Page 1




ZAHVALA STARŠEMA Ko pripravljam gradivo za to publikacijo, se v spominih nenehno vračam v zgodnja leta svojega življenja in dela. Čedalje bolj se zavedam, da vsega tega mojega uspeha pri izdelavi maket in tudi drugih reči verjetno ne bi bilo, če v družini ne bi bil deležen vzgoje do poštenega in kakovostno opravljenega dela. Prav ti vrlini sta mi za zgled nesebično dajala moja starša. Poleg vsega drugega me je oče naučil tudi prvega rokovanja z orodjem in obvladovanja dela z lesom . . .

DRAGA STARŠA! ZA VSE STORJENO IN DANO SEM ZELO HVALEŽEN IN VAMA V ZNAK HVALEŽNOSTI LJUBEZNIVO POSVEČAM TO KNJIGO. Peter

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 72.021.23 379.826:72 OGORELEC, Peter, maketar [Sto in ena] 100 in 1 maketa : Peter Ogorelec - 60 let modelarstva / [avtor Peter Ogorelec ; fotografije Aleš Ogorelec ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Urbanistični inštitut RS : Zveza za tehnično kulturo Slovenije : Javni sklad za kulturno dejavnost, 2016 ISBN 978-961-6390-46-0 (Urbanistični inštitut) 287657472


ZAHVALA STARŠEMA Ko pripravljam gradivo za to publikacijo, se v spominih nenehno vračam v zgodnja leta svojega življenja in dela. Čedalje bolj se zavedam, da vsega tega mojega uspeha pri izdelavi maket in tudi drugih reči verjetno ne bi bilo, če v družini ne bi bil deležen vzgoje do poštenega in kakovostno opravljenega dela. Prav ti vrlini sta mi za zgled nesebično dajala moja starša. Poleg vsega drugega me je oče naučil tudi prvega rokovanja z orodjem in obvladovanja dela z lesom . . .

DRAGA STARŠA! ZA VSE STORJENO IN DANO SEM ZELO HVALEŽEN IN VAMA V ZNAK HVALEŽNOSTI LJUBEZNIVO POSVEČAM TO KNJIGO. Peter

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 72.021.23 379.826:72 OGORELEC, Peter, maketar [Sto in ena] 100 in 1 maketa : Peter Ogorelec - 60 let modelarstva / [avtor Peter Ogorelec ; fotografije Aleš Ogorelec ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Urbanistični inštitut RS : Zveza za tehnično kulturo Slovenije : Javni sklad za kulturno dejavnost, 2016 ISBN 978-961-6390-46-0 (Urbanistični inštitut) 287657472


UVODNE BESEDE

6

O MAKE TAH

17

URBANISTIČNE MAKE TE

23

S TANOVANJSKI OBJEK TI

41

POSLOVNI OBJEK TI

63

TURISTIČNO – REKREACIJSKI OBJEK TI

85

R ELIEFNE MAKE TE

97

ARHEOLOŠKE MAKE TE

107

NATEČ A JNE MAKE TE

117

PLOVNI OBJEK TI

133

OSTAL A MODEL ARSK A DEL A

147


UVODNE BESEDE

6

O MAKE TAH

17

URBANISTIČNE MAKE TE

23

S TANOVANJSKI OBJEK TI

41

POSLOVNI OBJEK TI

63

TURISTIČNO – REKREACIJSKI OBJEK TI

85

R ELIEFNE MAKE TE

97

ARHEOLOŠKE MAKE TE

107

NATEČ A JNE MAKE TE

117

PLOVNI OBJEK TI

133

OSTAL A MODEL ARSK A DEL A

147


UVODNE BESEDE

Za izdelavo vseh maket je bilo porabljenega veliko časa, predvsem prostega tudi ob sobotah in nedeljah, za ker je bila moja družina

Ta knjiga predstavlja zbirko nekaj maket, ki sem jih izdelal skozi 60 let

večkrat za marsikaj prikrajšana, a je to nekako razumela. Vem, da ni

dosedanjega delovanja na tem področju. Kot je v poglavjih razdelje-

dovolj, da se ji ob tej priliki opravičim in zahvalim za razumevanje.

no, so to makete različnih vrst, tako po vsebini kakor tudi po namenu in načinu obdelave. Opisanih je tudi nekaj razlag, spominov in ugotovitev, podana pa so tudi razna mnenja strokovnih sodelavcev.

Posebej in iskreno se zahvaljujem sinu Alešu, ki mi je večkrat pomagal pri izdelavi maket, fotografiranju in tudi računalniškem skeniranju fotografij. Za opravljeno delo pri oblikovanju knjige se iskreno zah-

Pričujoča knjiga je nadaljevanje referenčnega kataloga, ki sem ga

valjujem oblikovalki Polonci Strman. Prav tako gre zahvala arhitek-

skozi leta sproti dopolnjeval s fotografijami novo izdelanih maket in

tu Juretu Lenartu iz Mestne občine Ljubljana za njegove pozitivne

mi je služil kot referenčni material ob dogovarjanjih za nova dela. S

dopolnilne besede.

časom se je število maket povečevalo in je postalo že pravi opus del

Posebej inovativna in unikatna je bila izdelava arheoloških maket

na tem področju . Kolegi in prijatelji, ki so moje delovanje poznali, so

Barjanskih kolišč. Pri tej nalogi sva enkratno sodelovala s profesorico

me večkrat nagovarjali, da bi vse to gradivo zbral, uredil in predstavil

arheologije na Ljubljanski univerzi gospo prof. Dr. Tatjano Bregant.

kot celoto dolgoletnega delovanja na tem področju. Sprva na to ni-

Vedno dobre volje me je s svojim bogatim znanjem veliko naučila.

sem bil kaj dosti pozoren, a ko se je teh maket skozi leta nabralo preko

Hvaležen sem ji, še vedno pa ne morem razumeti njenega preranega

150 komadov, sem uvidel da so bile njihove pobude pravzaprav zelo

odhoda v večnost.

na mestu.

Izdelavo maket ladij Slovenske vojske so mi omogočili pripadniki 430 Mornariškega diviziona Slovenske vojske iz Ankarana. Nikakor

Odločil sem se in se lotil dela z namenom, da predstavim svojo dol-

ne bom pozabil prijateljskega odnosa, ki sem ga tekom sodelovanja

goletno dejavnost s področja modelarstva, ki je v mojem primeru v

vzpostavil s poveljnikom 430 mornariškega diviziona, kapitanom bo-

glavnem namenjeno kot dopolnilni prikaz načrtovanja in projekti-

jne ladje Borisom Geršakom, takratnim poveljnikom ladje Triglav,

ranja v urbanizmu, arhitekturi in tudi drugih področjih, kot npr. arhe-

poročnikom bojne ladje Andrejem Pečarjem in takratnim pov-

ologija, razni hobiji itd….

eljnikom ladje Ankaran, poročnikom korvete Simonom Vrabcem.

Število prikazanih objektov je omejeno le na tiste, za katere sem imel

Vsem trem iskrena hvala za sodelovanje.

na razpolago ustrezne fotografije. Žal, nekaj zelo dobrih maket (pred-

Še posebej se s spoštovanjem zahvaljujem kolegu arhitektu Janezu

vsem natečajnih in tudi komercialnih ) nisem uspel poslikati oziroma

Lajovicu za iskreno in nesebično pomoč in predgovoru k tej knjigi.

so slike slabe, maket pa ni več na razpolago. Na kraju se za nazaj zahvaljujem todi vsem naročnikom, ki so mi S to zbirko slik maket želim zapustiti tudi spomin na popolnoma in-

omogočili izdelavo maket, še posebej lepo pa se zahvaljujem vsem, ki

dividualno ročno in unikatno izdelavo maket, kar je danes že skoraj

so omogočili izid te knjige.

nostalgija ki počasi postaja zgodovina. V novejšem času nastaja ta dejavnost le še računalniško, kot po tekočem traku brez vsake finese ali po domače povedano »brez duše«. No, seveda se občasno pojavijo tudi še kakšne klasično izdelane.

