Pišeta: Marjan Holc in Gaja Lašič Že v lanskem letu smo pričeli z urejanjem cvetlične gredice na bližnji zelenici, kjer telovadimo. Letos smo v začetku junija organizirali akcijo veselega nadaljevanja dela in zasadili rože. Pri nastajanju rožne gredice je bila gonilna sila in najbolj dejavna Meri Verhovnik, saj je od začetka dajala pobude, vso leto skrbela za okopavanje, pletje in zalivanje rož. Brez pomoči moških rok pa tudi pri rožicah ni šlo. Tako gre pohvala tudi Petru Žiberni, ki je z motorno žago izdolbel stari štor in kreativno ustvaril naravno »vazo«. Ocene prvih ogledov cvetlične gredice so dobre, sedaj pa pripravljamo celostni načrt ureditve zelenice s krajinskim arhitektom Nikom Staretom. Seveda zelenica ostane zunanji prireditveni prostor, vendar pa se lahko z dodatnimi cvetlicami in okrasnim grmičevjem primerno uredi na robovih, da bo zelenica prijetna za dušo in oko. Zgodbo o nastajanju cvetlične gredice vam predstavljamo tudi v slikah.
Vsi
NAROČANJE: Obvezno predhodno naročanje za termine pri svetovalcih.
Deset let druženja, učenja, razgibavanja, »kravžljanja« možganov, lepih in zabavnih doživetij. Mnogi so lahko uresničili svoje želje iz mladosti, odkrili hobije, na plan je privrela njihova kreativnost in ustvarjalnost. Vse tisto, za kar do upokojitve ni bilo ne časa in ne energije… Skupaj smo prepotovali 10 lepih let.
Pot do današnjega veselja in rezultatov, pa je bila vse prej kot lahka. Ustanovitev Društva, zagotavljanje finančnih virov, zagotovitev poslovnih prostorov, pridobivanje donacij za nakup opreme in obnovo prostorov, iskanje prostovoljcev, pridobivanje statusa nevladne organizacije v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na socialnem področju, premagovanje barier pri povezovanje z lokalnim okoljem in drugimi društvi ...
Ob pogledu nazaj smo hvaležni za izredno pomoč voditeljem – prostovoljcem in uporabnikom, ki so nam pri obnovi in opremljanju prostorov pomagali tako z delom, kot z materialom in prostovoljnimi prispevki. Ne smemo prezreti tudi pomoči številnih donatorjev, ki so nam prijazno pomagali z denarjem, materialom ali delom. Pri tem so nam zaupali, saj so videli nenehni napredek in vsak evro smo 2 x obrnili, preden smo ga porabili.
Naša skupnost, pa je v ozadju vsega tega vztrajno rasla in s povezovanjem postajala vse močnejša. Prispevek voditeljev delavnic je že od začetka neprecenljiv, ker brez njihovega prostovoljskega dele ne bi mogli zagotavljati brezplačnih delavnic vedno številčnejši starejši populaciji. Rasli smo tudi skupaj z uporabniki, ki so neizčrpen vir idej. Skupaj smo bili tudi v težkem »korona obdobju«, v najtežjih trenutkih res samo »on-line«, ampak tudi to nas je združevalo, nam vlivalo upanje in moč.
Statistika je sicer kup suhoparnih številk, ampak če jo znamo brati, je tudi zanimiva, in o našem društvu nam veliko pove. Pove, da se je v desetih letih vpisalo 1.014 uporabnikov, v vodenje tečajev in delavnic se je vključilo 106 voditeljev –prostovoljcev, ki so opravili 36.000 ur prostovoljskega dela. Uporabnikom smo ponudili več kot 70 različnih aktivnosti, organizirali 700 javnih dogodkov, v katerih je sodelovalo 200 društev, institucij in posameznikov. Na teh prireditvah nas je obiskalo preko 14.000 obiskovalcev. Ampak, več kot številčna 10-letna statistika, povedo fotografije naših uporabnikov v sredini glasila. Na tečajih ob kavici ali čaju, ko skupaj praznujejo rojstne dneve, na »božičnih« delavnicah, pustovanjih, izletih in še mnogih drugih aktivnostih. V drugi desetletki želimo približati ponudbo takšnih aktivnosti uporabnikom še v mestnih četrteh Studenci, Pobrežje in Tezno
Ob vseh številkah pa delovanje našega Društva izkazuje veliko družbeno odgovornost in je primer organizacije z visokim družbenim učinkom, saj s strokovnim nudenjem različnih (brezplačnih) aktivnosti prispeva k druženju starejših ljudi, k njihovemu zdravju, izpopolnjenosti in sreči. Družbeno odgovornost izkazujemo tudi z omogočanjem opravljanja delovne prakse študentom, sodelovanju pri pripravi njihovih magistrskih del, vključevanju brezposelnih oseb v programih javnih del in socialne aktivacije, delovnih preizkusov pri delodajalcu in sodelovanju z lokalno skupnostjo.
Aktivni smo na polju humanitarnih dejavnosti, sledimo smernicam trajnostnega razvoja… Skratka, v sodelovanju in partnerstvih z drugimi društvi in institucijami, želimo z Večgeneracijskim centrom obogatiti življenje, ne samo starejših, temveč vseh generacij.
Nič pa ne bi bilo možno, če ne bi našega truda poplačala tudi MO Maribor. Poleg lokacije na Partizanski 12, nam je v letu 2015 dodelila v najem še lokacijo na Gorkega ulici 34, saj je prepoznala naše programe kot nepogrešljive in nujno potrebne. V lanskem letu smo v tem istem objektu dobili še dve dodatni dvorani. Letos pa nas je prijetno presenetila izpolnitev obljube župana, g. Saše Arsenoviča, ki jo je dal ob lanski tiskovni konferenci. To pomeni, da so nam celovito obnovili srednjo dvorano. Tako so nam omogočili širitev programov in s tem povečanje vključevanja novih uporabnikov.
Pred več kot 10 leti smo si zastavili POSLANSTVO, VIZIJO IN CILJE. Danes smo srečni, saj je prvih deset let prineslo rezultate nad našimi pričakovanji. Vse to je sad predanega dela izjemne ekipe ustanoviteljev, prostovoljcev voditeljev, prostovoljcev, zunanjih sodelavcev, odziva uporabnikov in vseh ostalih, ki nas kakorkoli spremljajo in podpirajo na naši poti. Največja nagrada za nas je zadovoljstvo uporabnikov, ko iz »predavalnice« slišiš tudi klepet in smeh, ko pohvalijo kavico ali samo rečejo »kak fajn je, da 'mamo TOTI DCA.« Iskrena hvala vsem, ki ste z nami v tej čudoviti zgodbi.
Na naši gredici že cvetijo rožice 2
Uvodnik 3 Praznujemo 10. obletnico ustanovitve društva Toti DCA Maribor 4 Trajnostni razvoj društva Toti DCA Maribor 7
Volilno 2022 je za nami 9 Občina lahko daje prostore le v najem 10 Mestna četrt Magdalena se predstavi 12 Študentska delovna praksa 13 Sodelujemo v projektih Sveta za starejše v MO Maribor 14 Naših 10 let – utrinki 15 Ustvarjalne delavnice Čebelice skrbijo za kreativnost in socializacijo 26 Knjižni kotiček 27 KUD Angel Besednjak deluje že več kot 100 let 28
Upoštevajo tudi interese oseb, ki iščejo zaposlitev 29
Pohodništvo in ogled mesta Koper 30 Naši sodelavci 31
Kmečka ekološka tržnica je dobila novo podobo 31
V naravo po ravnovesje telesa in duha 31 Ali imamo pravico do sreče? 32
Literarna skupina Vsaka beseda je lahko pesem ali roman šteje deset let 33 Ustanovili smo Večgeneracijski center Maribor 34
1. oktober - Mednarodni dan starejših 36 Zeliščarski krožek in Turistična kmetija Gaube 37 Kolofon 38 Križanka 39
Naših 10 let v številkah 40
»23. septembra 2013 je prišlo sedem ljubiteljic literature na prvo Literarno delavnico Likus. To je bila tudi prva delavnica v DCA, nato pa so sledile še tri. Takrat nas je skrbelo, ali bodo občane sploh zanimale naše dejavnosti in ali smo Mestni občini Maribor dovolj dobro predstavili idejo. Vendar je vključenost uporabnikov in voditeljev prostovoljcev kmalu presegla naša pričakovanja.« (Marjan Holc, Priložnosti zame, št. 2) Društvo TOTI DCA Maribor, so. p., (v nadaljevanju Društvo) letos praznuje 10. obletnico. Ob tej priložnosti vam v tej številki glasila na kratko predstavljamo pot od ustanovitve do danes, obširnejše članke o dosedanjem delu pa lahko najdete v glasilih iz preteklih let in na spletni strani Društva. Ustanovitelji Društva smo Marjan Holc, Gaja Lašič in Miro Mihec. Skupni začetek prostovoljskega dela na socialnem področju nam je bilo članstvo v Gibanju za pravičnost in razvoj dr. Janeza Drnovška. Po prenehanju delovanja GPR smo ostali aktivno povezani in kot svojo osnovno dejavnost izbrali skrb za starejše. Svetniško mesto Gaje Lašič v MO Maribor (2006/2010) je pripomoglo k pridobitvi prostorov za klub samostojnih svetnikov na Partizanski cesti 12, srečna naključja in podpora mestnih oblasti pa so botrovali, da so prav ti prostori postali naša prva enota dnevnega centra za starejše v ustanovljenem Društvu TOTI DCA.
Pot Društva TOTI DCA so uspešno tlakovali etični principi in podjetniški pristopi, ki jih je Miro Mihec, sicer direktor podjetja za etično oglaševanje in projekte Etika d. o. o., neutrudno vgrajeval v delo Društva že od vsega začetka. Miro skrbi tudi za stike z mediji, oglaševanje, organizacijo dogodkov, pritegovanje donatorjev, združevanje projektov Etika & Društvo TOTI DCA v duhu socialne ekonomije (sejmi, Vitafit.si prireditve, konference ter aktivnosti kampanje Kupujem odgovorno), festival Ko dvignem
sebe, dvignem Maribor, itd.. Še posebej smo ponosni, da je po njegovi zaslugi v prostorih Društva potekal večji del aktivnosti projekta »Maribor Evropska prestolnica socialne ekonomije« (ZSES – Sedež Združenja Socialna ekonomija Slovenije in Podružnica ZSES Podravje). Kriteriji delovanja Društva, kot sta družbena odgovornost in družbeni učinki, pa so že vrsto let sestavni del naših letnih poročil in načrtov za prihodnost.
Ideja za ustanovitev društva se je začela razvijati v letu 2008 in še posebej v letu 2010, ko je bil Marjan Holc zaposlen v programu javnih del v Medgeneracijskem društvu Drava. V Sloveniji je takrat delovalo že nekaj dnevnih centrov aktivnosti za starejše, največji v Ljubljani. Obisk tega centra nam je pokazal, kaj Maribor potrebuje. Prelomnica se je zgodila v letu 2011, ko se je Marjan Holc z idejo o ustanovitvi takšnega centra v Mariboru uspešno prijavil na javni razpis Zavoda RS za zaposlovanje v program Priložnost zame. Program je sofinancirala Mestna občina Maribor, Inštitut IRDO je prevzel vlogo inkubatorja, v ljubljanskem DCA pa so nam nesebično nudili strokovno pomoč.
