KNEŽJA VAS
Knežja vas je gručasta vasica ob cesti Trebnje–Dobrnič, v njej pa je leta 2017 živelo 72 prebivalcev. Ime kraja spominja na posest Turjačanov, ki so na tem območju imeli obširne posesti in njive, kot so Vinšček, Dobrave, Dovc in Kalnikje. V preteklosti je bila tukaj tudi zbiralnica mleka. Šola v vasi je bila ustanovljena že leta 1908, pouk pa se je izvajal od leta 1935, ko so za potrebe šole preuredili zasebno poslopje. Leta 1760 je severni del vasice (enonadstropni gradič Mala vas) zgradil Wolf Engelbert, ki je bil Turjačan in lastnik bližnjega opuščenega gradu Kozjak (tudi Kozjek). Okoli leta 1750 je gradič prešel v roke Bernarda Antona Jenčiča, njegova hči pa ga je kot doto prinesla Janezu Baragi, bivšemu grajskemu oskrbniku na Mirni. Tu se jima je rodil sin Friderik Baraga (1797–1868) − slavni ameriški misijonar, ki je opisal indijanska plemena, med katerimi je deloval in sestavil slovnico ter slovar očipvejskega jezika. Dvorec je zdaj le večje kmečko poslopje in last rodbine Lah.
V vasi stoji tudi cerkev svete Neže, ki se omenja že leta 1526. Jedro prvotne srednjeveške stavbe pa je skrito v pravokotni podolžni ladji, ki so jo dvignili in razširili za dve stranski kapeli na južni in severni strani ter ji dodali ravno zaključen prezbiterij. Notranjščina je v celoti obokana. Obe stranski kapeli, ki sta bili postavljeni hkrati, sta pokriti s kupolo. Glavni cerkveni oltar je iz začetka 18. stoletja, oltar svete Notburge v južni stranski kapeli je iz leta 1697, severni stranski oltar svetega Izidorja je iz druge polovice 18. stoletja, prižnica pa je iz 17. stoletja. Po pripovedovanju domačinov je bilo nad vaško cesto tudi prazgodovinsko gradišče. Leta 1921 je vas skoraj v celoti pogorela.
Občina Trebnje KS Knežja vas
4
DOLENJE KAMENJE
Dolenje Kamenje pri Dobrniču je gručasto naselje v dolini pod Kozjekom (457 m), v njem pa je leta 2017 živelo 11 prebivalcev. V vasi so sledovi kala, ki so ga že pred 600 leti uporabljali graščaki s Kozjeka. Naselje obdaja kamnit kraški svet, ki je poln vrtač in globeli. Na vzhodu vasi je nekaj njiv, kot sta Reber in Kamniti dol, na jugu pa sta Križmanca in Senožeta. Vzpeti svet porašča gozd v Borštu in na Kozjeku.
GORENJE KAMENJE
Gorenje Kamenje pri Dobrniču je gručasto naselje na širokem slemenu pod Kozjekom (457 m), v njem je v letu 2017 živelo 49 prebivalcev. Obdaja ga skalnat kraški svet z globokimi vrtačami. Kljub težkim pogojem za kmetijstvo so na jugu naselja obdelane njive Rupe in Kalnikje ter na jugovzhodu Cedile. Leta 2017 kmetijstvo služi le še kot dopolnilna dejavnost, ker v vasi ni domačije, ki bi se preživljala samo s kmetijstvom. V vasici je več starih skednjev in ostalih objektov, v bližini pa so bili odkriti tudi rimski grobovi. V letu 2008 je bil zgrajen Športno-rekreacijski center »Rupa«, ki obsega igrišče za odbojko na mivki in nogometno igrišče. Skozi vas pelje cesta proti Dobrniču, Žužemberku, Liscu …
DOLENJE IN GORENJE SELCE
Dolenje in Gorenje selce sta gručasti vasici na kraški ravnini pod gozdnatem Kozjekom (457 m), v njih pa je leta 2017 živelo 108 prebivalcev.
V Gorenjih selcah so na kraškem, vrtačastem svetu njive Mali Kozjek, Hrib in Pogolovec, na Kozjeku, na Grabnah in v Hribih pa raste gozd. V preteklosti so Gorenje selce imele svojo lužo, v kateri so ob suši napajali živino. Leta 1942 je bila vas bombardirana in požgana.