Peter Ogorelec, udia Ljubljana 2016


UVODNE BESEDE

Za izdelavo vseh maket je bilo porabljenega veliko časa, predvsem prostega tudi ob sobotah in nedeljah, za ker je bila moja družina

Ta knjiga predstavlja zbirko nekaj maket, ki sem jih izdelal skozi 60 let

večkrat za marsikaj prikrajšana, a je to nekako razumela. Vem, da ni

dosedanjega delovanja na tem področju. Kot je v poglavjih razdelje-

dovolj, da se ji ob tej priliki opravičim in zahvalim za razumevanje.

no, so to makete različnih vrst, tako po vsebini kakor tudi po namenu in načinu obdelave. Opisanih je tudi nekaj razlag, spominov in ugotovitev, podana pa so tudi razna mnenja strokovnih sodelavcev.

Posebej in iskreno se zahvaljujem sinu Alešu, ki mi je večkrat pomagal pri izdelavi maket, fotografiranju in tudi računalniškem skeniranju fotografij. Za opravljeno delo pri oblikovanju knjige se iskreno zah-

Pričujoča knjiga je nadaljevanje referenčnega kataloga, ki sem ga

valjujem oblikovalki Polonci Strman. Prav tako gre zahvala arhitek-

skozi leta sproti dopolnjeval s fotografijami novo izdelanih maket in

tu Juretu Lenartu iz Mestne občine Ljubljana za njegove pozitivne

mi je služil kot referenčni material ob dogovarjanjih za nova dela. S

dopolnilne besede.

časom se je število maket povečevalo in je postalo že pravi opus del

Posebej inovativna in unikatna je bila izdelava arheoloških maket

na tem področju . Kolegi in prijatelji, ki so moje delovanje poznali, so

Barjanskih kolišč. Pri tej nalogi sva enkratno sodelovala s profesorico

me večkrat nagovarjali, da bi vse to gradivo zbral, uredil in predstavil

arheologije na Ljubljanski univerzi gospo prof. Dr. Tatjano Bregant.

kot celoto dolgoletnega delovanja na tem področju. Sprva na to ni-

Vedno dobre volje me je s svojim bogatim znanjem veliko naučila.

sem bil kaj dosti pozoren, a ko se je teh maket skozi leta nabralo preko

Hvaležen sem ji, še vedno pa ne morem razumeti njenega preranega

150 komadov, sem uvidel da so bile njihove pobude pravzaprav zelo

odhoda v večnost.

na mestu.

Izdelavo maket ladij Slovenske vojske so mi omogočili pripadniki 430 Mornariškega diviziona Slovenske vojske iz Ankarana. Nikakor

Odločil sem se in se lotil dela z namenom, da predstavim svojo dol-

ne bom pozabil prijateljskega odnosa, ki sem ga tekom sodelovanja

goletno dejavnost s področja modelarstva, ki je v mojem primeru v

vzpostavil s poveljnikom 430 mornariškega diviziona, kapitanom bo-

glavnem namenjeno kot dopolnilni prikaz načrtovanja in projekti-

jne ladje Borisom Geršakom, takratnim poveljnikom ladje Triglav,

ranja v urbanizmu, arhitekturi in tudi drugih področjih, kot npr. arhe-

poročnikom bojne ladje Andrejem Pečarjem in takratnim pov-

ologija, razni hobiji itd….

eljnikom ladje Ankaran, poročnikom korvete Simonom Vrabcem.

Število prikazanih objektov je omejeno le na tiste, za katere sem imel

Vsem trem iskrena hvala za sodelovanje.

na razpolago ustrezne fotografije. Žal, nekaj zelo dobrih maket (pred-

Še posebej se s spoštovanjem zahvaljujem kolegu arhitektu Janezu

vsem natečajnih in tudi komercialnih ) nisem uspel poslikati oziroma

Lajovicu za iskreno in nesebično pomoč in predgovoru k tej knjigi.

so slike slabe, maket pa ni več na razpolago. Na kraju se za nazaj zahvaljujem todi vsem naročnikom, ki so mi S to zbirko slik maket želim zapustiti tudi spomin na popolnoma in-

omogočili izdelavo maket, še posebej lepo pa se zahvaljujem vsem, ki

dividualno ročno in unikatno izdelavo maket, kar je danes že skoraj

so omogočili izid te knjige.

nostalgija ki počasi postaja zgodovina. V novejšem času nastaja ta dejavnost le še računalniško, kot po tekočem traku brez vsake finese ali po domače povedano »brez duše«. No, seveda se občasno pojavijo tudi še kakšne klasično izdelane.

Peter Ogorelec, udia Ljubljana 2016


MODELARSTVO PE TR A OGOR ELC A

/ Janez Lajovic /

Da je vsak človek različno nadarjen, so vedeli že stari Egipčani, Mezopotamci in drugi. Pa vendar se je s psihologom dr. Jeanom Piagetom (1896–1980) odprlo povsem novo poglavje v razumevanju njegovih sposobnosti, zlasti vprašanja, kako se te razvijajo od dojenčka naprej. Kajti že tedaj so se ljudje, enako kot prav zadnje mesece pri nas, spraševali, ali vzgoja in pouk še usposabljata učence za soočanje z novostmi, ki jih je bilo tudi ob prelomu predprejšnjega v prejšnje stoletje čedalje več. Da oba že davno nista bila več ustrezna, je najbolje popisal v spominih na svojo pot skozi šole in življenje znameniti avstrijski pisatelj Stephan Zweig1 v knjigi Včerajšnji svet. Od takrat je vrsta reformatorjev poskušala oba, to je predšolsko vzgojo in srednješolski pouk, temeljito izboljšati. Najbolj znana sta dr. Rudolf Steiner, ustanovitelj Waldorfske šole, in Marija Montessori, katerih metode je prevzelo na tisoče vrtcev in šol po vsem svetu, oba z namenom, da bi vsakega učenca obravnavali na njemu najbolj primeren, individualni način, in oba imata posamezne vzgojne zavode tudi pri nas. Da bi posodobili poučevanje, so v Franciji leta 1990 celo ustanovili poseben inštitut za vzgojo učnega osebja, od učiteljev za osnovne šole do gimnazijskih profesorjev2, ki so ga pred tremi leti povišali v univerzitetni študij. Še več prahu je sčasoma dvignila leta 1983 objavljena knjiga ameriškega razvojnega psihologa prof. dr. Howarda E. Gardnerja Okviri uma, teorija večvrstne inteligence (Frames of Mind, the Theory of Multiple Intelligence). V njej razlikuje kar osem različnih inteligentnosti (pozneje jim je dodal še dve) in zatrjujre, da ima vsak človek večji ali manjši del od vsake, lahko od katere celo nič, pri vsakomer pa da ena ali dve prevladujeta. Vendar je prepričan, da sta v dosedanjem osnovnem in srednjem šolstvu žal pretežno negovani, ali bolje rečeno – protežirani, samo dve: lingvistično-verbalna in matematično-logična3 inteligentnost. Ne glede na to, ali te sposobnosti imenujemo inteligentnost – čemur sicer številni 10