»Z Marjanom Holcem se poznava že vrsto let in ko me je nekoč vprašal, če bi sodeloval z društvom Toti Dca, sem, tak kot sem, rekel ja. Tako že kar nekaj časa vodim oziroma moderiram dobrodelne dražbe tega društva, povezujem prireditve in malce poskrbim za humor.«
Bojan Maroševič, dramski igralec v SNG Maribor Potrebovali smo 18 mesecev za izpolnitev vseh pogojev, da smo lahko v septembru 2013 odprli vrata našega dnevnega centra. Uradno otvoritev smo izpeljali 5. decembra 2013. Že po dveh letih je vključenost uporabnikov in voditeljev prostovoljcev presegla naša pričakovanja. V letu 2015 smo ponujali že 32 različnih delavnic, vključenih je bilo 322 uporabnikov, imeli smo 38 voditeljev prostovoljcev, naše večerne dogodke pa je obiskalo več kot tisoč obiskovalcev. Ob ustanavljanju društva smo kot najprimernejšo pravnoorganizacijsko obliko izbrali društvo, ker nam je omogočalo kasnejše pridobivanje socialno humanitarnega statusa in statusa društva v javnem interesu. V tem času smo izdelali tudi logotip društva in celostno grafično podobo.
»Človek je socialno bitje in ne osamljen otok. Toti Dca nam v zrelih letih nudi nov zagon ustvarjalnosti, aktivnosti, obilje smeha in druženja.«Eli Pehani Karba, likovna pedagoginja, mentorica - prostovoljka likovne delavnice Fortuna
• vpis v register društev UE Maribor: Odločba 215 - 330/2012 - 2 (9129) - 24. 7. 2012, glavna dejavnost po SKD: 88.999 - Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve;
• status socialnega podjetja UE Maribor: Odločba 215 - 354/2014 - 8 (9129) - 24. 9. 2014;
• članstvo Slovenske mreže prostovoljskih organizacij pri Slovenski filantropiji, vpis v Vpisnik prostovoljskih organizacij št. 26764044819000, dne 3. 4. 2014, AJPES;
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: status NVO v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na socialnem področju, Odločba številka 215-42/2019/5, dne 13. 5. 2021.
Ustanavljanje Svetovalnice za starejše je vodila Mirjana Majhenič, univ. dipl. sociol. Bila nam je dragocena strokovna pomoč s področja socialnih programov za starejše, oblikovanja ustanovnih aktov, strokovnega koncepta programa Svetovalnice, strokovnega sodelovanja s pristojnimi službami na MO Maribor in sestavi prve ekipe strokovnih sodelavcev za pokrivanje potrebnih področij svetovanja. Svetovanje in pomoč pri reševanju težav nudijo strokovnjaki iz različnih področij: mag. Aco Prosnik, univ. dipl. psih., dolgoletni varuh bolnikovih pravic, koordinator programa; mag. Ana Šalamun, univ. dipl. soc. del., socialna delavka; dr. med. Alojzij Kolenc, zdravnik; Katarina Poštrak, pravnica in Jelka Segulin, dipl. org., družinska mediatorka. Vsi svetovalci so prostovoljci in so tudi člani Strokovnega sveta društva, predsednik je mag. Aco Prosnik, poleg naštetih članov pa sta člana še Miro Mihec in Gaja Lašič.
V letu 2015 smo sklenili tudi dogovor s supervizorko Danico Matjanec, univ. dipl. soc. del., ki izvaja intervizijska srečanja z našimi voditelji – prostovoljci in zaposlenimi v programu javnih del.
Drugi prostor za delovanje smo dobili na odlični lokaciji, v poslovnem objektu Gorkega ulica 34. Programi na lokaciji DCA Tabor so se pričeli izvajati že konec leta 2015, v polni meri šele poleti 2016, saj smo morali poslovni prostor obnoviti in usposobili za izvajanje aktivnosti. Prostori so bili pred nami 18 let prazni in izven uporabe, zato smo morali obnoviti elektro in vodovodne inštalacije, montirati ogrevanje z IR paneli ter prepleskati vse prostore v izmeri 240 m2. Celotno obnovo smo izvedli s sredstvi donatorjev ter z lastnim delom prostovoljcev.
Na južnem delu mesta Maribora, v bližini znamenite Pekrske gorce, nastaja nova stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco. Enota DCA Studenci je načrtovana že v fazi priprave projektne dokumentacije. V letu 2022 pričakujemo, da bo MO Maribor uresničila obljubo in nam zagotovila te prostore. Lega je odlična, na Studencih živi veliko starejših, možno bo sodelovanje tudi s stanovalci oskrbovanih domov
in bližnjim Domom pod gorco. Vodilo delovanja našega Društva je sodelovanje z drugimi ter medgeneracijsko povezovanje, kar se odraža v najrazličnejših oblikah in programih: skupnostni programi, sodelovanje z društvi, institucijami in nevladnimi organizacijami, občasni dogodki, skupna srečanja in aktivnosti, sodelovanja in gostovanja, likovne razstave, založništvo, literarno in glasbeno ustvarjanje in srečanja dnevnih centrov Slovenije. Medgeneracijsko sodelovanje v praksi pomeni sodelovanje s Filozofsko fakulteto, Višjo strokovno šolo DOBA, Zavodom Mars - projekt VIDEOPIS, sodelovanje z osnovnimi šolami, predvsem Maksa Durjave in Franceta Prešerna, Zvezo prijateljev mladine, Mestno četrtjo Magdalena v programu Medgeneracijski vrtiček – zeleni kotiček, medgeneracijska umetniška in športna srečanja, in še bi lahko naštevali, saj se je v naših prostorih predstavilo nekaj več kot 200 društev, institucij in posameznikov.
Velikega pomena za lokalno okolje je tudi naša humanitarna dejavnost. Na prvem mestu so brezplačni programi za starejše, sledi pa organizacija ali sodelovanje v projektih, kot so: dobrodelne dražbe za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, zbiranje kap in pižam za brezdomce, projekti ročnih del Vsaka ladjica šteje, Rokavčki pomagavčki in Hobotnice za varovance domov za starejše.
Obstoječe programe nadgrajujemo in povezujemo v skupni Večgeneracijski center, ki spontano nastaja že vse od leta 2012. Celoten projekt je predstavljen v rednih letnih poročilih za MO Maribor in več dokumentih. K vzpostavljanju VGC Maribor pristopamo v dveh fazah. Prva faza - VGC Maribor, objekt Gorkega ulica 34 – prostorska in programska širitev; druga faza - kare »Železničar« - programsko in prostorsko povezovanje društev.
Glavni viri prihodkov Društva so: sofinanciranje MO Maribor - javni razpis, sredstva ZRSZ in MO Maribor za plače zaposlenih v programu javnih del, samostojno prijavljanje na razpise in partnerstva DCA v projektih (npr. MDDSZINFO TOČKA projekta SOBIVAMO, INFOPEKA - Razvoj
»Spoznala sem novo ljubezen - Toti Dca. V njem ni nikoli samotno in dolgočasno. Literarna delavnica mi zapolnjuje prosti čas. V pisanju proze neizmerno uživam, s pomočjo Dca sem izdala svojo knjigo.«
Elizabeta Požgaj - Eli, članica literarne delavnice Vsaka beseda je lahko pesem ali roman in avtorica knjige Mariborskih gornjih 100
prostovoljstva v Mariboru, projekt VIDEOPIS Zavod Mars, INFO-FON 65+ - MO Maribor, itd. Izredno pomembna so sredstva donatorjev in sponzorjev, del dohodnine za donacije, prostovoljni prispevki uporabnikov in obiskovalcev ter manjši drugi prihodki.
Naj omenimo tudi, da veliko skrb posvečamo našim odnosom z javnostmi, promociji, informiranju in rednem pojavljanju Društva v medijih. V ta namen letos izdajamo že šesto številko glasila Priložnosti zame. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem zunanjim sodelavcem, novinarjem ter avtorjem prispevkov in člankov. Zahvaljujemo se tudi medijem, ki skrbno spremljajo naše delovanje in razvoj ter tako promovirajo naše Društvo. Rezultate delovanja Društva ob jubileju si lahko ogledate v tabeli Kratka statistika programov in aktivnosti 2012/2021 (stran 39).
Strokovni svet društva, imenovan s sklepom predsednika št. 1/2020, dne 13. 3. 2020 (imenovanje) in na 12. rednem zboru članov, 31. 3. 2020, sklep št. 17 (potrditev sklepa predsednika).
1. Mag. Aco Prosnik, univ. dipl. klin. psih., dolgoletni Varuh bolnikovih pravic, predsednik strokovnega sveta, koordinator programa Svetovalnica za starejše;
2. Mag. Ana Šalamun, univ. dipl. soc. del.;
3. Katarina Poštrak, pravnica;
4. Gaja Lašič, predm. uč. slov. in sh., mentor, bibliotekarski izpit pri NUK, tajnica društva;
5. Miro Mihec, univ. dipl. ekon, Vodja in Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja (Certifikat IRDO 2020-117 in 2022-009).
ZAHVALJUJEMO SE našim strokovnim sodelavcem, vodjem aktivnosti in uporabnikom za njihovo požrtvovalno prostovoljno delo, pomoč, nasvete, namige, kritike, pa tudi neizčrpne nove ideje. Posebno zahvalo namenjamo Mestni občini Maribor, ki nas je v vseh preteklih letih podpirala in omogočala naše delovanje in razvoj in donatorjem za vso darovano pomoč v preteklih letih za naše dosedanje delo. Hvala tudi Zavodu RS za zaposlovanje, saj smo nastali prav s pomočjo njihovega javnega razpisa, vsa leta pa nam tudi lajšajo kadrovsko problematiko s programi zaposlovanja v javnih delih. Ob našem jubileju se zahvaljujemo vsem, ki so doslej bili z nami, in k sodelovanju vabimo nove sodelavce in podpornike.
Na naslednjih straneh vas želimo razveseliti tudi s fotografijami, saj pravijo, da ena slika pove več, kot mnogo besed. In za konec: v Društvu sledimo spremembam družbe in svojo lepo prihodnost, skupaj z vami, ustvarjamo že danes
»Druženje v društvu Toti Dca Maribor osmisli dan, prežene samoto in dolgčas, razgiba sklepe in še sive celice ... Dobrodošli v naši odlični družbi.«
dr. Vlasta Črčinovič Krofič, mentorica literarne delavnice Vsaka beseda je lahko pesem ali roman, voditeljica – prostovoljka tečaja francoskega jezika, ljubiteljska slikarka, članica likovne delavnice Fortuna
Moj nono vsak mesec preveri svojo penzijo skozi povečevalno steklo. Pravi, da je tako videti znatno večja ...
Piše: Miro Mihec, univ. dipl. ekon., Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, soustanovitelj društva Toti DCA (ob mentorstvu mag. Anite Hrast, mag. Simone Roškar in ddr. Matjaža Muleja z Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO).
Namen tega članka je, da kot avtor tega prispevka ter kot soustanovitelj društva poudarim in skupaj z vodstvom in strokovnimi sodelavci sporočimo našim deležnikom, da se zavedamo pomena družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v našem društvu in da želimo temo obravnavati čim bolj strokovno in celostno. Tudi na način, da vključimo vas, naše drage uporabnike, prostovoljce, partnerje in druge deležnike v sam proces razvoja naše družbene odgovornosti in s tem prispevamo k trajnostnemu razvoju v širši družbi.