V Dolenjih selcah so njive in travniki: na jugu Krokarca, na severu Gobavci, Kravcarca in Ponikje, v Bukovju pa raste gozd. Sredi vasi je cerkev svetega Antona, ki je bila zgrajena v drugi polovici 16. stoletja in hrani kvalitetno opremo iz 17. stoletja. Njen prezbiterij je grebenasto obokan. Na bližnjem Kozjaku so razvaline gradu, ki je za časa Valvazorja še stal. Nanj se veže Jurčičeva povest – Jurij Kozjak, slovenski janičar. Med lastniki so bili grofje Saurer, ki so bili zaščitniki protestantov in so se v času reformacije polastili cerkve sv. Antona v Selcah. V času NOB je bil del vasi požgan. V vasi je kraška jama s kapniki, ki pa še ni raziskana. Leta 2014 je bilo z evropskimi, državnimi in občinskimi sredstvi zgrajeno Vaško središče Dolenje selce, kjer je sedaj tudi sedež KS Knežja vas. Skozi vas je speljana lokalna cesta, ki pelje na Bič, Žužemberk, Sela pri Šumberku …
KOZJEK
Zaselek Kozjek je del vasi Dolenje selce in v njem sta leta 2017 živela dva prebivalca. Ruševine gradu na vrhu hriba Kozjek (456 m) skrivajo razgibano zgodovino.
Prvi vitez Kozjaški je v srednjeveških zapisih Ulrik (leta 1274). Grad je takrat že stal. Ugledni Kozjaški (Kozjakerji, Kozješki) so pečatili listine v stiški opatiji in za novomeški kapitelj. Hčere so bile zaželene neveste ljubljanskim meščanom, ki so hoteli »plemenite« krvi v svoje rodbine. Moški so služili vsakokratnim deželnim oblastnikom (Spenheimcem, Goriškim, Celjskim, Habsburgškim) kot upravitelji gradov (Erkenštajn, Črnomelj, Kostanjevica, Kot, Mirna, Svibno, Mehovo, Samobor). Viljem Kozjaški, brat Jurija Kozjaka, je bil sredi 15. stoletja župnik v Beli Cerkvi in arhidiakon Slovenske marke. Jurij Kozjak, ki ga je v slovensko literarno zgodovino postavil Josip Jurčič s prvo slovensko viteško povestjo »Jurij Kozjak slovenski janičar«, je dejansko živel, bil je upravitelj gradov Mehovo in Samobor.
Več je znanega o poslednjem moškem Kozjakarju, Ludviku Kozjaku. Leta 1475 so v notranjeavstrijskih deželah za obrambo proti Turkom ustanovili deželne konjenice. Ludvik Kozjaker je postal prvi poveljnik konjenice Vojvodine Kranjske. V avgustu tega leta se je s konjenicama Štajerske in Koroške pri Bizeljskem spopadel s Turki. Zaradi neizkušenosti vitezov in turške premoči je bil poraz strahovit. Več kot 40 krščanskih vitezov so odpeljali v sužnost, desetkrat toliko jih je obležalo na bojišču. Štirje ujetniki, med njimi Ludvik Kozjaker, so se odkupili z zlatom. V arhivih Dubrovniške republike piše, da je Ludvik dvakrat potoval v Dubrovnik, da bi odkupil še koga. Bil je upravitelj gradu Mehovo in lastnik gradu Trebnje. V kulturno in družbeno zgodovino Slovencev se je vpisal tudi zato, ker je leta 1456 naročil Hermanu Tallnerju iz Trebnjega, edinemu poznanemu srednjeveškemu kopistu (prepisovalcuprerisovalcu) na Kranjskem, prepisati Avstrijsko kroniko 95 gospostev, v kateri je upodobitev z opisom ustoličevanja koroških vojvod. V njej je našel ideje Thomas Jefferson pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike.
Kozjakarje nasledijo Sauerji. Bili so četovodje v Vojni krajini, v zapisih so znani kot lastniki turških ujetnikov v grajskih ječah v Mokronogu,
Občina Trebnje KS Knežja vas
Žužemberku in na Kozjeku. Grad Kozjek je imel v 14. in 15. stoletju razmeroma pomembno vlogo, saj ga najdemo na več različnih srednjeveških zemljevidih kot trebanjski grad.