1 Prevedena tudi v slovenščino. 2 Proces je spremljalo zelo hudo nasprotovanje, celo poulične demonstracije. 3 Bolj ali manj upravičeno.5

11


MODELARSTVO PE TR A OGOR ELC A

/ Janez Lajovic /

Da je vsak človek različno nadarjen, so vedeli že stari Egipčani, Mezopotamci in drugi. Pa vendar se je s psihologom dr. Jeanom Piagetom (1896–1980) odprlo povsem novo poglavje v razumevanju njegovih sposobnosti, zlasti vprašanja, kako se te razvijajo od dojenčka naprej. Kajti že tedaj so se ljudje, enako kot prav zadnje mesece pri nas, spraševali, ali vzgoja in pouk še usposabljata učence za soočanje z novostmi, ki jih je bilo tudi ob prelomu predprejšnjega v prejšnje stoletje čedalje več. Da oba že davno nista bila več ustrezna, je najbolje popisal v spominih na svojo pot skozi šole in življenje znameniti avstrijski pisatelj Stephan Zweig1 v knjigi Včerajšnji svet. Od takrat je vrsta reformatorjev poskušala oba, to je predšolsko vzgojo in srednješolski pouk, temeljito izboljšati. Najbolj znana sta dr. Rudolf Steiner, ustanovitelj Waldorfske šole, in Marija Montessori, katerih metode je prevzelo na tisoče vrtcev in šol po vsem svetu, oba z namenom, da bi vsakega učenca obravnavali na njemu najbolj primeren, individualni način, in oba imata posamezne vzgojne zavode tudi pri nas. Da bi posodobili poučevanje, so v Franciji leta 1990 celo ustanovili poseben inštitut za vzgojo učnega osebja, od učiteljev za osnovne šole do gimnazijskih profesorjev2, ki so ga pred tremi leti povišali v univerzitetni študij. Še več prahu je sčasoma dvignila leta 1983 objavljena knjiga ameriškega razvojnega psihologa prof. dr. Howarda E. Gardnerja Okviri uma, teorija večvrstne inteligence (Frames of Mind, the Theory of Multiple Intelligence). V njej razlikuje kar osem različnih inteligentnosti (pozneje jim je dodal še dve) in zatrjujre, da ima vsak človek večji ali manjši del od vsake, lahko od katere celo nič, pri vsakomer pa da ena ali dve prevladujeta. Vendar je prepričan, da sta v dosedanjem osnovnem in srednjem šolstvu žal pretežno negovani, ali bolje rečeno – protežirani, samo dve: lingvistično-verbalna in matematično-logična3 inteligentnost. Ne glede na to, ali te sposobnosti imenujemo inteligentnost – čemur sicer številni 10

1 Prevedena tudi v slovenščino. 2 Proces je spremljalo zelo hudo nasprotovanje, celo poulične demonstracije. 3 Bolj ali manj upravičeno.5

11


drugih naravnih »minidelov« – ali, kot so nekoč rekli v JLA – »priručnih sredstava« – še vedno prekaša tudi najnovejšo tehnologijo. V brošuri, ki je pred nami, so seveda samo dvodimenzionalne podobe, vendar pa dovolj zgovorne, da si vsak, še tako neizobražen bodoči kupec lahko predstavllja, kako bodo povečani objekti ali njegovo sanjsko stanovanje ali lastna hiša videti v resnici. Čeprav prikazujejo manj kot polovico maket in modelov, ki jih je Peter izdelal do današnjega dne, upam, da potrjujejo vse, kar je zapisano v zgornjih odstavkih. Poleg pričevalne vrednosti pa je v njih še ena dragocenost, ki je vse prej kot zanemarljiva. Kljub v povprečju, žal, po kakovosti oblikovanja ne posebno izstopajočim objektom, ki jih je za manj veščo javnost prostorsko upodobil8, bo že za nas, za zanamce pa še toliko bolj, pričujoča predstavitev bodočih zgradb in/ali urbanističnih ureditev ohranila trajno pričevalno vrednost, saj za večino prikazanih objektov že danes le redkokdo še pozna imena njihovih avtorjev arhitekturne ali prostorske zasnove.

znanstveniki4 zelo nasprotujejo5, ali nadarjenost, talent, božji dar ali naravna danost, pa je gotovo eno: da je možganom velikega dela katerekoli populacije na svetu ne glede na njihovo raven izobrazbe zelo težko pretvoriti dvodimenzionalno podobo, risbo ali načrt v tridimenzionalno. Skozi vso zgodovino človeštva do renesanse so si ustvarjalci novega pri tem pomagali s preprosto aksonometrično risbo, z najrazličnejšimi modeli in maketami, od renesanse naprej tudi s perspektivno risbo, šele zanjih trideset let pa s tridimenzionalnimi prikazi, ki jih ustvari računalnik, seveda na podlagi vnaprej podanih podatkov za dolžino, širino in višino – torej natančnih, z merami opremljenih risb. Te, praviloma barvne predstavitve, gredo danes že tako daleč, da ne ločiš več navideznega od resničnega sveta6. Naj bo tako ali drugače (ali po angleško »to cut a long story short!«): večino svojega življenja je kolega Peter Ogorelec preživel v »prejšnjem času in sistemu«, ki današnjih rafiniranih možnosti niti slutil ni, naročniki, to je gradbeni baroni in drugi denarneži, pa si nič bolje kot danes niso znali predstavljati, kaj jim hoče obrtnik ali umetnik s svojo risbo prikazati. Ob rob: vrsto maket je tudi izdelal kot podlage za razne natečaje, v katere so žirije vstavljale posamezne natečajne rešitve za njihovo čim bolj enakovredno vrednotenje. Zakaj so v Petrovo zibelko poleg zvrhanega koša pridnosti, vztrajnosti in potrpljenja rojenice položile tudi dve posebni inteligentnosti ali nadarjenosti, najprej ročno spretnost, nato izjemno zmožnost prostorske predstave, niti ni pomembno, o dednosti naj si belijo glavo drugi. Brez dvoma pa drži, da je moral že od malega naprej imeti neznansko veselje z modelarstvom oziroma da je bilo le-to del njegovega prvinskega nagona, saj brez tega ne bi zmogel na tisoče ur potrpežljivo izrezovati več stotin plasti razmeroma enoličnih obrisov plastnic za eno samo razgibano podlago predstavitve širšega okolja, npr. kaninskih ali velikoplaninskih smučišč7. Pa še ena lastnost ga oddaljuje od večine podobnih ustvarjalcev in tudi od najnovejših sodobnih strojev. Čeprav je s tridimenzionalnim tiskom danes mogoče ustvariti že skoraj neverjetne podrobnosti, njegova natančnost in tehnična razgledanost v uporabi česarkoli, od drobnih, skorajda »nano«žičk do raznih skorjic, slamic, kamenčkov in

8 To po drugi strani priča o trgovski sposobnosti njihovih naročnikov.

Bohinj, 21.8.2016

4 Na primer Robert J. Sternberg, ameriški psiholog, Michael Eyseneck, britanski profesor psihologije, Andreas Demetriou, ciprski Grk, prof. psihologije. 5 Med preostalih šest pa prof. Gardner šteje: vizualno-prostorsko muzikalno-ritmično telesno-kinetično (gibalna) naravoslovno-klasifikacijsko znotrajosebno (raziskovanje samega sebe – filozofska) medosebno (komunikacije in odnosi z drugimi). 6 Najnovejša v tej smeri je epidemija Pokemona. 7 Na srečo danes takšno podlago ustvari CNCrezkalnik ali tiskalnik v nekaj urah.