Naj ob 10 obletnici Društva TOTI DCA spomnimo, da je en izmed pomembnih podpornih stebrov, ki so omogočili ustanovitev in delovanje društva, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Zato se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi s tem člankom o pomenu trajnostnega razvoja. Članek temelji na izdelavi moje študije možnosti trajnostnega razvoja Društva TOTI DCA v okviru izobraževanj za Vodjo za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 2020 ter Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, ki sem ga opravil letos (2022). Zaradi aktualnosti teme IRDO večkrat na leto organizira tudi mreženja vseh imetnikov teh certifikatov, kjer dodatno nadgrajuje naše znanje in izmenjujemo izkušnje. Kaj je trajnostni razvoj in zakaj je pomembno, da ga vpelje in upravlja vsaka organizacija?
• Zaradi velike rasti prebivalcev, tudi na račun hitro se starajoče družbe.
• Zaradi velikega onesnaževanja in negativnih vplivov na okolje; zaradi globalnega segrevanja.
• Zaradi velikega potrošništva, zaradi prevelike proizvodnje dobrin.
• Zaradi slabšanja zdravstvenega stanja prebivalstva po vsem svetu.
• Zaradi mnogih drugih gospodarskih, okoljskih in družbenih sprememb.
O trajnostnem razvoju se veliko govori od leta 2015, ko je Organizacija združenih narodov (OZN) sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 o uravnoteženosti vseh treh vidikov trajnostnega razvoja: ekonomskega, socialnega in okoljskega. (https://www.stat.si/Pages/cilji).
Zakaj je trajnostni razvoj pomemben za društvo TOTI DCA?
Cilji trajnostnega razvoja so v primeru realizacije v bistvu družbeni učinki. Najpomembnejši družbeni učinki društva TOTI DCA so zdravje, kvalitetno življenje v starosti, vključenost starejših, socializacija po boleznih, vključevanje prostovoljcev in medgeneracijsko sodelovanje, sreča, umirjenost in zadovoljstvo, izpolnitev želja in notranjih potencialov.
S svojimi aktivnostmi in delovanjem društvo TOTI DCA naslavlja naslednje cilje oziroma prispeva k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja:
(3) Zdravje in dobro počutje (to je naš največji družbeni učinek).
(5) Enakost spolov.
(10) Zmanjševanje neenakosti (z brezplačnimi programi za starejše).
(16) Mir, pravičnost in močne inštitucije. Podrobnejši opisi 169 podciljev vseh ciljev trajnostnega razvoja so opisani v agendi ""Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/ razvojno-sodelovanje/publikacije/Agenda_za_trajnostni_ razvoj_2030.pdf
Pomembno je, da organizacije pri svojem delovanju naslavljajo dogovorjene cilje trajnostnega razvoja OZN. Pozorno poglejte in razmislite, h katerim skupnim ciljem lahko prispevate kot posameznik in organizacija, v kateri morebiti delujete? Namreč, evropska direktiva o obveznem poročanju o trajnostnih vplivih (poleg ekonomskih in upravljavskih, torej tudi družbenih in okoljskih), bo kmalu začela veljati, a že čez nekaj let bo trajnostno poročanje v okviru letnega poročila obvezno za vsa podjetja in organizacije. Danes je v Sloveniji je takšno poročanje obvezno za podjetja nad 500 zaposlenimi. Vmesna pot do tja pa se dogaja preko merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij, ki so sedaj v Sloveniji trenutno v testni fazi, vse do
sprejetja obveznega poročanja. Tukaj je društvo TOTI DCA v veliki prednosti, saj o družbenih učinkih naših aktivnosti poročamo v letnem poročilu že tretje leto zapored, imamo pa tudi opravljena izobraževanja na področju trajnostnega razvoja pri inštitutu IRDO.
Kako lahko trajnostni razvoj upravlja Društvo TOTI DCA Maribor in zakaj (za koga) je to pomembno?
O ciljih trajnostnega razvoja ZN smo pisali že v lanskem glasilu Priložnosti zame z naslovom »Vrednote povezujejo generacije«. (št. 5, 2021 https://issuu.com/toti_dca_maribor/ docs/totidca_glasilo_priloznosti_zame_2021)
Tukaj razpravo nadaljujemo malce bolj poglobljeno in bolj konkretno, vendar ne prezahtevno. Najprej s pogledom na deležnike društva; to je socialni vidik.
Kdo so deležniki Dnevnega centra aktivnosti za starejše, Društva TOTI DCA Maribor?
Deležniki so kot vidiki ali pa vplivi; običajno jih je več, kot se jih zavedamo. Zato smo se tega vprašanja lotili kar se da celostno, da bi ugotovili, na koga vse društvo vpliva in kdo vse ima vpliv na društvo. Upravljanje teh odnosov v korist vseh deležnikov bi lahko imenovali tudi družbena odgovornost društva TOTI DCA s poudarkom na trajnostnem razvoju. Deležniki Društva TOTI DCA so uporabniki programov (brezplačnih aktivnosti za starejše), strokovni voditelji teh aktivnosti (prostovoljci), vodstvo društva (zaposleni in prostovoljci), zaposleni v društvu, nevladne organizacije, s katerimi društvo sodeluje (od društev iz ožjega kareja nekdanje Železničarske kolonije, do organizacije v Mariboru in širše v Sloveniji), Mestna občina Maribor, lokalna skupnost (krajani, meščani), različne javnosti (strokovna in laična), mediji, dobavitelji, zakonodajalec in regulatorji (pravni red, itd). Zelo verjetno je, da smo katerega od deležnikov še izpustili ali pa bodo vstopili v odnos v prihodnjih aktivnostih društva.
Kdo so naši najpomembnejši deležniki (akterji, posamezniki, organizacije)? Tisti, ki imajo na naše društvo največji vpliv. Največji vpliv imajo tisti, ki so najbolj aktivni, med pasivnimi pa tisti, ki imajo zakonodajno moč. Kot je razvidno na spodnji tabeli, so v našem primeru najbolj pomembni deležniki naši uporabniki, potem prostovoljci (prostovoljci voditelji brezplačnih aktivnosti, prostovoljci uporabniki, prostovoljci strokovnih in podpornih aktivnosti…), lastnik oz. financer aktivnosti (Mestna občina Maribor), nevladne organizacije (NVO), s katerimi sodelujemo, ob vsem tem pa so zelo pomembni tudi mediji, ki nas spremljajo in poročajo javnosti o naših aktivnostih in prizadevanjih.
Ko imamo opredeljene deležnike, lahko opredelimo še njihov vpliv na naše društvo. Ta je seveda odvisen tudi od njihovega interesa, dosegljivosti in tudi od trenutka merjenja
teh odnosov. Tabela prikazuje odnos deležnikov glede na postavljene kriterije, ki so: ohranjanje zadovoljstva, stopnje aktivnosti vključevanja, pasivnejšo stopnjo opazovanja (monitoring) in informiranja, ki je lahko tudi povsem narava funkcije oziroma poslanstva določenih deležnikov.
Upravljanje trajnostnega razvoja v Društvu TOTI DCA Maribor Poleg socialnega vidika je za celostno upravljanje trajnostnega razvoja potrebno vključiti tudi ekonomski in okoljski vidik. Pri tem si lahko pomagamo z matriko bistvenosti (oz. dvojno matriko bistvenosti). Ta nam lahko pokaže pomembnost trajnostnih tem za deležnike in hkrati vpliv organizacije na ekonomsko, socialno in naravno okolje. Matriko bistvenosti izrišemo tako, da s pomočjo tem GRI (mednarodni standardi za poročanje na področju trajnostnega razvoja), opredelimo pomembnost za naše deležnike (torej z vidika njihovega interesa). Za Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor so najpomembnejše sledeče teme: zdravje in varnost, lokalne skupnosti, skladnost z zakonodajo, človekove pravice, svoboda združevanja, nediskriminacija, izobraževanje, zaposlovanje, odpadki. Seveda pa bi lahko obravnavali tudi druge zanimive teme, kot so energija, ekonomska uspešnost ali zdravje in varnost na delovnem mestu. Vse to so v bistvu podcilji trajnostnega razvoja. Obstaja tudi metoda SEMAFOR, ki prikaže 10 korakov trajnostnega upravljanja v organizaciji, ki je hkrati kažipot za transformacijo; smiselno je intervalno opraviti pregled, analizirati rezultate ter opaziti spremembo. Na podlagi tega lahko pripravimo predloge za izboljšavo.
Semafor upravljanja trajnostnih aktivnosti na Društvu TOTI DCA Maribor odkriva, da smo šele na začetku poti. To pa pomeni, da imamo izjemen potencial za napredek v prihodnjih letih!
Ste že dobili idejo, kako lahko skupaj še izboljšamo trajnostni razvoj našega društva in njegove vplive? Morda za začetek zmanjševanje in ločevanje odpadkov, skupnostni prevozi, hoja ali kolo? Katere so izvedljive aktivnosti, ki jih lahko izvedemo kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno?
Zaupajte nam svoje predloge, pišite nam na toti@dca-maribor.si!
Od nekdaj je običaj, da ob koncu leta delamo inventure in letna poročila. Na raznih občnih zborih, zasedanjih, skupščinah itd. Da ugotovimo, kaj smo novega naredili, starega pokvarili, načrtovali, realizirali in podobno. Na osebni in državni ravni. Če najprej pogledam, kaj sem naredil na osebni ravni, ugotovim, da sem to leto dopolnil dvainosemdeset let, da sem dvakrat prebolel pandemični covid, sto devetdeset krat prehodil pot od Dvořakove 10 mimo šole Maksa Durjave, prekoračil prehod za pešce na robu Gorkega ulice z vnukinjinim belim psičkom, pobral sto trideset vrečk pasjih zadev, dobil od Marjana Holca in DCA osemindevetdeset mailov, ulovil 21 lignjev, napisal dve knjigi, prebral 33 knjig in sodeloval v veličastni prireditvi Totega DCA. Je bilo 'fajn'.
