so bile večinoma pozitivne. Igra je lep primer, kako lahko na zanimiv način vpeljemo vzorec trajnostne mobilnosti in tako vplivamo na potovalne navade ne le učencev, pač pa tudi njihovih staršev in učiteljev. V nadaljevanju navajamo opis igre iz knjižice o Prometni kači z naslovom Igra Prometna kača – Priročnik za učitelje, ki jo je pripravil g. Toplak s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru in jo v knjižici najdemo na straneh 5, 6 in 7. Namen igre je spodbuditi otroke in njihove starše, da v šolo in iz nje potujejo okolju prijazno, varno in zdravo. Osnovni cilj je povečati delež okolju prijaznih potovanj v šolo in iz nje ter s tem prispevati k zmanjšanju izpustov CO2 v okolje. Med okolju prijazna potovanja štejemo pešačenje, kolesarjenje, javni prevoz, skupinsko vožnjo z avtomobilom in kombinirano potovanje. Prav tako želimo z igro prispevati k boljši ozaveščenosti otrok in njihovih staršev o pomenu trajnostnih načinov potovanj za zaščito okolja, prometno varnost in zdravje. Nabiranje prometnih izkušenj v spremstvu staršev oz. starejših je za otroke zelo pomembno in prispeva k njihovemu odgovornejšemu obnašanju in zgodnejši zrelosti v prometu. Poudariti je potrebno, da je varnost otrok, ne glede na cilje igre, vedno na prvem mestu. Torej mora biti varna pot v šolo primaren dejavnik izbire načina potovanja v šolo in iz nje. Nikakor ne smemo področja varnosti podrediti ambicijam igre po doseganju čim boljših rezultatov. Prav tako je potrebno otroke in njihove starše stalno spodbujati k ustreznemu prometnovarnostnem obnašanju v prometu in k uporabi prometnovarnostne opreme, kot so npr. kolesarske čelade, odsevna telesa ipd. Če se šola nahaja ob zelo prometni cesti, vzdolž katere ni ustreznih kolesarskih površin in ukrepov za umirjanje prometa, potem kolesarjenje v šolo zagotovo ni ustrezna oblika potovanja in se je potrebno osredotočiti na druge oblike okolju prijaznih potovanj, kot so javni prevoz, skupinska vožnja otrok in kombinirano potovanje (podrobnejši opis sledi v nadaljevanju).

Osnovni del igre Igra Prometna kača je trenutno časovno omejena na 1 šolski teden, ki obsega 5 šolskih dni. Rdeča nit igre je vsakodnevno deljenje točk (nalepk) med učence, ki so prišli v šolo in iz nje na okolju prijazen način. Za vsak dan v tednu se učencu podeli ustrezna nalepka, in sicer za pešačenje, kolesarjenje, rolanje, skiro in druge nemotorizirane oblike potovanja, vožnjo z avtobusom, skupinsko vožnjo v avtomobilu in kombinirano vožnjo (avtomobil + peš), ki jih v okviru igre prištevamo med okolju prijazna potovanja. Učenec si torej prisluži nalepko le v primeru okolju prijaznega prihoda v šolo in odhoda iz nje. Vsak dan se zbrane točke nalepijo na večjo razredno nalepko; če se zastavljen cilj doseže, se razredno nalepko nalepi na šolski igralni plakat oz. transparent (v nadaljevanju transparent). Cilj igre je zbrati čim več polnih razrednih nalepk na igralnem transparentu in s tem čim bolj povečati delež okolju prijaznih potovanj v šolo in iz nje. Na transparentu se poleg kače nahaja tudi 5 risb, ki ponazarjajo etapne oz. dnevne cilje (o dnevnih ciljih govorimo v primeru, ko učenci vsak dan v tednu dosežejo zastavljen cilj – to si seveda želimo, saj bo tako zagotovo dosežen končni cilj šole). S ciljem sprotnega spodbujanja učencev in seveda posredno tudi njihovih staršev, da bi dosegli, in če je možno, tudi presegli zastavljen cilj, so lahko učenci, ko dosežejo te etapne oz. dnevne cilje, tudi nagrajeni. Nagrade šole določijo same, pri čemer pa naj bi bile nagrade predvsem v nematerialni obliki, kot so čas za sprostitev in igro ali dan brez domače naloge.