12

13


drugih naravnih »minidelov« – ali, kot so nekoč rekli v JLA – »priručnih sredstava« – še vedno prekaša tudi najnovejšo tehnologijo. V brošuri, ki je pred nami, so seveda samo dvodimenzionalne podobe, vendar pa dovolj zgovorne, da si vsak, še tako neizobražen bodoči kupec lahko predstavllja, kako bodo povečani objekti ali njegovo sanjsko stanovanje ali lastna hiša videti v resnici. Čeprav prikazujejo manj kot polovico maket in modelov, ki jih je Peter izdelal do današnjega dne, upam, da potrjujejo vse, kar je zapisano v zgornjih odstavkih. Poleg pričevalne vrednosti pa je v njih še ena dragocenost, ki je vse prej kot zanemarljiva. Kljub v povprečju, žal, po kakovosti oblikovanja ne posebno izstopajočim objektom, ki jih je za manj veščo javnost prostorsko upodobil8, bo že za nas, za zanamce pa še toliko bolj, pričujoča predstavitev bodočih zgradb in/ali urbanističnih ureditev ohranila trajno pričevalno vrednost, saj za večino prikazanih objektov že danes le redkokdo še pozna imena njihovih avtorjev arhitekturne ali prostorske zasnove.

znanstveniki4 zelo nasprotujejo5, ali nadarjenost, talent, božji dar ali naravna danost, pa je gotovo eno: da je možganom velikega dela katerekoli populacije na svetu ne glede na njihovo raven izobrazbe zelo težko pretvoriti dvodimenzionalno podobo, risbo ali načrt v tridimenzionalno. Skozi vso zgodovino človeštva do renesanse so si ustvarjalci novega pri tem pomagali s preprosto aksonometrično risbo, z najrazličnejšimi modeli in maketami, od renesanse naprej tudi s perspektivno risbo, šele zanjih trideset let pa s tridimenzionalnimi prikazi, ki jih ustvari računalnik, seveda na podlagi vnaprej podanih podatkov za dolžino, širino in višino – torej natančnih, z merami opremljenih risb. Te, praviloma barvne predstavitve, gredo danes že tako daleč, da ne ločiš več navideznega od resničnega sveta6. Naj bo tako ali drugače (ali po angleško »to cut a long story short!«): večino svojega življenja je kolega Peter Ogorelec preživel v »prejšnjem času in sistemu«, ki današnjih rafiniranih možnosti niti slutil ni, naročniki, to je gradbeni baroni in drugi denarneži, pa si nič bolje kot danes niso znali predstavljati, kaj jim hoče obrtnik ali umetnik s svojo risbo prikazati. Ob rob: vrsto maket je tudi izdelal kot podlage za razne natečaje, v katere so žirije vstavljale posamezne natečajne rešitve za njihovo čim bolj enakovredno vrednotenje. Zakaj so v Petrovo zibelko poleg zvrhanega koša pridnosti, vztrajnosti in potrpljenja rojenice položile tudi dve posebni inteligentnosti ali nadarjenosti, najprej ročno spretnost, nato izjemno zmožnost prostorske predstave, niti ni pomembno, o dednosti naj si belijo glavo drugi. Brez dvoma pa drži, da je moral že od malega naprej imeti neznansko veselje z modelarstvom oziroma da je bilo le-to del njegovega prvinskega nagona, saj brez tega ne bi zmogel na tisoče ur potrpežljivo izrezovati več stotin plasti razmeroma enoličnih obrisov plastnic za eno samo razgibano podlago predstavitve širšega okolja, npr. kaninskih ali velikoplaninskih smučišč7. Pa še ena lastnost ga oddaljuje od večine podobnih ustvarjalcev in tudi od najnovejših sodobnih strojev. Čeprav je s tridimenzionalnim tiskom danes mogoče ustvariti že skoraj neverjetne podrobnosti, njegova natančnost in tehnična razgledanost v uporabi česarkoli, od drobnih, skorajda »nano«žičk do raznih skorjic, slamic, kamenčkov in

8 To po drugi strani priča o trgovski sposobnosti njihovih naročnikov.

Bohinj, 21.8.2016

4 Na primer Robert J. Sternberg, ameriški psiholog, Michael Eyseneck, britanski profesor psihologije, Andreas Demetriou, ciprski Grk, prof. psihologije. 5 Med preostalih šest pa prof. Gardner šteje: vizualno-prostorsko muzikalno-ritmično telesno-kinetično (gibalna) naravoslovno-klasifikacijsko znotrajosebno (raziskovanje samega sebe – filozofska) medosebno (komunikacije in odnosi z drugimi). 6 Najnovejša v tej smeri je epidemija Pokemona. 7 Na srečo danes takšno podlago ustvari CNCrezkalnik ali tiskalnik v nekaj urah.

12

13


PE TER OGOR EL EC / Mateja Gruden /

Več kot sto maket, večinoma stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb, sosesk in urbanističnih zasnov ter zadnja leta ladij je upokojeni arhitekt Peter Ogorelec (rojen 22. novembra 1942) iz Nadgorice pri Ljubljani izdelal v več kot šestdesetih letih. Kdor je imel ali ima vpogled v katero od njegovih šestdesetih maket, bo spoznal, da je zanje potrebna zvrhana mera znanja, natančnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti, iznajdljivosti, domiselnosti – in entuziazma, ki ga Peter Ogorelec premore zavidljivo veliko tudi pri triinsedemdesetih letih. Ročnih spretnosti se je navzel in se jih priučil že kot otrok od očeta, v osnovni šoli pa si jih je pridobil, poleg tehničnega znanja, tudi v modelarskem krožku. Takrat, po vojni, so imeli namreč skoraj na vsaki šoli zunajšolske modelarske krožke, v katerih je šola učencem brezplačno zagotavljala vse, kar so potrebovali za ustvarjanje: prostor, inštruktorja, material in orodje. V njih so izdelovali zmaje, čolne, letala, rakete, pa tudi igrače, ki jih je bilo v trgovinah skoraj nemogoče kupiti. Tako je že kot najstnik, ob koncu gimnazije, Peter Ogorelec izdelal prvo maketo po naročilu – soseda arhitekta, za natečaj za spomenik na zdajšnjem Trgu republike v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na študij arhitekture v Ljubljani in izbral smer oblikovanje, ki pa so jo žal v drugem semestru opustili. Študij je nadaljeval na isti fakulteti, a na drugi smeri – arhitekturi. Makete je izdeloval tudi med študijem. In ko se je po diplomi leta 1968 zaposlil (skorajda dve desetletji je bil zaposlen na Urbanističnem inštitutu RS), tega dela ni opustil; nasprotno, postal je eden bolj cenjenih in iskanih modelarjev za predstavitve zamisli projektantov, arhitektov, urbanistov ... Njegovi naročniki so bila različna podjetja, ki so se ukvarjala s projektiranjem in inženiringom, gradnjo in prodajo, med njimi so bili tudi projektanti, zasebni naročniki, muzeji in druge ustanove. 14