Seveda pa sem bil aktiven tudi kot državljan, saj smo imeli tako imenovano super volilno leto. Oditi od doma do volišča, ki se mi je v zadnjih letih na Taboru kar naprej oddaljevalo in selilo, mi ni bilo težko. Veliko težje je bilo poslušati nešteta soočenja pred posameznimi volitvami in referendumi. Tam se je večkrat zdelo, da neumni predava noremu, levi pljuva desnega, nestrpni žuga razburjenemu … Pred temi soočenji ne bi smeli opozarjati le, da so neprimerna za otroke mlajše od dvanajst let, temveč so neprimerna za vse državljane. Aprila sem bil torej na državnozborskih volitvah in pomagal izvoliti mlajšega, dolgolasega Goloba na strehi namesto starejšega, plešastega vrabca v roki. Z Golobom smo dobili še ptičico za predsednico parlamenta, zapeljivo in zgovorno Urško z rdečimi čeveljci. Novembra smo se zagnali v občinske volitve, ki so imele dve rundi v našem mestu. Izzivalec, ki vztrajno hoče iz Dupleka voditi Maribor, tako imenovani Franca, je očital mariborskemu županu, da samo center mesta glanca … Aleksander Veliki, no, če ne Veliki pa Visoki, je hladnokrvno sedel v gondolo z izzivalcem in oba sta se nepoškodovana pripeljala na Pohorje. Česar je lahko vesel zlasti Franca. Ali bo Franca spet kandidiral čez štiri leta, ne vemo, vsekakor pa se ne strinja, da je »gotof«, čeravno je zares gotov. Lepo je, da je Aleksander Visoki zmagal, saj obljublja, da bo končal, kar je začel. Jaz sem tako javno volil tistega, ki bo zgradil mariborsko knjižnico. Aleksander je še ni zgradil, a je prvi, ki jo gradi. Lepo bi bilo, če bi kdaj prišel tudi prek Drave na desni breg, ter posvetil eno desetino pozornosti tudi Trgu revolucije, ne le gosposkemu Glavnemu trgu na oni strani. Če bo nadaljeval tako, kakor je vodil sedanja štiri leta, bosta v mestu tudi red in disciplina. In dečki ubogljivi. Pa če pozabim za trenutek na župane, povejmo, da smo šli na povrh na glasovanje za predsednika države. Zelo bom pogrešal postavnega in urejenega sedanjega predsednika s staroslovanskim knežjim imenom Borut, ki mu ljudje očitajo predvolilni in povolilni molk skozi celo mandat, priznajo pa mu, da je dobro pekel pecivo in šaflal gramoz. Volitev seveda ni izgubil, le kandidirati ni več mogel, ker imamo takšno ustavo. Zato ne razumem, zakaj desničarji trdijo, da jo še zmeraj vodi Milan Kučan, čeprav smo po njem imeli že tri predsednike. Ampak zdaj smo končno dobili predsednico. Natašo! Seveda, poleg dveh predsednic, ministric, sodnic, predsednic zbornic in občin in seveda Nike z osmega marca in Ilke v smuku so pač ženske vzele stvari v roke. To se mi zdi odlično, čeprav me kljuva eno vprašanje: kaj je s slovenskimi dedci in kje so se izgubili? Razumem – svetovno prvenstvo v nogometu, kavč in šank, pir in ekran, kritiziranje politike in cen, diskusije o Ukrajini in Rusiji so pomembne teme, tudi porniči in debate o ženskah in fuzbalu, vse to spada k moškim, ampak ponikniti ni treba. Toda potem je prišel vrhunec demokratičnega političnega udejstvovanja. Trije referendumi na en dan. In predtem, kot epidemija, večer za večerom lepa Vida Petrovčič z gosti, levimi in desnimi in srednjimi; med katerimi sta se zlasti odlikovali gospoda, ki nikakor nista ugotovila, kje sta. Eden je že predtem nasilno vdrl na televizijo zaradi anticepljenja, a zdaj Vida Petrovčič sama vabi. Drugi, ki je proti vsemu, pa tako ni razumel, kje se nahaja in mu voditeljica ni pustila nobenega stavka dokončati, za kar res potrebuje celih pet minut. Evropsko pozornost je zbudil gospod Grims, ki je prej prisegal na referendumsko voljo ljudi, po porazu pa ni v volji državljanov videl nič več kot slovenski nastop nacional socializma, ki ga je v nemški zgodovini sprožil sam Hitler leta 1933. Na koncu leta lahko torej rečemo, da smo bili uspešni: imamo novo vlado, novega predsednika in dva predsednici, opravljene referendume. In bo, upajmo, da za nekaj časa mir s politiko, soočenji, glasovanji … Nazdravil pa bo novo leto tudi Marjan Holc svojim članom v Totem dnevnem centru aktivnosti, vsi skupaj pa se bodo spominjali časov, ko so bili tudi ponoči aktivni. Na zdravje v nevolilnem 2023!
Tone Partljič
Župan Mesta Maribor Saša Arsenovič verjame, da bo celotna obnova objekta na Gorkega 34 zaključena v roku dveh do treh let
Ste prvi župan v zgodovini našega mesta, ki se je odločil, da mu bo v pomoč pri delu posvetovalno telo, ki se bo ukvarjalo predvsem s potrebami in težavami starejših. Od kod ideja za ustanovitev Sveta starejših in kako vam ta pomaga pri vašem delu? »Svet je nastal na pobudo članov mestnega sveta naše občine v preteklih letih, predvsem stranke upokojencev. Zato sem se oktobra 2020 odločil, da kot svoje posvetovalno telo ustanovim Svet za starejše. Svet sestavljajo predstavniki sindikata upokojencev, društev upokojencev, organizacij, ki izvajajo programe, storitve in projekte za starejše, dnevnih centrov aktivnosti za starejše ter starejši, ki aktivno delujejo med starejšimi na različnih področjih družbenega življenja in drugih, ki se pretežno ukvarjajo s problematiko starejših. Svet tako spremlja razmere s področja življenja starejših oseb v naši občini: obveščanje in opozarjanje na odprta vprašanja, ki se nanašajo na področja življenja starejših oseb. Poleg tega sodeluje pri soustvarjanju strategij, politik in aktivnosti občine, ki zadevajo življenje starejših. Delo sveta za starejše je v pomoč pri realizaciji rednih delovnih nalog naše občinske uprave in pri iskanju rešitev ob vsakodnevnih izzivih, vezanih na problematiko starajoče se družbe.«
TOTI DCA letos praznuje deset let svojega delovanja. Svoje prostore za različne dejavnosti je našel na Gorkega 34. Zato nas zanima, kako je s celotnim kompleksom na Gorkega 34, kjer naj bi zrasel medgeneracijski center. Kako daleč je občina glede lastništva vseh prostorov in kako daleč je s financiranjem obnove le-teh. Lani decembra se je o tem veliko govorilo, potem pa je vse potihnilo. V letošnjem proračunu verjetno denarja za to ni, kaj pa v proračunu za prihodnje leto? Ima občina še v načrtu obnovo celotne zgradbe in ureditev tega medgeneracijskega centra? »Kare Gorkega ulica, Preradovičeva ulica in Ulica heroja Zidanška (Gorkega ul. 34) je v načrtu, da se območje celovito uredi. Že nekaj časa je pripravljen predlog prenove, ki ga je deloma mogoče uporabiti. Pridobljeno je bilo tudi že konzervatorsko mnenje, ki ga je treba upoštevati. V pripravi je prostorska preverba za revitalizacijo celotnega kompleksa, da bi določili, katere vsebine si tukaj želimo (skupnostne vsebine, kultura, ustvarjanje ...). Tudi v okviru MČ Magdalena je ustanovljena delovna skupina za pripravo vsebin in dejavnosti v objektih in prostorih tega kareja. Občina tako skupaj s krajani sooblikuje koncept za revitalizacijo objekta. V dvorani, ki jo najema TOTI DCA, je bila pred kratkim zaključena odstranitev dotrajanega stropa, odstranitev in odvoz stare termoizolacije, nabava in namestitev novega armstrong stropa, manjša zidarska dela na stenah, kitanje sten in dvojni oplesk, kar je veljalo 15.639,29 evrov, nakup in namestitev novih talnih oblog (6.659,98 evrov), pregled
in popravilo elektro inštalacije ter nabava in montaža novih panelnih luči, za kar smo odšteli še 3.972,08 evrov. Je pa v načrtu obnova celotnega objekta. V tem letu je bila pripravljena projektna naloga, na podlagi katere bo v naslednjem letu izdelan urbanistični načrt, potem moramo pridobiti še ustrezno dokumentacijo in v roku dveh do treh let naj bi se zaključila celotna obnova projekta.«
Ko se je začela graditi stanovanjska soseska Studenci, so bili v načrtu predvideni tudi prostori za starejše. Zdaj se ta soseska zaključuje, občina je tam odkupila prostore za vrtec, za center za starejše pa ne. Ali ima občina namen tam zagotoviti prostore tudi za delovanje starejših? Glede na to, da so v tej soseski predvidena tudi varovana stanovanja za starejše ljudi? »Občina je v prvi vrsti dolžna zagotavljati prostore za izvajanje javne služba, ki je v pristojnosti občine. Za delovanje društev in njihovih programov občina lahko zagotavlja prostore, ki jih le ti najemajo (lastnik MOM) v skladu z veljavno zakonodajo (razpis, najemnina). V primeru gradnje na Studencih je bilo z investitorjem dogovorjeno, da bodo izgrajeni primerni prostori za ta namen; v pogovorih z vodstvom Društva TOTI DCA smo kot ustrezno rešitev predlagali, da je društvo samo najemnik, mestna občina pa skozi sofinanciranje programov zagotavlja društvu ustrezna sredstva. Poleg tega naj pojasnim, da občina ni kupila prostorov za vrtec, ampak bo prostore za dva predšolska oddelka dobila za določeno obdobje v uporabo.«
Kako pa bo na Pobrežju, kjer se prav tako načrtuje nova stanovanjska soseska? Verjetno bi bilo prav, da bi ob prostoru za najmlajše našli tudi prostor za starejše. Ne nazadnje, Maribor se vedno bolj stara in v letošnjem letu je menda že 23 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. In če si želimo, da bi ti čim bolj kvalitetno preživljali starost in
bili čim dlje v svojih domovih, je seveda treba na različnih koncih mesta oziroma v večjih stanovanjski soseskah urediti tudi prostor za njihovo aktivno preživljanje prostega časa.
»Tudi za novogradnje na Pobrežju predlagamo enak model, kot na Studencih.«
Kakšne pa so možnosti, da občina prostore za TOTI DCA oziroma dnevni prostor za aktivnosti starejših odkupi od stanovanjskega sklada? Če namreč ti prostori niso občinski, lahko stanovanjski sklad na vsakoletnem razpisu poišče tudi ugodnejšega najemnika.
»Za lokalno skupnost velja enaka zakonodaja, kot za Stanovanjski sklad RS, dodeljevanje prostorov v najem poteka na osnovi razpisov.«
Kaj pa, kar se zaposlovanja tiče? So kakšne možnosti da se v Društvu TOTI DCA dodatno zaposli še kdo, glede na povečan obseg dela?
»TOTI DCA je nevladna organizacija, ki na razpisih pridobiva sredstva. Tudi občina sofinancira njihove programe kot dopolnilne programe na področju socialnega varstva v Mestni občini Maribor. Sofinanciranje njihovih programov (stroški dela in materialni stroški) je odvisno od uspešnosti na razpisu. Neposredno (so)financiranje zaposlitev s sredstvi proračuna je možno samo za izvajanje javne službe, kot to opredeljuje zakonodaja.»
Koliko vam Svet za starejše pomaga pri vaših odločitvah v povezavi z življenjem starejših in na katere stvari, ki ste jih v zvezi z njihovim življenjem v Mariboru naredili, ste najbolj ponosni?
»V Mariboru se zavedamo, kako pomembno je aktivno sodelovanje in vključevanje starejših in imamo v te namene sprejetih nekaj strategij oziroma akcijskih načrtov. V letošnjem letu je bil na Mestnem svetu sprejet akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših v naši občini za obdobje 2022 – 2027 »Starosti prijazen Maribor«, ki nagovarja izzive starejših v mestu. Prizadevamo si za oblikovanje gospodarskega in družbenega okolja, ki upošteva potrebe vseh generacij in starejšim omogoča samostojno in aktivno življenje. V to so vključene številne – velike infrastrukturne in manjše vsebinske – prilagoditve gospodarstva, bivalnih razmer, prometne infrastrukture. Skozi omenjen akcijski načrt tako definiramo probleme in oblikujemo izboljšave in ukrepe.