Prometna kača v okviru projekta Schoolway. Foto: arhiv projekta Schoolway

IGRA PROMETNA KAČA i 85

Ne glede na odločitev o sprotnem nagrajevanju učencev je potrebno ves čas igre poudarjati pomen okolju prijaznih oblik potovanj v šolo in iz nje. V ta namen je mogoče uporabiti tudi risbe, ki so na transparentu in prikazujejo pet najznačilnejših oblik okolju prijaznih potovanj (pešačenje, avtobus, kolesarjenje, vlak, skupinska vožnja v avtomobilu in preostala nemotorizirana prevozna sredstva, kot so skiro, rolerji itd.). V okviru igre Prometna kača so predvidene tudi dodatne oz. bonus točke. Podeliti jih je mogoče posameznemu razredu, če je bila uporabljena ustrezna prometnovarnostna oprema, ki je nad zakonsko predpisano ravnjo (npr. uporaba čelade pri rolanju, kotalkanju, skiroju; uporaba čelade pri kolesarjih, ki so stari 14 let ali več). Učenci, ki ne stanujejo blizu šole in jih starši vozijo v šolo z avtomobilom, prav tako lahko sodelujejo v igri. Starši teh otrok naj parkirajo svoj avtomobil vsaj 100 metrov od šole in otroke do šole pospremijo (če je pot

Prometna kača na OŠ Spodnja Šiška. Foto: arhiv OŠ Spodnja Šiška

86 i IGRA PROMETNA KAČA

varna in če so otroci dovolj stari, lahko gredo do šole tudi sami). V tem primeru govorimo o t. i. kombiniranem potovanju, ki prav tako prispeva k zmanjšanju motoriziranega prometa v neposredni bližini šole. Šole lahko takšno kombinirano obliko potovanj še dodatno spodbujajo z vzpostavitvijo t. i. parkirišč za starše (glej možne dodatne aktivnosti, ki jih lahko izvaja šola). Starši se lahko med seboj tudi dogovorijo in z enim avtomobilom do šole pripeljejo več otrok (skupinska vožnja). Tudi s tem ukrepom se zmanjša število motoriziranih potovanj v neposredni bližini šole. Zelo zaželeno je, da se v razredne aktivnosti vključijo tudi učitelji. Učitelji se sicer lahko samostojno odločijo, ali bodo aktivno sodelovali ali ne. Če se odločijo za aktivno sodelovanje, tudi oni prispevajo točko razredu (to je običajno dodatna oz. bonus točka), in kar je še pomembnejše, učencem dajejo pozitiven zgled.

Mnenje učiteljice »Igra se je na naši šoli zelo dobro obnesla, pa čeprav v osnovni šoli v šolo učenci večinoma že prihajajo na okolju prijazen način. Ampak vseeno smo naredili korak naprej in zelo sem bila vesela, ko sta npr. dve devetošolki prišli do mene in se pohvalili, da sta prišli v šolo namesto s kombijem kar z rolerji. Dejstvo, da sta bili devetošolki, nakazuje tudi to, da ta igra ni samo za »ta male«, ampak lahko s pravim načinom in motivacijo pridobiš tudi »ta velike«. Nekateri izmed tistih, ki niso sodelovali, so bili celo užaljeni, ker smo jih izpustili. Tako sem mnenja, da se v to igro lahko vključi prav cela šola – če je volja prava, seveda! Mi smo v igro vključili tudi lokalno skupnost in ljudi povabili na slavnosten zaključek igre, ki smo ga povezali z dnevom Zemlje.« Tanja Plohl, prof. geografije in angleščine, OŠ Borovnica

Prometna kača na OŠ Bled. Foto: arhiv OŠ Bled

IGRA PROMETNA KAČA i 87

Varno prečkanje ceste po prehodu za pešce. Foto: arhiv pojekta Active Access

88 i IGRA PROMETNA KAČA

ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILA

Ob zaključku vas želimo še spomniti na Priporočila Javne agencije RS za varnost prometa. Prvi koraki v svetu prometa – V pomoč staršem, vzgojiteljem in učiteljem pri prometni vzgoji otrok V tem poglavju navajamo nekaj priporočil o varnosti, vzgoji in obnašanju otrok v prometu. Povzemamo jih po publikaciji z naslovom Prvi koraki v svetu prometa, ki jo je izdala Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in je v celoti na voljo na spletnem naslovu: http://www.avp-rs.si/images/dokumenti/SPV/ prvi%20koraki%20v%20svetu/web_prvi%20koraki_brosura_165x234_151110.pdf. Pri vključevanju otrok v promet ne smemo pozabiti, da otroci:

Z izbiro svetlih oblačil v živih barvah lahko dosežemo, da bodo otroci dobro vidni in jih bodo vozniki prej opazili. Pri slabi vidljivosti in v mraku naj nosijo ob žep pripeto kresničko, tako da le-ta prosto niha in odseva svetlobo, če jo osvetlijo avtomobilski žarometi. Otrok naj ima kresničko vedno pripeto, v mraku ali ob slabi vidljivosti pa jo spusti iz žepa. Običajno jo pripnemo na desni žep. Še posebej je uporaba odsevnikov pomembna v mesecih, ko je noč daljša in so otroci pogosteje na cesti v mraku.