15


PE TER OGOR EL EC / Mateja Gruden /

Več kot sto maket, večinoma stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb, sosesk in urbanističnih zasnov ter zadnja leta ladij je upokojeni arhitekt Peter Ogorelec (rojen 22. novembra 1942) iz Nadgorice pri Ljubljani izdelal v več kot šestdesetih letih. Kdor je imel ali ima vpogled v katero od njegovih šestdesetih maket, bo spoznal, da je zanje potrebna zvrhana mera znanja, natančnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti, iznajdljivosti, domiselnosti – in entuziazma, ki ga Peter Ogorelec premore zavidljivo veliko tudi pri triinsedemdesetih letih. Ročnih spretnosti se je navzel in se jih priučil že kot otrok od očeta, v osnovni šoli pa si jih je pridobil, poleg tehničnega znanja, tudi v modelarskem krožku. Takrat, po vojni, so imeli namreč skoraj na vsaki šoli zunajšolske modelarske krožke, v katerih je šola učencem brezplačno zagotavljala vse, kar so potrebovali za ustvarjanje: prostor, inštruktorja, material in orodje. V njih so izdelovali zmaje, čolne, letala, rakete, pa tudi igrače, ki jih je bilo v trgovinah skoraj nemogoče kupiti. Tako je že kot najstnik, ob koncu gimnazije, Peter Ogorelec izdelal prvo maketo po naročilu – soseda arhitekta, za natečaj za spomenik na zdajšnjem Trgu republike v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na študij arhitekture v Ljubljani in izbral smer oblikovanje, ki pa so jo žal v drugem semestru opustili. Študij je nadaljeval na isti fakulteti, a na drugi smeri – arhitekturi. Makete je izdeloval tudi med študijem. In ko se je po diplomi leta 1968 zaposlil (skorajda dve desetletji je bil zaposlen na Urbanističnem inštitutu RS), tega dela ni opustil; nasprotno, postal je eden bolj cenjenih in iskanih modelarjev za predstavitve zamisli projektantov, arhitektov, urbanistov ... Njegovi naročniki so bila različna podjetja, ki so se ukvarjala s projektiranjem in inženiringom, gradnjo in prodajo, med njimi so bili tudi projektanti, zasebni naročniki, muzeji in druge ustanove. 14

15


Makete po naročilu je še izdeloval, a sčasoma se je sklenil posvetiti nečemu, kar ga je mikalo že dalj časa: ladjam. Prvič se je pravzaprav lotil nečesa zgolj iz veselja. Resda so bile tudi makete, ki jih je izdeloval po naročilu, obenem njegov konjiček, a so bile vendarle – dodatno delo. Z ladjami pa je prvič zaplul na dotlej skorajda neznano področje: izdelovanja maket izključno zaradi lastne želje in navdušenja.

Njegove makete so arhitektonske, urbanistične, reliefne in makete ladij. Osnovni material zanje je povečini les; najpogosteje vezane plošče lipe ali topola, občasno posebne letalske vezane plošče. Uporablja tudi masivni les, plastiko, kovine in druge materiale. Drobne detajle, ki pogosto poskrbijo za dovršenost maket, neredko poišče tudi v naravi. Takole sam slikovito povzame: »Z maketo je tako kakor s – torto. Takoj opazimo, da na njej nekaj manjka, pa naj bo to zgolj barvni sladkorni cvet za končno okrasitev. Tako je z maketo: drobni detajli so tisti, ki poskrbijo za njeno dovršenost.« Zato je na maketi prostorne trgovske stavbe opaziti mostiček, ki se pne čez ozek bazenski trak, v gostinskem lokalu sedijo komaj vidni gostje, okoli nekaterih stavb so zasajena umetelno pristrižena drevesa, postavljene klopi ... Tako je vpogled v videz in uporabnost načrtovanega objekta stvarnejši in verodostojnejši.

Najprej se je lotil izdelave nizozemskega vlačilca Smit Rotterdam v merilu 1:75; kupil je že pripravljen material zanj, s priloženimi načrti in navodili zanj. Potem pa je nekega dne v časniku Delo prebral novico, da je večnamenska ladja Slovenske vojske Triglav priplula v koprsko pristanišče. Fotografija ladje ga je povsem prevzela. Njegov entuziazem je bil dovolj prepričljiv in nalezljiv, da mu je poveljnik ladje, takrat kapitan fregate Andrej Pečar, na stežaj odprl vrata in mu pomagal pridobiti vse, kar je bilo potrebno za izdelavo makete Triglava v velikosti 1:50. Zanjo je leta 2013 na državnem prvenstvu v modelarstvu prejel pokal za najboljšo maketo na temo slovenske zgodovine, dve leti zatem pa bronasto plaketo poveljnika 430. mornariškega diviziona, kapitana bojne ladje Borisa Geršaka. Pozneje je izrisal še načrt in izdelal maketo vojaške ladje Ankaran, prav tako v merilu 1 : 50, kar je bilo objavljeno tudi v reviji TIM, ki jo izdaja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Ne prva ne druga nista zgolj statični maketi, temveč je vanju vgrajena tudi radijska oprema, ki omogoča njuno plovnost z osnovnimi plovnimi sposobnostmi.

Če Petra Ogorelca povprašate o njegovih najljubših maketah, bo odgovor takojšen: najbolj je ponosen na zahtevne reliefne modele Velike planine in Kanina (na Urbanističnem inštitutu RS se je ukvarjal predvsem z urbanističnim načrtovanjem in študijami zimskega turizma), širšega območja Sežane ter Medveje in Učke na Hrvaškem. Neskončne ure rezanja in sestavljanja plošč iz plute ... Pravzaprav je vsaka maketa zahtevala na desetine, stotine ur, ki jim jih je odmerjal ob službi. Njegovo zadnje delovno mesto pred upokojitvijo je bilo sicer na tedanji Občini Šiška, kjer je bil član izvršnega sveta in kot sekretar odgovoren za oddelek za gradbene zadeve in urejanje okolja. Sredi devetdesetih pa je čezmerno delo terjalo svoj davek: utrpel je dva srčna infarkta in po drugem so zdravniki neomajno zahtevali, da se upokoji. Bil je komajda v zgodnjih petdesetih. Pozneje je tudi uspešno prestal presaditev srca; osem let je, odkar živi, kakor sam pravi, drugo življenje. Četudi na upokojitev ni bil pripravljen in si je ni želel, je Peter Ogorelec znal nanjo pogledati s pozitivne plati: po njej je imel čas tudi za tisto, za kar mu je ob službi zmanjkovalo časa. Da bi obsedel doma z rokami v naročju, pa zlepa ni ustrezalo njegovemu značaju.

V knjigi, ki je pred vami, Peter Ogorelec razgrinja svoja – po njegovem osebnem mnenju – najboljša dela. Kdo ve, katera bodo naslednja, kajti, kakor pravi sam, njegove roke niso ustvarjene za mirovanje. In gibalo njegovega življenja sta bila in ostajata nenehno gibanje in ustvarjanje.

16

17


Makete po naročilu je še izdeloval, a sčasoma se je sklenil posvetiti nečemu, kar ga je mikalo že dalj časa: ladjam. Prvič se je pravzaprav lotil nečesa zgolj iz veselja. Resda so bile tudi makete, ki jih je izdeloval po naročilu, obenem njegov konjiček, a so bile vendarle – dodatno delo. Z ladjami pa je prvič zaplul na dotlej skorajda neznano področje: izdelovanja maket izključno zaradi lastne želje in navdušenja.

Njegove makete so arhitektonske, urbanistične, reliefne in makete ladij. Osnovni material zanje je povečini les; najpogosteje vezane plošče lipe ali topola, občasno posebne letalske vezane plošče. Uporablja tudi masivni les, plastiko, kovine in druge materiale. Drobne detajle, ki pogosto poskrbijo za dovršenost maket, neredko poišče tudi v naravi. Takole sam slikovito povzame: »Z maketo je tako kakor s – torto. Takoj opazimo, da na njej nekaj manjka, pa naj bo to zgolj barvni sladkorni cvet za končno okrasitev. Tako je z maketo: drobni detajli so tisti, ki poskrbijo za njeno dovršenost.« Zato je na maketi prostorne trgovske stavbe opaziti mostiček, ki se pne čez ozek bazenski trak, v gostinskem lokalu sedijo komaj vidni gostje, okoli nekaterih stavb so zasajena umetelno pristrižena drevesa, postavljene klopi ... Tako je vpogled v videz in uporabnost načrtovanega objekta stvarnejši in verodostojnejši.