Za udejstvovanje v družbenih in družabnih aktivnostih je zelo pomembna dostopna mobilnost, zato je za staro mestno jedro za območje za pešce že urejen prevoz z električnim vozilom Maister in pa na novo vpeljana, pomembna pridobitev, projekt Prostofer, ki omogoča brezplačne prevoze starejšim od 65 let do nujnih javnih storitev. Vzpostavljena je tudi brezplačna številka 080, na katero lahko pokličejo starejši za razne informacije, na novo je odprta tudi Pisarna za starejše v Slovenski ulici 40.«
Kaj pa v naslednjem mandatu? Kakšni so vaši načrti v zvezi z izboljšanjem življenja starejših pa tudi gibalno oviranih oseb?
»V naši občini že dalj časa deluje tudi Svet za invalide, ki uspešno prispeva k znatnemu izboljšanju enakih možnosti za vse. Zelo pomembne so akcije osveščanja, ki se izvajajo v okviru Sveta za invalide, kot je Dan invalidov v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, kjer vsako leto z aktivnostmi opozarjamo na vsakodnevne izzive pri mobilnosti invalidov.« Maribor vse bolj postaja mesto kolesarjev, ti pa se žal ne držijo pravil, pa naj gre za vožnjo po Mestnem parku ali peš coni. Ker pogosto ne vozijo s hitrostjo pešca, ogrožajo predvsem starejše, ki so počasnejši in morda tudi slabše slišijo. Kaj lahko naredite na tem področju? »Kolesarjenje je trajnostni način premagovanja razdalj. Na obnašanje posameznih kolesarjev, ki neodgovorno kršijo prometne predpise, žal nimamo vpliva. MOM pa si vsekakor prizadeva, da do takšnih situacij, ki jih povzročajo kolesarji, ne bi prihajalo in poskuša s preventivnimi akcijami preko Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z ozaveščanjem le-teh, preko raznih preventivnih akcij. Pri tem je potrebno izpostaviti, da ozaveščamo že mlajše voznike koles v osnovnih šolah, skupaj z njihovimi mentorji prometne vzgoje. V ta namen prav tako pripravimo in delimo preventivni material, ki ga posredujemo tako osnovnim šolam kot KS in MČ v MOM.«
In za konec še o semaforjih. Še posebej na večjih križiščih Partizanska-Titova, Meljska-Partizanska, če omenim samo dve, čeprav je takšnih še veliko več, je zelena luč za pešce prižgana manj kot 10 sekund, kolikor človek potrebuje za prečkanje enega pasa, ne pa štirih. Kaj torej lahko naredite kot župan oziroma kaj lahko naredi občina, da se bo to spremenilo? »Vsaka konfliktna smer v semaforiziranem križišču je varovana s tako imenovanim varovalnim časom. Za lažje razumevanje krmiljenja pešcev in kolesarjev v semaforiziranih križiščih, je potrebno vedeti, da so le-ti varovani s časi pred vstopom na prehod (da se zagotovi varen izvoz vozil preko določenega prehoda pred vklopom zelene luči za pešce), kakor tudi pri zapuščanju prehoda (varno prečkanje po prižigu rdeče luči za pešce).
Ta varovalni čas se za vsako križišče in vsak specifičen semaforiziran prehod za pešce posebej izračunava z upoštevanjem njegove dolžine in hitrosti pešcev od 1,0 do 1,3 m/sec (3,6 – 4,7 km/h). Prav tako se za izračun dolžine varovalnega časa upošteva hitrost vozil, ki je dovoljena na tem odseku.
Ljudje večinoma ne vedo, da v situaciji, ko prečkajo prometnico pri zeleni luči za pešce in le-ta sredi prečkanja ugasne ter se prižge rdeča luč, pomeni, da so še vedno varovani pred vozili. S tem je zagotovljeno varno prečkanje prometnice tudi v primeru, da pešec stopi na prehod v zadnji sekundi zelene luči za pešce in hodi s povprečno hitrostjo 1,2 m/s. Nikakor pa niso varovani pešci, ki stopijo na prehod, ko že gori rdeča luč na semaforju. Prvoten namen postavitve svetlobno signalnih naprav je povečanje prometne varnosti ter bolj tekoče potekanje in vodenje prometa za vse udeležence v prometu.«
»Naša Mestna četrt Magdalena leži na desnem bregu Drave in je del starega mesta, o čemer pričajo številne stare zgradbe,« pravi Jožef Grah, predsednik sveta MČ Magdalena. »Vse ostale mestne četrti na desnem bregu Drave so bile namreč zgrajene v kasnejšem času. Iz preteklosti je predvsem Trg revolucije in vsi objekti ob Dravi. Mestno četrt pa zaznamuje tudi železničarska kolonija z vsemi svojimi objekti, še posebej zgradba na Gorkega 34 in hiša v Ulici heroja Zidanška 13, ki mu mi krajani rečemo stara glasbena šola. V času razvoja železniške kolonije je bil to otroški dom. Kasneje je bila zgradba namenjena glasbeni šoli, zdaj pa jo kot najemniki uporabljajo predvsem člani naših društev.«
Koliko prebivalcev pa živi v tej mestni četrti?
»Mestna četrt Magdalena ima okoli sedem tisoč prebivalcev. Do nedavnega je bila to predvsem starejša populacija, z izgradnjo novih stanovanjskih enot in priseljevanjem mladih družin pa se povprečna starost naših krajanov niža. In ker so tudi v prihodnosti predvidene nove gradnje, predvsem na Ruški cesti, ob reki Dravi, pa tudi v Dvorakovi ulici, se bo naša mestna četrt v prihodnosti še pomladila.«
Kaj še posebej zaznamuje vašo mestno četrt?
»Predvsem to, da imamo na našem območju praktično stacionirano vso zdravstvo, ne samo za Maribor, temveč za širšo okolico, z vsemi zdravstvenimi objekti in izobraževalnimi ustanovami. Seveda ne moremo mimo Europarka, nakupovalnega središča. ki je prav tako v naši mestni četrti. Tudi to območje se bo še širilo, predvsem z železniškim vozliščem, kjer bodo zgradili tudi parkirne prostore za osebna vozila, od koder bo vozil v središče mesta minibus.«
Je kaj, kar na tem območju pogrešate?
»Včasih je bilo na tem območju veliko majhnih trgovin, v vsaki ulici je bila kakšna in to naši prebivalci zdaj kar malo pogrešajo. Zamenjali so jih veliki nakupovalni centri. Le tu in tam je še kakšna trgovinica. Naša želja je, da bi se prav tu, v Gorkega ulici, uredila tudi kakšna tržnica. Od osrednje tržnice na levem bregu pa do tiste na Taboru praktično ni prostora, kjer bi ljudje lahko kupovali in prodajali domače pridelke. Naša ideja je, da bi tu nastala eko tržnica. Dovolj bi bilo, če bi delovala enkrat ali dvakrat na teden. Del prostorov v Gorkega 34 sedaj sicer uporablja zadruga Dobrina, ampak tu samo skladiščijo in izdajajo pridelke v zabojčkih. Če bi se to nekako obudilo, da bi zaživela tržnica in da bi bil ta prostor obogaten še s kakšnimi trgovinicami, saj je tam, kjer so bila prej skladišča, še kar nekaj praznih prostorov, bi bilo
za vse, ki tu živijo, veliko lažje.
Sicer pa si želimo da bi ta del, ki ga imenujemo kar center naše mestne četrti, to je kare Preradovičeva1, Gorkega 34 in Ulica heroja Zidanška 13, zaživel kot prostor za druženje ljudi, za izvajanje številnih aktivnosti.«
Zametek tega je zagotovo tudi Društvo TOTI DCA, ki domuje v Gorkega 34.
»Res je, ta zgodba se je začela pospešeno razvijati s prihodom Društva TOTI DCA oziroma ko so njegovi člani začeli uporabljati prostore v Gorkega 34 in ne samo tiste na Partizanski cesti. Za to gre vsa pohvala gospodu Marjanu Holcu, ki je res vztrajen, delaven, marljiv in z njim tudi dobro sodelujemo.
Seveda pa so v načrtu tudi drugi projekti. Ko je župan s svojo ekipo obiskal našo mestno četrt, tu je bil že trikrat, smo izrazili potrebo po revitalizaciji starih objektov, ki so na tem našem območju. Vsi vemo, da so ti objekti stari več kot 150 let in so nujno potrebni obnove. Težava je mogoče v tem, da so te zgradbe kulturni spomeniki in da je treba pri njihovi obnovi upoštevati zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zato smo v okviru mestne četrti ustanovili delovno skupino, ki jo sestavljajo vsi uporabniki teh prostorov, Društvo TOTI DCA, EPEKA, Balinarski klub, ki nekako sodi v ta kare pa tudi številni drugi uporabniki skupaj s strokovnimi službami mestne občine, predvsem z arhitektoma Reichenbergom in Kanclerjem. Ti izdelujejo idejni projekt o tem, kaj narediti s temi prostori, ki so še neuporabljeni in kot takšni tudi neuporabni. Večino teh prostorov, če govorimo o zgradbi v Gorkega 34, so v Društvu TOTI DCA že usposobili. V tem letu so tako renovirali del prostorov, še posebej pa nas veseli, da je bila s pomočjo občine povsem obnovljena ena od dvoran. A tudi ko še ni bila povsem obnovljena, so se v njej že izvajale določene aktivnosti, kar je zelo pohvalno.«
Kakšna pa je vaša naloga v okviru te delovne skupine? » V okviru te delovne skupine predlagamo predvsem določene vsebine, glede na to, kaj vidimo, kaj želimo. Druženje, kulturo, obrt, znanost, dejavnosti, ki ljudi združujejo. Ne želimo imeti nekih delavnic ali podjetij. Želimo imeti center, ki bi ljudi združeval. In zato tudi ta ideja o medgeneracijskem centru, ki sicer že deluje, vendar nam manjkajo predvsem mlajši uporabniki. Zato bo ta projekt šele moral prav zaživeti, če bomo želeli, da bo res medgeneracijski. Se pa zavedamo, da če želiš imeti neke projekte, če želiš, da zaživijo, potrebuješ prostor oziroma urejen prostor. Kar se vsebin tiče, ne bo težav niti z izvajalci, ti so zmeraj na voljo. So pa seveda pri tem ključni prostori, urejenost, komunalne storitve in tako dalje.