HOJA PO PLOČNIKU Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od vozil in smo odrasli vedno med njim in vozili. Tako imamo več možnosti, da preprečimo njegov morebitni nenadni skok na cesto. Tudi voznik bo imel več časa, da bo opazil otrokovo namero in ustavil. Ko otroka učimo, kje naj hodi po pločniku, si lahko pomagamo s črto, ki jo narišemo po sredi pločnika, ali položimo vrvico, da bomo nazorno pokazali, katera polovica je zanj varnejša.

•

nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne,

•

dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere smeri slišijo vozilo,

•

ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj,

•

ne razlikujejo dobro pojmov, kot so npr. levo, desno,

Prečkanje ceste je izredno zahtevna naloga, ki zahteva tudi od odraslega veliko znanja, pozornosti in previdnosti. Otroka naučimo:

•

ne zmorejo dolgotrajne koncentracije,

•

izbirati najvarnejša mesta za prečkanje ceste,

•

njihova pozornost se hitro preusmeri na objekte, ki jih pritegnejo, in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo, ali so videli vozilo, ki se približuje),

•

da se vedno ustavi pred robom pločnika,

•

da bo znal opazovati promet in presojati, kdaj lahko prečka cesto; po možnosti takrat, ko se ne približuje nobeno vozilo,

•

dejanskega prečkanja ceste.

•

ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo prečkanja ceste.

BITI VIDEN Za vse udeležence, še posebej pa za otroke, je pomembno biti viden. Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu hitro spregledamo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Otroku moramo pomagati, da bo znal opazovati promet in zlasti pri prečkanju ceste izbirati površine, na katerih bo viden drugim. Otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje.

PREČKANJE CESTE

Pred prečkanjem ceste se vedno ustavimo. Otrokovo gibanje je nepredvidljivo. Najprej poiščemo najvarnejša mesta, kjer bo otrok prečkal cesto. Pomembno je, da so to površine, na katerih vozniki lahko pravočasno opazijo otroka, in da otroku ne zastirajo pogleda parkirana vozila, zabojniki, ograje in podobno. Ko nameravamo prečkati cesto ali ko smo pred križiščem, se moramo vedno ustaviti korak od roba pločnika ali roba vozišča. Otroka navajamo na to, da se pred prečkanjem ceste vedno ustavi in glasno reče »stoj«. Otroka navajamo, da preden stopi na vozišče, najprej

zaključek in priporočila i 89

pogleda, ali se mu približujejo vozila. Pogledati mora na levo, na desno in še enkrat na levo, saj vozilom, ki prihajajo z leve, najprej križamo pot. Otroci imajo ožje vidno polje kot odrasli.

parkiranega vozila in od tu, še vedno na varnem med dvema avtomobiloma, opazujemo promet in presojamo, kdaj je cesta prosta. Pogledamo na levo in na desno, še enkrat na levo, in če je cesta prosta, jo prečkamo.

Poseben problem je, ker otrok ni sposoben ugotoviti razdalje in hitrosti vozil. Zato ga navajamo na to, da prečka cesto le, če z obeh strani ne prihaja nobeno vozilo, ali takrat, ko voznik ustavi in mu jasno pokaže, da lahko prečka cesto.

Tudi igračo ali žogo, ki je padla na cestišče, poberemo na enak način.

Prečkanje zebre

Otroka ne kličemo, če je na drugi strani ceste. Odrasli lahko s svojim ravnanjem povzročimo, da otrok naredi napako in se znajde v nevarnosti. Nevarno je, če otroka, ki je na drugi strani ceste, pokličemo, ne da bi se prepričali, ali je cesta prosta. Otrok na klic staršev ali prijateljev običajno kar steče, saj pričakuje, da je vse v redu.