Najprej se je lotil izdelave nizozemskega vlačilca Smit Rotterdam v merilu 1:75; kupil je že pripravljen material zanj, s priloženimi načrti in navodili zanj. Potem pa je nekega dne v časniku Delo prebral novico, da je večnamenska ladja Slovenske vojske Triglav priplula v koprsko pristanišče. Fotografija ladje ga je povsem prevzela. Njegov entuziazem je bil dovolj prepričljiv in nalezljiv, da mu je poveljnik ladje, takrat kapitan fregate Andrej Pečar, na stežaj odprl vrata in mu pomagal pridobiti vse, kar je bilo potrebno za izdelavo makete Triglava v velikosti 1:50. Zanjo je leta 2013 na državnem prvenstvu v modelarstvu prejel pokal za najboljšo maketo na temo slovenske zgodovine, dve leti zatem pa bronasto plaketo poveljnika 430. mornariškega diviziona, kapitana bojne ladje Borisa Geršaka. Pozneje je izrisal še načrt in izdelal maketo vojaške ladje Ankaran, prav tako v merilu 1 : 50, kar je bilo objavljeno tudi v reviji TIM, ki jo izdaja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Ne prva ne druga nista zgolj statični maketi, temveč je vanju vgrajena tudi radijska oprema, ki omogoča njuno plovnost z osnovnimi plovnimi sposobnostmi.

Če Petra Ogorelca povprašate o njegovih najljubših maketah, bo odgovor takojšen: najbolj je ponosen na zahtevne reliefne modele Velike planine in Kanina (na Urbanističnem inštitutu RS se je ukvarjal predvsem z urbanističnim načrtovanjem in študijami zimskega turizma), širšega območja Sežane ter Medveje in Učke na Hrvaškem. Neskončne ure rezanja in sestavljanja plošč iz plute ... Pravzaprav je vsaka maketa zahtevala na desetine, stotine ur, ki jim jih je odmerjal ob službi. Njegovo zadnje delovno mesto pred upokojitvijo je bilo sicer na tedanji Občini Šiška, kjer je bil član izvršnega sveta in kot sekretar odgovoren za oddelek za gradbene zadeve in urejanje okolja. Sredi devetdesetih pa je čezmerno delo terjalo svoj davek: utrpel je dva srčna infarkta in po drugem so zdravniki neomajno zahtevali, da se upokoji. Bil je komajda v zgodnjih petdesetih. Pozneje je tudi uspešno prestal presaditev srca; osem let je, odkar živi, kakor sam pravi, drugo življenje. Četudi na upokojitev ni bil pripravljen in si je ni želel, je Peter Ogorelec znal nanjo pogledati s pozitivne plati: po njej je imel čas tudi za tisto, za kar mu je ob službi zmanjkovalo časa. Da bi obsedel doma z rokami v naročju, pa zlepa ni ustrezalo njegovemu značaju.

V knjigi, ki je pred vami, Peter Ogorelec razgrinja svoja – po njegovem osebnem mnenju – najboljša dela. Kdo ve, katera bodo naslednja, kajti, kakor pravi sam, njegove roke niso ustvarjene za mirovanje. In gibalo njegovega življenja sta bila in ostajata nenehno gibanje in ustvarjanje.

16

17


O MAKETAH Maketa je pomanjšan tridimenzionalni prikaz nekega obstoječega prostora, objekta ali izdelka, je pa tudi prostorski tridimenzionalni prikaz načrtovanega objekta ali kakšnega drugega posega v prostor v pomanjšanem merilu. Nedvomno je maketa optimalni prikaz gabaritov v vseh treh dimenzijah in tako omogoča tudi neposredno in najhitrejše dojemanje in razumevanje prikazanega. Makete so izdelovali že v davnih časih, tudi zdaj so še aktualne, po vsej verjetnosti pa bo njihov pomen še vedno ostal tudi v prihodnje, saj je to zelo preprost, verodostojen in celovit prikaz nečesa. Novejši načini prikazov zamisli v 3-D računalniškem sistemu se sicer primerjajo z maketo, a je dojemanje prikaza z maketo hitrejše in tudi bolj razumljivo. Vrnitev k prikazom s pomočjo maket je v računalništvu privedla do zasnove 3-D tiskalnikov, katerih končni izdelek je zopet tridimenzionalni izdelek – maketa ali bolje rečeno model, ki pa ga je do popolnega videza treba še dodatno obdelati in pobarvati. Zagotovo se za zdaj samo z računalniško tehniko ne da izdelati vseh podrobnosti, saj je za dobro maketo, še zlasti za diorame, potrebnih veliko ročnih sposobnosti tako pri sestavljanju kakor tudi pri barvanju oziroma končni obdelavi makete. Makete lahko razporedimo v več različnih zvrsti, predvsem po vsebini, obsegu prikaza, namenu itd. V tej brošuri so predstavljene predvsem makete z arhitekturno in urbanistično vsebino, omenjenih pa je tudi nekaj maket reliefov in ladij. Velika večina prikazanih maket je bila izdelana v komercialni namen, so pa med njimi tudi take, ki imajo reprezentančni, natečajni in še kakšen drug namen.

18

19


O MAKETAH Maketa je pomanjšan tridimenzionalni prikaz nekega obstoječega prostora, objekta ali izdelka, je pa tudi prostorski tridimenzionalni prikaz načrtovanega objekta ali kakšnega drugega posega v prostor v pomanjšanem merilu. Nedvomno je maketa optimalni prikaz gabaritov v vseh treh dimenzijah in tako omogoča tudi neposredno in najhitrejše dojemanje in razumevanje prikazanega. Makete so izdelovali že v davnih časih, tudi zdaj so še aktualne, po vsej verjetnosti pa bo njihov pomen še vedno ostal tudi v prihodnje, saj je to zelo preprost, verodostojen in celovit prikaz nečesa. Novejši načini prikazov zamisli v 3-D računalniškem sistemu se sicer primerjajo z maketo, a je dojemanje prikaza z maketo hitrejše in tudi bolj razumljivo. Vrnitev k prikazom s pomočjo maket je v računalništvu privedla do zasnove 3-D tiskalnikov, katerih končni izdelek je zopet tridimenzionalni izdelek – maketa ali bolje rečeno model, ki pa ga je do popolnega videza treba še dodatno obdelati in pobarvati. Zagotovo se za zdaj samo z računalniško tehniko ne da izdelati vseh podrobnosti, saj je za dobro maketo, še zlasti za diorame, potrebnih veliko ročnih sposobnosti tako pri sestavljanju kakor tudi pri barvanju oziroma končni obdelavi makete. Makete lahko razporedimo v več različnih zvrsti, predvsem po vsebini, obsegu prikaza, namenu itd. V tej brošuri so predstavljene predvsem makete z arhitekturno in urbanistično vsebino, omenjenih pa je tudi nekaj maket reliefov in ladij. Velika večina prikazanih maket je bila izdelana v komercialni namen, so pa med njimi tudi take, ki imajo reprezentančni, natečajni in še kakšen drug namen.