V vašo mestno četrt pa sodi tudi Pekarna. »Res je in odkar je bilo naznanjeno, da želi občina Pekarno kot dejavnost preseliti v Melje, je prišlo do nasprotovanja. Pekarna je tu zrasla in je v bistvu samonikla. In nekomu, ki je tu začel ustvarjati, je sedaj težko spremeniti območje. Je pa res, da so tudi stranski učinki dogajanj v Pekarni. Krajani so včasih nejevoljni zaradi hrupa. Pekarna pogosto deluje v poznih večernih oziroma nočnih urah, konec tedna so prireditve, koncerti, kar pa ni toliko moteče, kot tisto, ko obiskovalci zapuščajo prireditev. To so pozne ure, okoli so stanovanjski bloki in pogosto je moteče, ko nekdo ponoči na ulici na glas prepeva. Ljudi so zmotili posamezni primeri nasilja, ki so se zgodili, droga… Vendar tu ne gre za masovne primere… Kot prebivalec mestne četrti in predsednik sveta MČ ne morem reči, da je Pekarna kot takšna škodljiva. Mogoče bi jo morali celo bolj izkoristiti. Moteč je mogoče videz, ker pač pogosto ocenjujemo po videzu in potem rečemo, da to pa res ne sodi sem. Po drugi strani pa, če bi spremenili videz, verjetno to ne bi bila več sub kultura. Sam zmeraj rečem, da bivanje v mestu zahteva določene kompromise. Če bivaš v mestu, se moraš sprijazniti s tem, da je hrup, da je promet, da so stvari, ki nam zmeraj ne godijo, ampak to je mesto in brez tega se pač ne da živeti. Tako da o Pekarni ne vem prav, kaj bi rekel. Čeprav se mi tudi Melje ne zdi tako oddaljeno. Morda bi celo bolj sodilo tja, kjer ni toliko stanovanjskih enot kot jih je tukaj. Tudi ideja, da bi se tu vzpostavila dodatna zdravstvena dejavnost, ni zanemarljiva. Na tem delu je kot sem že povedal, že zdaj skoncentrirano vso naše zdravstvo,« pravi Jožef Grah in doda, da je problem, ki ga čutijo na desnem bregu Drave, tudi brezplačen prevoz starejših ljudi. Tako kot vozi Maister vsak dan po mestnem središču, bi si želeli, da bi vozil tudi po njihovi mestni četrti, da bi starejši ljudje lažje prišli tudi tja, kamor avtobusne povezave zdaj ne vodijo. Do zdravstvenega doma, trgovskega središča, do tržnice …
Študentje lahko v Društvu TOTI DCA opravljajo tudi obvezno delovno prakso
Zapisali: Lidija Breznik, mag. soc. geront. in Lana Kropf, študentka
Lidija Breznik, mag. soc. geront. je strokovna vodja programa Svetovanje in podpora pri demenci ter Varuhinja bolnikovih pravic v Mariboru. Že nekaj let pri svojem delu na področju starejših v Zavodu Aloja na različne načine uspešno sodeluje z Društvom TOTI DCA, med drugim je tudi mentorica učne prakse študentov, ki si tako pridobijo medgeneracijske izkušnje in spoznajo delovanje nevladnih organizacij.
Za naše glasilo je povedala:
»Kot strokovna delavka v sociali sem v dogovoru z veseljem prevzela mentorstvo študentki Lani, iz programa socialne gerontologije na Almi Mater Europei. Večino učne prakse je opravila v Totem DCA. Del obveznosti pa je opravila v Zavodu Aloja, v programu na področju demence. Študentje so v ta program običajno vključeni kot družabniki oseb z demenco. Odzivi svojcev in oseb z demenco so izjemno dobri. Študentka Lana je imela priliko spoznati različne vidike staranja, konkretno medgeneracijsko sodelovanje in seznanila se je z delom v nevladnih organizacijah, tistih, ki v MOM gradimo mrežo izvajalcev socialno varstvenih programov.
Menim, da je to v lokalnem okolju uspešen način povezovanja aktivnosti oz. različnih deležnikov, ki delujemo z namenom zagotavljanja uresničevanja potreb starejših.
Kot smiselno ocenjujem, da bodoči strokovni kader v času študija pridobiva praktične izkušnje za raznoliko delo s starejšimi ne samo v javnih socialno varstvenih (ali zdravstvenih) institucijah, ampak tudi izven njih. Tako lahko neposredno spoznavajo pestro strukturo starejših, njihove vrednote, pričakovanja in navade. Vse to bodo lahko s pridom uporabili na svoji poklicni poti. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami tako v Zavodu Aloja, kakor v Društvu TOTI DCA podpiramo in ga stalno nadgrajujemo.«
Lidija Breznik, mag. soc. geront.
»Sem Lana Kropf, študentka 2. letnika Socialne Gerontologije na fakulteti Alma Mater Europaea. Praktično usposabljanje socialnega gerontologa se mi zdi izredno pomembno za uspeh v tem poklicu, saj ni pomembno samo teoretično znanje ampak tudi sočutje do človeka, empatija, sposobnost pravilnega komuniciranja,… Letos sem večino praktičnega usposabljanja opravljala v društvu TOTI DCA, moja mentorica pa je bila ga. Lidija Breznik. Opravljanje prakse na društvu TOTI DCA mi je bilo zelo zabavno in poučno. Naučila sem se nekaj več o tem društvu in si izboljšala sposobnosti komuniciranja, poslušanja in razumevanja starostnikov.«
Lana Kropf, študentka 2. letnika Socialne Gerontologije
Program Info-fon 65+ je nastal na pobudo Sveta za starejše MO Maribor in poskusno teče od oktobra 2021 do decembra 2022. Financer projekta je MO Maribor, nosilec pa Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor.
Info-fon 65+ je brezplačna telefonska številka, klic pa je možen vsak delovnik med 9. in 13. uro. Na klic se odzovejo svetovalci – prostovoljci, ki nudijo informacije in pomoč na področjih aktivnega življenja, mobilnosti, javnega prevoza za starejše, domovih za starejše, varnega življenja doma, pomoči na domu, pokojninske in socialne pravice, ipd. Klicatelji lahko oddajo tudi predloge za izboljšanje kakovosti življenja starejših, pomanjkljivostih, slabostih in ovirah za varno in kvalitetno življenje.
V projektu Info – fon 65+ so se kot svetovalci vključili prostovoljci, člani Sveta za starejše, ki v MO Maribor deluje kot posvetovalni organ župana: Lidija Breznik, Frančiška Ćetković, Marjan Holc, Inge Krunić, Tomaž Kšela, Danica Matjanec, Marjan Pungartnik, Metka Roksandić in Franc Slavinec. Svetovalka v Društvu TOTI DCA je prostovoljka Simona Bedrač. Za povezovanje in koordinacijo aktivnosti skrbi Ana Mandl, MO Maribor. Izvajalci svetovanja se bodo tekom delovanja menjavali glede na potrebe in odziv uporabnikov.
(Vir: Povzeto iz gradiva za projekt Info–fon 65+, ki ga je pripravila Danica Matjanec, univ. dipl. soc. del.)
Snovalci programa Modri servis načrtujejo animiranje upokojenih obrtnikov in mojstrov za prostovoljsko pomoč pri popravilih gospodinjskih aparatov, obrtnih delih v bivalnem okolju ipd. Vzpostavilo bi se sodelovanje z uporabniki društva TOTI DCA, vključenimi v programa Hobby delavnica in Mojstrska delavnica, saj bi tako lahko uporabljali prostore že opremljene delavnice, šivalnice in bodoče restavratorske delavnice. Vključijo se lahko tudi društva upokojencev, saj imajo zelo številčno članstvo. Vsekakor pa je potrebno upoštevanje zakonske regulative, saj ni namen izvajati »delo na črno«. (Vir: Povzeto iz predloga Društva TOTI DCA Maribor, so. p., in Društva upokojencev)
MODREC – združevanje svetovalnic za starejše V Svetu za starejše MO Maribor razmišljajo tudi o organizaciji dela v obstoječih svetovalnicah za starejše in možnostih združevanja le teh v Svetovalnici Modrec: Info fon 65+, Modri servis in Svetovalnica za starejše TOTI DCA. Predvidevajo, da se bo ta ideja dokončno oblikovala
skupaj z izvajalci tekom delovanja in v skladu z njihovimi pričakovanji, možnostmi in sugestijami. Dostopnost bo uporabnikom zagotovljena s povsem brezplačnimi storitvami.
Osnovi namen združitve programov je zagotavljanje svetovanja, informacij in pomoči na enem mestu. Starejši ljudje se še posebej težko znajdejo v poplavi različnih ponudb, kar jim povzroča težave in stopnjuje nezaupanje, po drugi plati pa so mnogi žrtve različnih prevarantov. Opažajo tudi pomanjkanje tovrstnih programov za starejše, medtem ko je za druge ranljive skupine ljudi na voljo velika paleta raznoraznih programov in storitev. Uporabniki bodo starejši ljudje, ki se soočajo z eno ali več oblikami socialne izključenosti in ključnimi problemi te starostne skupine, kot so na primer: diskriminacija, zdravje in zdravo okolje, stanovanje, osamljenost, pešanje telesnih in umskih sposobnosti, vse oblike nasilja in zlorab, izolacija, itd.
Eno od pomembnih vprašanj združevanja v svetovalnici MODREC je tudi lokacija in poslovni prostor. Trenutno na lokaciji DCA Center, Partizanska cesta 12, uspešno deluje Svetovalnica za starejše TOTI DCA, ki je poseben program društva TOTI DCA že od leta 2014 in telefonsko svetovanje projekta Info – fon 65+. Osebno svetovanje izvajajo svetovalci - prostovoljci: mag. Aco Prosnik, univ. dipl. psih., varuh bolnikovih pravic, koordinator programa; mag. Ana Gajič, univ. dipl. soc. del., socialna delavka; dr. med. Alojzij Kolenc, zdravnik; Katarina Poštrak, pravnica in Jelka Segulin, dipl. org., družinska mediatorka. Programa potekata ob predvidenih dnevih in urah v primerno opremljenem prostoru, kjer sta zagotovljena zasebnost in razgovor brez motenj. Na razpolago sta dva prostora. V enem je pisarna za svetovalce, drugi prostor pa je prijetno urejen za osebna svetovanja, saj je pomembno, da se uporabniki počutijo sprejeti in varni.
Vendar obstoječa lokacija ni primerna, saj so prostori v 2. nadstropju stare stanovanjske hiše in tako mnogim težko dostopni, pa tudi sama lokacija ni dovolj frekventna oz. manj je mimoidočih starejših ljudi, ki bi spotoma zavili po informacijo ali pomoč. Kot najprimernejšo lokacijo predlagajo strogo mestno jedro med Trgom svobode in Glavnim trgom, saj je zaradi lažje dostopnosti in večje obiskanosti nujno zagotoviti ulični lokal. Takšna lokacija je primerna tudi iz vidika javnega mestnega prevoza, saj se mnogi starejši ljudje pripeljejo v center mesta po različnih opravkih, v banko, na tržnico, v knjižnico, itd.
(Vir: Strokovni predlog Svetovalnica za starejše MODREC, ki so ga pripravili: Mirjana Majhenič, univ. dipl. soc., Danica Matjanec, univ. dipl. soc. del., Marjan Holc, ekon., predsednik Društva TOTI DCA Maribor, september 2022)
Brezplačna telefonska številka za informacije in pomoč starejšim: 080 22 01
AV T O R J O Ž E PA U M A N
N A PA K A L E Č E Z A R A D I R A Z L I Č N I H L O M O V Ž A R K O V
T E K A Č K T E Č E M A R AT O N
J A P O N S K A N A B R A L K A Š K O L J Č N I H B S E R O V
M E T V V O D T E L J C E Ž N I D A R Š I Č P L E S N A P R I R E D I T E V
V A N G L J N A Z I V Z A M A J H N E , M O Č N E K O N J E O Č E O T O K V K VA R N E R J U
H R VA Š K A N A F T N A D R U Ž B A
J
A N E Z E R Ž E N
A A R O N C O P L A N
V
A M E R Š K I P U R P U R N I ? ? I Z R O D U S L A K O V K
A N N A M A N G N A N S L O V E N S K I P E D A G O G O R G A N I Z AT O R U Č I T E L J S T VA ( M H A )
D A L M AT I N S K O Ž E N S K O M E
M E S T O V E S T O N I J I ( I Z Č R K E R A R + V E K )
M I N E R A L Y- U - F e - Ta - N b O K S D A
N A S V E T, P O D U K
Z D E V E K R O M T E N S A Č A A R T E M O N A A P O S T UE F R E M O VA
O B V E Z N D E N A R N I P R S P E V E K D R U Š T V U
S E M E N I Š Č N I K , B O G O S L O V E C O T O P E S T N E R
AV S T R J S K I L I T E R A R N I Z G O D O V I N A R ( A N T O N )
I R I D I J B R A N D I : K J E S I . ?