Za Sauerji po kratkem obdobju Raubarjev z bližnjega Kravjeka pridobijo Kozjek Auerspergi. Knežja veja družine v Valvazorjevem času (1680) oblikuje posestvo od Šumberka, Kozjeka, Male vasi, Žužemberka, Soteske, do Poljan in Kočevja. V tistem času (1680) je grad Kozjek zapuščen. Auerspergi prenovijo gradič Mala vas za sedež upravitelja njihovega premoženja.
Na zemljevidu avstrijske vojske (Jožefinski zemljevidi) iz leta 1770 so vse današnje vasi na tem območju, najdemo pa tudi zgradbo pod gradom, današnjo ekološko kmetijo Marinček.
KRUŠNI VRH
Krušni vrh je gručasto naselje na istoimenskem hribu (413 m) zahodno od Knežje vasi, v njem pa je leta 2017 živelo 25 prebivalcev. Naselje obdaja kraški, precej kamnit svet, kljub temu pa so na zahodnem delu naselja njive Na hribu, v Brenku in v Zglavnicah. Kmetijstvo leta 2017 služi kot dopolnilna dejavnost, v vasi je ena domačija, ki se preživlja s kmetijstvom. Gozd se razprostira na severni in vzhodni strani proti Mali vasi in Korenitki, med NOB pa so del kraja porušili Italijani.
Luža je gručasto naselje na hribu s hišami, ki so razporejene okoli nekdanje vaške luže (po starem izročilu nekdanje grajske lokve), kjer so v preteklosti napajali živino. V naselju je leta 2017 živelo 67 prebivalcev. Teren je kraški, a je kljub temu rodoviten z nekaj njivskimi površinami, ki se imenujejo Hrib, Devce, Gmajnica in Zatopolje. Na jugu prevladuje bukov gozd – Gmajna. Pod vasjo je Novakova jama, ki je v sušnem obdobju globoka 25 m in dolga 50 m, ob normalnem vodostaju pa je voda na globini 18 m. V njej je bila videna človeška ribica. Po razkritju jame je bilo ugotovljeno, da podzemni tok Žiberščice sega pod luške travnike.
V preteklosti je prevladovala mesna živinoreja, sedaj pa kmetijstvo služi le kot dopolnilna dejavnost. V vasi je samo ena kmetija, ki se preživlja izključno s kmetovanjem. Tik pred koncem druge svetovne vojne je bil del naselja požgan.
Občine so gručasto naselje vrh griča na robu Suhe krajine, v njih pa je leta 2017 živelo 35 prebivalcev. Ker so pogoji za kmetijstvo slabi, so v preteklosti na njivah pridelovali pridelke le za domačo oskrbo, ukvarjali pa so se tudi z mesno živinorejo. Leta 2017 kmetijstvo služi le kot dopolnilna dejavnost. V vasi se samo ena družina preživlja s kmetijstvom. Med zadnjo vojno so tu imeli postojanko belogardisti, požgani pa so bili le kozolci.
V vasi je sedež PGD Občine, ki pokriva vsa naselja v KS Knežja vas in del območja v KS Štefan in KS Velika Loka. Dom je bil zgrajen leta 1935, v celoti pa obnovljen leta 2015.
V vasi je ohranjena Jurjeva domačija. To je muzej na prostem in spomenik lokalnega pomena. V njej vlada duh preteklosti in prepletenost spominov z novimi odkritji. Domačija je gručastega tipa, sestavljajo jo: pritlična kmečka hiša (s črno kuhinjo, hišo, kamro, »štiblcem« in z lesenim svinjakom), stranišče »na štr'bunk«, lesena kašča, skedenj, vodnjak, brajda in sadovnjak. V letu 2017 je bila zaključena obnova domačije.
ROŽENPELJ
Roženpelj je gručasto naselje na gričku, v njem pa je leta 2017 živelo 48 prebivalcev. Obdaja ga vrtačast kraški svet z njivami (Grahote, Kalnikje in Križmanca), s travniki in pašniki ter obsežen listnati gozd (Na gmajni, Osredek in Kozjek), v katerem prevladuje bukev. Kmetijstvo leta 2017 služi le kot dopolnilna dejavnost, saj v vasi ni družine, ki bi se preživljala le s kmetijstvom. Na Rebrih so bili še do nedavnega vaški vinogradi, v bližini pa tudi kraško brezno Pri jami. Skozi vas pelje cesta proti Kamenju in naprej proti Dobrniču, Liscu, Žužemberku …