18

19


1. / str.: 25 TRG KOMANDANTA STANETA; 2. / str.: 26,27 4 RAZLIČICE TRASE AVTOCESTE; 3. / str.: 28,29 ARGOLINA; 4. / str.: 30,31 CENTER MEDVOD; 5. / str.: 32 PODUTIK; 6. / str.: 33 TRZIN; 7. / str.: 34 MASARYKOVA; 8. / str.: 35 PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA; 9. / str.: 36, 37 FUŽINE; 10. / str.: 38 NA HRIBIH; 11. / str.: 39 HOTELSKA VAS NA KRASU;

[ urbanistične makete ]


1. / str.: 25 TRG KOMANDANTA STANETA; 2. / str.: 26,27 4 RAZLIČICE TRASE AVTOCESTE; 3. / str.: 28,29 ARGOLINA; 4. / str.: 30,31 CENTER MEDVOD; 5. / str.: 32 PODUTIK; 6. / str.: 33 TRZIN; 7. / str.: 34 MASARYKOVA; 8. / str.: 35 PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA; 9. / str.: 36, 37 FUŽINE; 10. / str.: 38 NA HRIBIH; 11. / str.: 39 HOTELSKA VAS NA KRASU;

[ urbanistične makete ]


TRG KOMANDANTA STANETA; trgovsko poslovni objekt v Ljubljani 1:500/1990/LES, K, UP, NM/R-NE Naročnik: PROJEKT INŽENIRING Projekt: PROJEKT INŽENIRING Avtor: ILIJA ARNAVTOVIČ, udia

št. : 1

26

27 [ urbanistične makete ]


TRG KOMANDANTA STANETA; trgovsko poslovni objekt v Ljubljani 1:500/1990/LES, K, UP, NM/R-NE Naročnik: PROJEKT INŽENIRING Projekt: PROJEKT INŽENIRING Avtor: ILIJA ARNAVTOVIČ, udia

št. : 1

26

27 [ urbanistične makete ]


12. / str.: 43 ČOPOVA ULICA v Ljubljani; 13. / str.: 44 ČRNUČE; 14. / str.: 45 LAVRICA; 15. / str.: 46 DRAVLJE; 16. / str.: 47 LOVEC; 17. / str.: 48 TRZIN; 18. / str.: 49 KOPRSKA ULICA v Ljubljani; 19. / str.: 50 ZELENA POT; 20. / str.: 51 VODNIKOVA CESTA v Ljubljani; 21. / str.: 52 ŽELEZNA CESTA v Ljubljani; 22. / str.: 53 RAPOVA JAMA v Ljubljani; 23. / str.: 54 VILHARJEVA CESTA v Ljubljani; 24. / str.: 55 VILHARJEVA CESTA v Ljubljani;; 25. / str.: 56 KOČEVJE; 26. / str.: 57 STANOVANJSKA HIŠA v Komendi; 27. / str.: 58 ENERGETSKO VARČNA HIŠA v Ljubljani; 28. / str.: 59 VILA BLOK; 29. / str.: 60 ENODRUŽINSKA HIŠA Brezovec pri Medvodah; 30. / str.: 61 MASARYKOVA v Ljubljani;

[ stanovanjski objekti ]


12. / str.: 43 ČOPOVA ULICA v Ljubljani; 13. / str.: 44 ČRNUČE; 14. / str.: 45 LAVRICA; 15. / str.: 46 DRAVLJE; 16. / str.: 47 LOVEC; 17. / str.: 48 TRZIN; 18. / str.: 49 KOPRSKA ULICA v Ljubljani; 19. / str.: 50 ZELENA POT; 20. / str.: 51 VODNIKOVA CESTA v Ljubljani; 21. / str.: 52 ŽELEZNA CESTA v Ljubljani; 22. / str.: 53 RAPOVA JAMA v Ljubljani; 23. / str.: 54 VILHARJEVA CESTA v Ljubljani; 24. / str.: 55 VILHARJEVA CESTA v Ljubljani;; 25. / str.: 56 KOČEVJE; 26. / str.: 57 STANOVANJSKA HIŠA v Komendi; 27. / str.: 58 ENERGETSKO VARČNA HIŠA v Ljubljani; 28. / str.: 59 VILA BLOK; 29. / str.: 60 ENODRUŽINSKA HIŠA Brezovec pri Medvodah; 30. / str.: 61 MASARYKOVA v Ljubljani;

[ stanovanjski objekti ]


ČOPOVA ULICA v Ljubljani; stanovanjsko poslovni objekt stanovanjsko poslovni objekt v Ljubljani 1:200/1999/LES/R-NE Naročnik: Projekt: SPINO Avtor: MLADEN TREPPO, udia

št. : 12

44

45 [ stanovanjski objekti ]


ČOPOVA ULICA v Ljubljani; stanovanjsko poslovni objekt stanovanjsko poslovni objekt v Ljubljani 1:200/1999/LES/R-NE Naročnik: Projekt: SPINO Avtor: MLADEN TREPPO, udia

št. : 12

44

45 [ stanovanjski objekti ]


31. / str.: 65 AVTOCOMMERCE v Ljubljani; 32. / str.: 66 BANKA JAROSLAV v Rusiji; 33. / str.: 67 BRINOX procesni sistemi v Sori; 34. / str.: 68 DRAVLJE v Ljubljani; 35. / str.: 69 TRŽNICA KOSEZE v Ljubljani; 36. / str.: 70 KATICA v Slovenj Gradcu; 37. / str.: 71 TACEN; 38. / str.: 72 KOMPAS v Sežani; 39. / str.: 73 KOMPAS v Gornji Radgoni; 40. / str.: 74 POP-TV v Ljubljani; 41. / str.: 75 STEKLENI DVOR v Ljubljani; 42. / str.: 76 SUNNY CENTER V Ljubljani; 43. / str.: 77 MURGLE v Ljubljani; 44./ str.: 78 ZARJA v Kamniku;

MERCATORJEVI NAKUPOVALNI CENTRI 45./ str.: 79, 80, 81 HIPERMERCATOR CENTER SARAJEVO; 46. / str.: 82 HIPERMERCATOR CENTER ZAGREB; 47. / str.: 83 HIPERMERCATOR CENTER SPLIT;

[ poslovni objekti ]


31. / str.: 65 AVTOCOMMERCE v Ljubljani; 32. / str.: 66 BANKA JAROSLAV v Rusiji; 33. / str.: 67 BRINOX procesni sistemi v Sori; 34. / str.: 68 DRAVLJE v Ljubljani; 35. / str.: 69 TRŽNICA KOSEZE v Ljubljani; 36. / str.: 70 KATICA v Slovenj Gradcu; 37. / str.: 71 TACEN; 38. / str.: 72 KOMPAS v Sežani; 39. / str.: 73 KOMPAS v Gornji Radgoni; 40. / str.: 74 POP-TV v Ljubljani; 41. / str.: 75 STEKLENI DVOR v Ljubljani; 42. / str.: 76 SUNNY CENTER V Ljubljani; 43. / str.: 77 MURGLE v Ljubljani; 44./ str.: 78 ZARJA v Kamniku;

MERCATORJEVI NAKUPOVALNI CENTRI 45./ str.: 79, 80, 81 HIPERMERCATOR CENTER SARAJEVO; 46. / str.: 82 HIPERMERCATOR CENTER ZAGREB; 47. / str.: 83 HIPERMERCATOR CENTER SPLIT;

[ poslovni objekti ]


AVTOCOMMERCE v Ljubljani; poslovni objekt 1:200/1993/LES, PS, K, UP/R-DA Naročnik: ARCHE Projekt: ARCHE Avtor: DARKO LEČNIK, udia