T E G A K R E T E N A
S I A M S K A M A Č K A
K A L J
S L A P V D O L I N I G O R N J E T R E B U Š E N A D R I J S K E M
K A R K D O N A P O V E
T O D D A L L E
M E P I S AT E L J A F L E M N G A
K R S T O O D A K S P R E D N J , Z AV H A N D E L O V R AT N I K A P R I P L A Š Č U , S U K N J Č U
K O S T N Z R A S T E K V U S T H A R G O N
B O J I Š Č E T O R I Š Č E
D A M J A K O V O M E S O F L M Z L E TA 1 9 4 0 Z M A R G A R E T S U L L AVA N N J A M E S O M S T E WA R T O M
I M E G R A L K E M A S S A R N A B O R N I K
R A Z K O Š N O G R A J E N A H I Š A Z V R T O M
P
I S K R Č E K
Č R N A Ž I VA L M A J H E N S O D M AT J A Č O P
O K U S N A M O R S K A R I B A I M E N E K D A N J AT L E TA S T E K I Ć A
G L AV N I Š T E V N K
F R A N C O S K P I S AT E L J ( E U G E N E , V E Č N Ž I D )
E D Š E L H A U S
L E T N G O Z D N P O S E K
N A J D A L J Š A R E K A V S B R J
M E S L OV E N S K E G A K I PA R J A G O L I J E
F R A N C O S K I P O Z D R AV Z A S L O V O
V N E T J E S L U Z N C E
M E P E V C A D A M O N D P H I L P S A
N R AV OS L O V E C
K AT H Y R E L A N D
G L O B O K Z A L I V V J O N S K E M M O R J U K I TA J S K E P O S O D E Z A K U H A N J E
T R I N O R D I J S K A B O Ž A N S T VA K O R A L N O T O K
N Z O Z E M S K O M E S T O S K R A L J E V S K O P R E S T O L N I C O
L E S L E N E L S E N
PA U L A N K A
M A M I L O I Z I Z C E D K A G L AV I C V R T N E G A M A K A
V U L K A N S K I Z M E Č E K
T R O TA N TA L I T - m n e r a l t r e v e g a u r a n o v e g a ž e l e z o v e g a t a n t a l o v e g a n i o b i j e v e g a o k s d a , L O U - m e p e v c a D i a m o n d a , P R Š J A K - i m e s a p a v d o l i n i G o r n e Tr e b u š e , S PA U N A n t o n - a v s r j s k i z g o d o v i n a r, U T H K E H a n s J o a h m - n e m š k i s l i k a r
Zametek ideje o DCA in prvi prostori na Partizanski cesti 12. Devetnajstega januarja leta 2007 smo imeli otvoritev Prireditvenega prostora Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je bil »Dom GPR«. Kasneje so to postali naši prostori za TOTI DCA Enota Center.
Izdelava 6 milijonov ladjic v spomin na žrtve holokavsta, projekt Srednje ekonomske šole Maribor, 17. 12. 2013.
»Besedi bravo in hvala povesta vse. Vso srečo in veliko energije tudi v prihodnje.« Darja Faraguna, e-mail 13. 06. 2019
Svečana otvoritev dnevnega centra aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor, 5. 12. 2013.
Začeli smo s kulturo - Kreativne delavnice Likus, prva aktivnost v Društvu TOTI DCA Maribor, 23. 9. 2013.
Umetniška instalacija ladjic v »Kliniki za zdravljenje faušije«, 20. 3. 2014.
Joga za starejše – druga aktivnost v Društvu TOTI DCA Maribor, 2. 10 . 2013.
Izlet Društva TOTI DCA 12. 6. 2014, obisk Konjeniškega parka Starošince.
Predstavitev Društva TOTI DCA Maribor na stojnici Festival Lent – ART kamp, 3. 7. 2014.
Pustovanje, DCA Center, 4. 3. 2014.
» Hvala vam, še naprej tako uspešno delovanje Totega dca-ja, želi Tilčka Ravnjak.« e-mail, 23. 12. 2019
Predstavitev Društva na stojnicah v Qlandiji, 28. 11. 2014, Ustvarjalne delavnice, voditeljica Karmen Pristovnik Tečaj nemškega jezika v DCA Center, voditeljica Jelena Djordjević, 30. 5. 2014.
Trebušni ples, voditeljica Edita Čerče, 19. 6. 2014.
Izlet Društva TOTI DCA Maribor 25. 5. 2015, Grad Fala.
Sodelovanje na Festivalu prostovoljstva v Mariboru, 20. 5. 2015.
»Vsakdo ima svojo življenjsko krivuljo, toda kako strmo bo v starosti upadala, je v veliki meri odvisno od nas samih. Učiti se je treba, narediti kaj zase, iti med ljudi, ne se zapirati v družinski krog.«
Jožica Gamse, dr. med., specialistka psihiatrije, Priložnosti zame, št. 3
Srečanje prostovoljcev, 23. 6. 2015.
Družabne igre, tarok, voditelj Drago Cehtelj, 14. 12. 2015.
14. 12. 2015.
Izlet DRUŠTVA TOTI DCA Maribor 26. 5. 2017, Pavlova hiša – Lendava, stolp Vinarium – Sv. Trojica.
Izlet DRUŠTVA TOTI DCA Maribor 26. 5. 2017, Pavlova hiša – Lendava, stolp Vinarium – Sv. Trojica, gost Tone Partljič, pisatelj in dramatik.
9. 2017.
»Čudno, da imamo težave z odnosom do starejših, ko je staranje vendar del življenja.
Vsi bi radi dolgo živeli, a nihče ne bi želel biti star, kar je tudi čudno. S tari in mladi, politika in vsi bi morali pomisliti, kaj narediti s tem, da dalje živimo.« Tone Partljič, pisatelj in dramatik, Priložnosti zame, št.4
»Naj se ve in naj se sliši širom po Sloveniji o delovanju Totega Dca in o ljudeh, ki soustvarjajo njegovo podobo. Čestitke vsem.
Le kaj bi mi brez vas.« Zdenka Stok, e-mail, 13. 06. 2019
Simbioza
Prešernovanje - Literarna delavnica Vsaka beseda je lahko pesem ali roman, mentorica dr. Vlasta Črčinovič Krofič, 7. 2. 2020.
Družabne
5. 2020.
Tibetanske
» Z veseljem delam z ljudmi in jim prenašam znanje. Opažam, da se udeleženci, starejši ljudje, enako kot mladi, vedoželjno in z veseljem učijo novih stvari, zato se mi ni treba posebej truditi z motivacijo - ne njih ne sebe..«
Majda Beran, tečaj španskega jezika
Srečanje
Plesna delavnica Swing v DCA Tabor - Tina in Luka sta nas naučila prvih korakov swinga. 22. 9. 2020.
Predaja izdelanih »rokavčkov pomagavčkov« - Ustvarjalne delavnice Čebelice, Dom pod Gorco, 13. 7. 2021.
Pohodniki DCA Tabor na izletu v Ljubljani, voditeljica Olga Kovačič, 23. 7. 2021.
Priprava gredice za rože na zelenici DCA Tabor, 3. 8. 2021.
Likovna razstava Berte Šmid in nastop Dramske skupine Fuksije v DCA Center, 4. 10. 2021.
»Svet je lepši zato, ker nekateri naredijo več, kot bi morali. Hvala vsem za srčno delo, zaposlenim članom in voditeljicam...« Vesna Žigon, e-mail 13. 06. 2019
Tedenski turnirji taroka v DCA Tabor, Tarok klub Maribor, 2. 6. 2021.
Plesna delavnica Swing, 15. 3. 2021, med plesom tudi malo »joge smeha«.
Za ustvarjanje in druženje si moraš vzeti čas Piše: Peter Dobaj
Gospa Olga Dmitrovič vodil Ustvarjalne delavnice Čebelice že 6 let. Pod njenim vostvom in pozitivno energijo na ustvarjalnih delavnicah članice ustvarjajo z različnimi tehnikami iz papirja, kartona, volne, sukanca in številnih drugih materilov. Izdelki in teme se naslanjajo na praznike ali letne čase, izdelki pa so namenjeni dekoraciji prostorov, nekateri pa so tudi bolj praktične narave: od čestitk do odejic ali manjših uporabnih predmetov.
Medtem ko osnovni material zagotovi TOTI DCA, ideje za izdelke pridejo od članic, za inspiracijo pa nemalokrat služi tudi internet in revije. Dela poteka skupinsko, lahko pa je tudi individualno. Če s časom gre na tesno, pa članice tudi doma kaj izdelajo in prinesejo s seboj.
Gospa Olga meni, da je pomembna socializacija in druženje: »Izmenjamo si nasvete, mnenja, ideje.« Če nekomu nekaj ne leži ali mu ni všeč, dela kaj svojega. »Kdor hoče, najde kaj zase,« še doda.
Ustvarjalne delavnice Čebelice niso omejene na določene tehnike ali materiale. Združevanje različnih tehnik, »vse možno, samo da je kreativno«, je moto delavnic. Ni poudarek na tehnikah, izdelkih, poudarek je na kreativnosti.
Pri delavnicah se ozirajo na prostor, v katerem delujejo. V prostorih DCA Center lahko delajo majhna ročna dela, na DCA Tabor pa deluje npr. tudi Hobby delavnica, kjer je možno izdelovati predmete iz lesa ali celo restavrirati pohištvo.
»Moraš si vzeti čas,« meni Olga Dmitrovič. »Čas zase, čas za druženje, čas za ustvarjanje.«
Udeleženka ustvarjalnih delavnic Čebelice je tudi gospa Zdenka Lipnik Bravar, ki se udeležuje že nekaj let. Ročna dela jo spremljajo skozi celotno življenje, zato ji je bilo v veselje se priključiti delavnicam. Gospa Zdenka je bila v poklicnem življenju delovna terapevtka ter je k delavnicam prinesla tudi razne aktivnosti in ideje iz tega obdobja svojega življenja.
»Vsak nekaj zna, vsak nekaj prispeva,« pravi o aktivnostih skupine. »Ob ročnih delih vidiš, kako človek funkcionira.«
Plesti in kvačkati se je naučaila že v otroštvu. Postalo je tudi del njenega poklicnega življenja, kot delovna terapevtka, in še kot upokojenko jo oboje veseli.
Opozorila pa je tudi na drugo težavo: ker ni več brezplačnega parkirišča, je udeleževanje na delavnicah, tečajih in drugih
aktivnostih sedaj uporabnikom težje. »S svojo penzijo moramo živeti, če bi se udeleževala veči aktivnosti v Totem DCA, se stroški parkirnin naberejo do zneska manjšega nakupa.« Upamo, da bo občina sprevidela, da je potrebno pristopiti celostno k problematiki vključevanja starejših v socialno mestno življenje. Saj je po njenem mnenju socialni vidik druženja neprecenljiv.