Ob robu ceste se otrok ustavi. Na cesto lahko stopi le, ko se vozilo ustavi oz. se ustavijo vozila z obeh smeri, če je promet zelo gost. Na polovici ceste mora pogledati na desno in preveriti, ali se z druge strani ne približujejo vozila. Če niso dovolj oddaljena, naj otrok počaka, da se ustavijo, in šele nato nadaljuje s potjo. Nikoli naj ne hodi ali teče nazaj. Hodimo po desni strani zebre! Tako se ne zaletavamo v pešce, ki prihajajo z nasprotne strani ceste, predvsem pa smo v trenutku, ko stopimo na cesto, dva do tri metre bolj oddaljeni od vozil, ki prihajajo z naše leve strani in ima voznik več časa in prostora, da ukrepa. Na prehodih za pešce, ki so urejeni s semaforji, je prečkanje lažje in varnejše. Počakamo na zeleno luč za pešce in prehod je dovoljen. Kljub zeleni luči pa moramo vedno pogledati na levo in na desno in se prepričati, ali so vozniki resnično ustavili. V križiščih, kjer pešcem križajo pot vozniki, ki zavijajo na desno, je to še posebej pomembno. Otroci se morajo tudi tu naučiti, da prečkajo prehod z normalno hitrostjo, ne v teku, in da nadaljujejo pot po prehodu za pešce, tudi če se prižge rdeča luč. Prečkanje ceste, kjer so parkirana vozila Za otroka so zelo nevarne razmere, kadar mora prečkati cesto na mestu, kjer zaradi parkiranih avtomobilov ali drugih ovir ne vidi, kaj se dogaja na cesti, pa tudi njega vozniki iz avtomobilov ne vidijo. Če le moremo, mu poiščimo druge poti, po katerih bo hodil. Kljub temu je prav, da otroke pred vstopom v šolo naučimo tudi, kako se prečka cesto, če so vzdolž ulice parkirani avtomobili. Če je le možno, naj prečka cesto tako, da ga parkirana vozila ne bodo zakrivala in ga lahko vidi tudi voznik v avtomobilu ter da bo imel dober pregled na cesto. Najprej mora pogledati, ali v parkiranem avtomobilu ni voznika, ki namerava odpeljati. Če je, naj počaka, da voznik odpelje. Če pa moramo prečkati cesto med dvema voziloma … Z roba pločnika ali vozišča, od koder še ne vidimo na cestišče, moramo priti do točke, s katere je dogajanje na cesti dobro vidno. Najprej pogledamo v vozili, med kateri nameravamo stopiti, in ugotovimo, ali sta voznika v avtu in nameravata odpeljati. Če ni nikogar, stopimo med vozili in se ustavimo korak od zunanjega roba

90 i zaključek in priporočila

NEVARNOSTI IN NAPAKE

V posebnih vremenskih razmerah je obnašanje otrok in vozil drugačno. Sneg na cesti podaljša pot ustavljanja, poveča možnost zdrsa, sneženi kupi ob cesti zmanjšajo preglednost. Pelerine in dežniki nam manjšajo vidno polje, s kapuco na glavi tudi slabše slišimo; vse to moramo odrasli upoštevati. Otroke podučimo o pomenu prometnih znakov ter o tem, da jih moramo upoštevati. Vožnja s kolesom Na kolesu vozimo otroka starega do sedem let le, če imamo za to posebej pritrjen sedež in stopalke za noge. Kolesarske čelade otroke in nas učinkovito obvarujejo poškodb glave, ki so pri padcih ali nesrečah najbolj pogoste. Če želimo, da bo otrok sprejel varnostno čelado kot nekaj koristnega in prijetnega, jo uporabljajmo tudi sami – varuje tudi našo glavo! Rolanje ali kotalkanje Otrok, ki se uči rolati ali kotalkati, naj to počne na varnem prostoru, daleč stran od ceste, kjer ni avtomobilov in drugih pešcev. Pomembno je tudi, da se otrok ne nauči samo poganjati naprej, ampak da zna tudi zaviti, se ustaviti, upočasniti vožnjo, izogniti se oviri itd. Otrok se ne sme nikoli sam rolati na cesti, kljub temu da že dobro pozna in obvlada prometna pravila kot pešec. Otrok v avtu Otroke lahko vozimo v osebnih avtomobilih le, če so v ustreznem otroškem sedežu. Malčki naj bodo v posebnih varnostnih sedežih, kjer so zavarovani z varnostnim pasom, sedeži pa so v vozilu pritrjeni z običajnim varnostnim pasom. Varnostni sedež z dojenčki do enega leta starosti mora biti obrnjen tako, da je otrok nameščen s hrbtom v smeri vožnje. Ob morebitnem trku ali že pri močnejšem zaviranju otrok s celim telesom pritisne na sedež, kar zmanjša posledice udarca. Če ima avto vgrajen varnostni meh (airbag), otroškega

sedeža ne smemo postaviti na prednji sedež, oz. nam mora serviser izključiti delovanje varnostnega meha ali pa ga sami izklopimo s posebno ključavnico na armaturni plošči. Nekoliko večji otroci (ko dosežejo težo 18 kg) morajo biti med vožnjo nameščeni v primernih otroških sedežih – jahačih z naslonom za glavo in naslonjalom za hrbet ter pripeti z običajnim avtomobilskim varnostnim pasom. Po zakonu se morajo otroci tako voziti do 12. leta starosti oz. do višine 150 cm. Otroci naj vstopajo v avto in iz njega izstopajo na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa, najboljše na pločnik. Na bolj prometnih ulicah se postavimo tako, da otrok ne more steči iz avta na cesto. Mlajšega otroka vzamemo vedno iz vozila sami.