št. : 31

66

67

[ poslovni objekti ]


AVTOCOMMERCE v Ljubljani; poslovni objekt 1:200/1993/LES, PS, K, UP/R-DA Naročnik: ARCHE Projekt: ARCHE Avtor: DARKO LEČNIK, udia

št. : 31

66

67

[ poslovni objekti ]


56. / str.: 99 MASIV MEDVEJA – UČKA v Istri; 57. / str.: 100 MEDVEJA – UČKA; 58. / str.: 102 BOVEC- KANIN; 59. / str.: 103 VELIKA PLANINA; 60. / str.: 104 OBMOČJE PROSTE INDUSTRIJSKE CONE v Sežani

[ reliefne makete ]


56. / str.: 99 MASIV MEDVEJA – UČKA v Istri; 57. / str.: 100 MEDVEJA – UČKA; 58. / str.: 102 BOVEC- KANIN; 59. / str.: 103 VELIKA PLANINA; 60. / str.: 104 OBMOČJE PROSTE INDUSTRIJSKE CONE v Sežani

[ reliefne makete ]


MASIV MEDVEJA – UČKA v Istri; 1:10 000/1973/PLUTA, PLF Naročnik: URBANISTIČNI INŠTITUT SRS

št. : 56

100

101

[ reliefne makete ]


MASIV MEDVEJA – UČKA v Istri; 1:10 000/1973/PLUTA, PLF Naročnik: URBANISTIČNI INŠTITUT SRS

št. : 56

100

101

[ reliefne makete ]


ARHITEKT, PETER OGORELEC

NEVERJETNO – A JE RES! »Modelarsko delo je lepo in zanimivo, nikakor pa ne gre brez slabih izkušenj. Za zasebno podjetje, ki je med drugim izdelovalo tudi montažne hiše, sem brez pogodbe na zaupanje izdelal maketo atrijske montažne hiše z okolico. Ko je bila maketa narejena, sem naročniku sporočil, naj pride ponjo. Prišel je, a kot sem hitro ugotovil, z bodočima naročnikoma hiše. Maketo so si ogledovali iz različnih strani in kotov. Podjetnik jim je razlagal, kje so posamezni prostori, kam so iz prostorov usmerjeni pogledi itd. Bodoča kupca sta bila zadovoljna, hiša jima je bila všeč in naročila sta podjetniku, naj jima pripravi pogodbo za naročilo. Vsi trije so zadovoljni odšli. Naslednji dan sem poklical naročnika, naj pride po maketo, poravna stroške in jo odnese, ta pa je hladno odgovoril: »Kakšne stroške, saj makete nisem odnesel, saj je Vaša in pravzaprav je pa tudi ne potrebujem več.« Kljub večkratnim pozivom je maketa ostala pri meni. Ta šola je bila zelo draga, a je na srečo pozneje postala zelo priljubljena igrača mojega vnuka.«

1942 ROJEN V CELOVCU 1961 VPIS NA FAGG – ARHITEKTURA 1968 DIPLOMA NA FAGG 1968 – 1986 DELO NA URBANISTIČNEM INŠTITUTU SRS 1986 – 1996 SEKRETAR NA ODD. ZA UREJANJE PROSTORA NA OBČINI LJUBLJANA, ŠIŠKA 1996 INVALIDSKO UPOKOJEN


ARHITEKT, PETER OGORELEC

NEVERJETNO – A JE RES! »Modelarsko delo je lepo in zanimivo, nikakor pa ne gre brez slabih izkušenj. Za zasebno podjetje, ki je med drugim izdelovalo tudi montažne hiše, sem brez pogodbe na zaupanje izdelal maketo atrijske montažne hiše z okolico. Ko je bila maketa narejena, sem naročniku sporočil, naj pride ponjo. Prišel je, a kot sem hitro ugotovil, z bodočima naročnikoma hiše. Maketo so si ogledovali iz različnih strani in kotov. Podjetnik jim je razlagal, kje so posamezni prostori, kam so iz prostorov usmerjeni pogledi itd. Bodoča kupca sta bila zadovoljna, hiša jima je bila všeč in naročila sta podjetniku, naj jima pripravi pogodbo za naročilo. Vsi trije so zadovoljni odšli. Naslednji dan sem poklical naročnika, naj pride po maketo, poravna stroške in jo odnese, ta pa je hladno odgovoril: »Kakšne stroške, saj makete nisem odnesel, saj je Vaša in pravzaprav je pa tudi ne potrebujem več.« Kljub večkratnim pozivom je maketa ostala pri meni. Ta šola je bila zelo draga, a je na srečo pozneje postala zelo priljubljena igrača mojega vnuka.«

1942 ROJEN V CELOVCU 1961 VPIS NA FAGG – ARHITEKTURA 1968 DIPLOMA NA FAGG 1968 – 1986 DELO NA URBANISTIČNEM INŠTITUTU SRS 1986 – 1996 SEKRETAR NA ODD. ZA UREJANJE PROSTORA NA OBČINI LJUBLJANA, ŠIŠKA 1996 INVALIDSKO UPOKOJEN


100 in 1 MAKETA PETER OGORELEC 60 LET MODELARSTVA

AVTOR: Peter Ogorelec UREDIL: Peter Ogorelec

LEKTORIRANJE: Milojka Mansoor OBLIKOVANJE IN PRELOM: Polonca Strman FOTOGRAFIJE: Aleš Ogorelec: št. 6, Domen Gostiša: št.11, Foto Furlan: št.10 Foto Kališnik: št. 26, 48, Jože Čuden: št. 76, Karmen Narobe: št. 63, in Peter Ogorelec, vse ostale fotografije. TISK: Tiskarna Januš

ZALOŽNIKI: URBANISTIČNI INŠTITUT RS zanj: Dr. IGOR BIZJAK, udia ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE zanjo: JOŽEF ŠKOLJČ JAVNI SKLAD ZA KULTURNO DEJAVNOST zanj: mag. IGOR TERŠAR

IZID KNJIGE SO OMOGOČILI ŠE: MOL, TZS, BRINOX, CABLEX, PRELES, JBI, MRAK, DRAGOČAJNA Prvi natis NAKLADA: 800 izvodov Ljubljana, 2016

MRAK

IZARSTVO


100 in 1 MAKETA PETER OGORELEC 60 LET MODELARSTVA

AVTOR: Peter Ogorelec UREDIL: Peter Ogorelec

LEKTORIRANJE: Milojka Mansoor OBLIKOVANJE IN PRELOM: Polonca Strman FOTOGRAFIJE: Aleš Ogorelec: št. 6, Domen Gostiša: št.11, Foto Furlan: št.10 Foto Kališnik: št. 26, 48, Jože Čuden: št. 76, Karmen Narobe: št. 63, in Peter Ogorelec, vse ostale fotografije. TISK: Tiskarna Januš

ZALOŽNIKI: URBANISTIČNI INŠTITUT RS zanj: Dr. IGOR BIZJAK, udia ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE zanjo: JOŽEF ŠKOLJČ JAVNI SKLAD ZA KULTURNO DEJAVNOST zanj: mag. IGOR TERŠAR

IZID KNJIGE SO OMOGOČILI ŠE: MOL, TZS, BRINOX, CABLEX, PRELES, JBI, MRAK, DRAGOČAJNA Prvi natis NAKLADA: 800 izvodov Ljubljana, 2016

MRAK

IZARSTVO


ISBN 978-961-6390-46-0

cena: 29,80 EUR

9

789616

390460


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.