Ko nameravamo na pot z avtom, moramo biti pozorni na to, ali se kje v bližini ne igrajo otroci. Preden odpeljemo z dvorišča, poglejmo, ali ni naše vozilo pritegnilo otrokove radovednosti in ga uporablja za igro, s čimer bi lahko otroka s svojim manevrom poškodovali. Na parkiriščih, kjer se v bližini lahko igrajo otroci, vedno parkiramo vzvratno. Medtem ko pripeljemo in parkiramo vzvratno, mine nekoliko več časa, zato lahko dobro pogledamo, če se za avtomobilom ne igra otrok. Želimo vam uspešno delo!

Otrok kot potnik v avtobusu Otrok naj vedno pričaka avtobus na posebej označeni avtobusni postaji. Pred vstopanjem v avtobus naj počaka, da avtobus popolnoma ustavi. Vstopanje v avtobus naj poteka urejeno. Na avtobusu naj se otrok usede ali stoji. Če stoji, naj se postavi k robu avtobusa, da ne ovira ostalih potnikov, ter se trdno drži droga. Če sedi, naj svoj sedež odstopi osebi, ki nima kam sesti. Pri izstopanju mora otrok paziti, da izstopi na varno površino ter se umakne od avtobusa, tako da bodo imeli ostali potniki prostor, da izstopijo. Če mora za nadaljevanje poti prečkati cesto, naj počaka, da avtobus odpelje, in to stori za avtobusom, tako da bo imel jasen pregled nad cestiščem in da bo tudi sam dobro viden drugim udeležencem v prometu.

Učenci OŠ Bled po uspešno izvedeni igri Prometna kača. Foto: arhiv OŠ Bled

zaključek in priporočila i 91

Viri in literatura (1) Rodriguez, J., P., Comtois, C., Slack, B. 2009. The geography of Transport Systems Routledge, Oxon. 352 str. (2) Statistični letopis Slovenije 2011, 2012. URL: http://www.stat.si/ letopis/ (citirano 14.12. 2012) (3) Gehl, J. 2012. Urban theory and design of public space. http://www.bwk.tue.nl/stedeb/udp/vak_sites/7w580/ 7W580_ Lecture_1_Jan%20Gehl_Cities%20for%20People.pdf (citirano: 14. 12. 2012 (4) Statistični letopis Slovenije 2011, 2012. URL: http://www.stat.si/ letopis/ (citirano 14.12. 2012) (5) Toplak, S., 2012. Igra prometna kača – Nova šolska aktivnost. Priročnik za učitelje – osnutek. Univerza v Mariboru. Fakulteta za gradbeništvo. 21 str. EIONET-SI. Kazalci okolja 2005. URL: http://eionet.arso.gov.si/Dokumenti/pdf/KAZALCI_OKOLJA_2005_Promet.pdf (Citirano: 27. 2. 2013) RESNIK PLANINC, Tatjana, DEMŠAR MITROVIČ, Polona, ILC KLUN, Mojca. Danes za jutri - vloga geografskega izobraževanja za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. V: KIKEC, Tatjana (ur.). Pomurje, trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri, 20. zborovanje slovenskih geografov, Ljutomer - Murska Sobota, 26.-28. marec 2009. Pomurje : trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri : zbornik. 1. izd. Ljubljana: Zveza geografov Slovenije; Murska Sobota: Društvo geografov Pomurja, 2009, str. 458-472. [COBISS.SI-ID 39925858] Statistični letopis Slovenije 2011, 2012. URL: http://www.stat.si/letopis/ (Citirano 14.12. 2012) SURS. 2004. SURS. 2011. SURS. 2012. Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Geografija: življenje človeka na Zemlji, raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja. 2004, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 14 str. Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Okoljska vzgoja. 2004, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 21 str. Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. 2011, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 21 str. Učni načrt. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. 2011, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 22 str. Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. 2011, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 39 str. Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. 2011, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 31 str.

92 i viri in literatura

viri in literatura i 93