Darja Simonič Berden je avtorica pletene slike logotipa Društva TOTI DCA, ki meri 180 cm v višino in 140 cm v širino. Plesti je začela pri 7 letih, kvačkati v srednji šoli. V tistih časih je delala iz madžarskih knjig, od takrat plete ali kvačka vsak dan.
Kvačkan logotip je slika, ni prt ali odeja, poudarja. V ta ogromni izdelek je vložila 115 ur dela razdeljenega preko 44 koledarskih dni. Tehniko izdelave se je naučila preko spleta, pri tehnični pripravi vzorca ji je bila v pomoč Elza Balek. »Na delavnico sem prinesla pokazat otroško odejico, ki sem jo naredila, potem pa me je Marjan pregovoril, da sem se lotila izdelave slike logotipa.« V skupini Čebelice pa so jo podprli tako, da je bila opravičena sodelovanja pri skupinskih izdelkih.
Njeni naslednji projekti so udeležba v projektu Slovenija kvačka, kjer člani skupine izdelujejo kvačkane grbe vseh slovenskih občin, udeležila pa se je tudi projekta izdelave odej za invalide na vozičkih. S projektom Slovenija kvačka se potegujejo tudi za vpis v Guinessovo knjigo rekordov za največ kvačkanih izdelkov.
Za udeležbo v Ustvarjalne delavnice Čebelice se je odločila v zadnjem letu, preden je šla v penzijo, saj si je naredila načrt, kje bo aktivna. Ob kvačkanju je njena strast tudi vozlana čipka z iglo, ideja in želja je, da bo tudi ustanovljena skipna znotraj TOTI DCA.
»Znanje se predaja naprej,« pravi gospa Darja in tudi sama vedno znova preizkuša in odkriva nove tehnike in nova ročna dela.
Pripoved skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva so oblikovali očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave.
Tone Partljič je v svojem literarnem ustvarjanju zagotovo zavezan rodni Štajerski in Mariboru. V avtobiografskem romanu Pesnica se vrača v deželo spominov na otroška leta, v kraje »treh Pesnic«, ki jih temeljito opiše na prvih straneh romana. Roman dopolnjujejo vložene zgodbe o nekdanjih družinah in pomembnih Pesničanih. To zagotovo ni samo avtobiografski roman, je izreden zapis, kronika neke vasi ob avstrijski meji… Vse pa opiše v svojem humornem stilu, da mnogokrat sredi branja privabi nasmeh na obraz.
To je generacijsko-družinski roman z avtobiografsko osnovo pisatelja, pesnika in publicista Jožeta Snoja. Očetova pripoved ostaja osrednja nit v romanu, ki je pisan iz perspektive zvestega otroškega poslušalca, radovednega sina Uška. Ta na vrtu gospoda Pepija, pripovedovalčev stric, prisluškuje tetam, materi in očetu. Ko je morala družina zaradi druge svetovne vojne in nevzdržnih političnih razmer prisilno oditi iz Maribora, je konec Uškovega otroštva in začenja se doba odraslosti. Romaneskna nit seže tudi v sodobnost, vse do slovenske osamosvojitve leta 1991… Toda podoba Meljske ceste iz pisateljevega otroštva ostaja stalna, nikoli izbrisana izkušnja ter vsedoločljiv spomin.
Zgodba se odvija na Aljaski. V plemenu Rod živita dve starki. Ker sta bolni in ostareli, sta Rodu v breme, zato ju ta odslovi. Ko si ženici opomoreta od šoka in presenečenja, se pogumno odpravita usodi naproti. Napredujeta počasi, vendar vztrajno. Brez pomoči si znata sami ukresati ogenj, najti ustrezno bivališče in hrano. Ko ena omaga, ji druga pomaga in obratno. Med tem pa njuno pleme zaide v težave, vendar jim ženici, kljub temu da so ju zavrgli, priskočita na pomoč. Ob tem začutita zadovoljstvo in ponos, ker sta še vedno lahko naredili nekaj za svoje pleme. Roman Ženici je prejel dve nagradi: Western States Book Award (1993) in Pacific Northwest Booksellers Association Award (1994).
Zgodba o odkrivanju veselja do življenja na francoski način, tudi če gre včasih kaplja čez rob ... Stari nergač je bil nekoč mladi nergač, kar izvemo skozi duhovito pripoved. Ni lepo ravnal s svojo pokojno ženo, za svojega otroka je bil pravzaprav tujec, ni čudno, da se je kar naenkrat znašel sam samcat na tem svetu. Tudi sosedskih odnosov ni gojil na zavidljivi ravni. Počutje: kot stara mama v koprivah! Neskončno rad je imel samo svojo psičko Daisy, ki ga pripelje nazaj na prave poti človeške humanosti. Iskriva zgodbica o problemih in težavah starostnikov, žal pa je prevod jezikovno šibak.
Ko se po mnogih stečajih in drugih neuspehih nekdanji direktor Onni Rellonen odloči končati življenje, v osamljenem skednju naleti na somišljenika, polkovnika Kemppaina. Skupaj se odločita, da bosta samomor odložila; nenavadno naključje srečanja pa ju napelje na misel, da je na Finskem verjetno še veliko podobnih duš, kot sta sama. Ker je žalost lažje deliti, objavita časopisni oglas, v katerem potencialne samomorilce povabita na srečanje. Ta jih popelje na nenavaden avtobusni izlet prek cele Evrope, na vožnji pa jih poleg mnogih zabavnih dogodivščin čaka tudi spoznanje, ki se ga niso nadejali ... Finski pisatelj tudi v tem romanu preplete šaljivost z zanj značilnim črnim humorjem, ki občutljivo temo prikaže v vedri in optimistični luči.
Viri: www.bukla.si/knjigarna; www.knjiznica-krsko.si; sl.wikipedia.org/wiki
Sodelovanje z društvom TOTI DCA bodo še poglobili
Piše: Asja MatjažKulturno umetniško društvo Angel Besednjak sodi med najstarejša kulturno umetniška društva v našem mestu. Na pobudo zavednega Slovenca Jožeta Vokača je bilo leta 1919 ustanovljeno Pevsko železničarsko društvo Drava. Marca 1920 pa je bila v okviru Delavnic Južne železnice ustanovljeno še Slovensko narodno železničarsko godbeno društvo Drava. Na pobudo Jožeta Vokača sta se leta 1920 obe društvi združili in nastalo je Narodno železničarsko društvo Drava Maribor. In to je bil v bistvu rojstni dan današnjega društva Angela Besednjaka, ki ima še zmeraj svoj sedež v več kot 150 let stari zgradbi v Ulici heroja Zidanška 13, v mestni četrti Magdalena na desnem bregu Drave. Zgradba je bila skozi vso svojo zgodovino namenjena kulturni dejavnosti. Tako kot v preteklosti, ko je v njej delovala uspešna glasbena šola, si jo tudi danes delijo številne kulturne organizacije in ustanove. Zgradba je sicer v občinski lasti in ta tudi skrbi zanjo.
»Stoletnico našega društva bi morali praznovati že leta 2020,« pravi dosedanja predsednica tega društva Zdenka Kodrič, »a nam je korona to preprečila. Zaradi pandemije tudi lani tega nismo mogli izpeljati. Med člani, predvsem v pevskem zboru, je veliko starejših, pa tudi občina je zaradi korone zaprla prostore, kjer deluje naše društvo. Tako ni bilo mogoče izvesti dovolj vaj. Letos spomladi pa se je začelo tudi naše društveno življenje vračati v normalne tirnice.«
S kakšnimi aktivnostmi se lahko pohvali KUD Angela Besednjaka?
»V našem društvu delujejo štiri sekcije. Ob mešanem pevskem zboru, ki je po številu članov in članic najmočnejši, in ga zelo uspešno vodi Franci Kovač, imamo še ansambel instrumentalistov, ki ga vodi Drago Štruc. Poleg tega imamo še izjemno uspešne likovnike, ki jih vodi Dragica Petek in že več kot 70 let ustvarjajo in sodelujejo na mnogih kolonijah, prireditvah, različnih razstavah. Literarno recitacijsko sekcijo pa vodim sama. Ta sekcija v glavnem pripravlja recitale za prireditve, saj vsako leto pripravimo štiri prireditve. Prva je februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, druga marca, ko združimo dan žena in materinski dan, junija pa ob prazniku naše Mestne četrti Magdalena, ki jo pripravimo skupaj z njimi in v decembru, ko imamo božično- novoletni koncert. Naši pevci konec decembra in v januarju prepevajo po različnih cerkvah in sodelujejo pri koledovanjih.«
Koliko članov šteje vaše društvo?
»Žal nas ni več kot 40, je pa res, da mnogi sodelujejo v dveh, treh ali celo vseh štirih sekcijah. Smo zelo povezani med seboj. Likovna sekcija, denimo, pripravi ob vsaki prireditvi razstavo. V naši dvorani pa imamo tudi stalno razstavo njihovih del. Instrumentalisti običajno ob koncu vsake prireditve še kaj zaigrajo in ljudje jih zelo radi poslušajo. Seveda bi si želeli, da bi se nam priključili tudi mlajši člani.
Sicer odlično sodelujemo z osnovno šolo Franceta Prešerna in njihovi učenci zmeraj nastopajo na naših prireditvah, pa tudi z osnovno šlo Maksa Durjave, je pa res, da je to v veliki meri odvisno od učiteljev oziroma učiteljic.«
V vaši soseščini je tudi medgeneracijski center oziroma TOTI DCA. Kako sodelujete z njim? »Verjamem, da bo to sodelovanje v prihodnje še boljša kot je bila do sedaj. Zaenkrat se kaže predvsem v tem, da se mi udeležujemo njihovih prireditev, oni pa naših. Naši likovniki so že imeli pri njih razstave, sodelovali smo pri radijski uri Odkrivamo Maribor, skupaj z njimi smo sodelovali z Dobo, pri njeni predstavitvi... Oni nas obveščajo o svojih aktivnostih, mi njih o naših. Veliko naših članov tudi sicer obiskuje aktivnosti v društvu TOTI DCA. Sama recimo hodim k njim k jogi. Mislim, da bo to sodelovanje sedaj, ko imajo urejene prostore, še veliko boljše. Mi sicer imamo urejeno dvorano, a je včasih pretesna za naše prireditve, njihova pa je precej večja. Tako smo se že pogovarjali o tesnejšem sodelovanju, čeprav je to že sedaj zelo uspešno. Če oziroma ko se bo uresničila ideja o medgeneracijskem centru, ki naj bi nastal tu, pa bo še več možnosti.«
V tem letu ste predali funkcijo predsednice društva novi moči, Renati Prislan. Zakaj takšna odločitev? »Sama sem se društvu priključila leta 2017. Na eni od prireditev, ki sem jih sicer redno obiskovala, je stekla beseda o tem, da potrebujejo nekoga za vodenje literarne sekcije in ker sem sicer slavistka in me je to zanimalo, smo se kar na prireditvi dogovorili, da to prevzamem. 2019 je nenadoma umrl naš takratni predsednik Andrej Verdel. In ker je pri nas tako, da so vodje sekcij podpredsedniki društva, so potem izbrali mene. S tem, da so mi vsi obljubili pomoč pri tem delu. V veliko pomoč mi je bil Bojan Farasin, izredni človek, ki ga žal ni več med nami. In ker je pri vodenju društva tudi veliko administrativnega dela, jaz pa nisem vedno mlajša in tudi zdravstvene težave imam, sem se odločila, da se od te funkcije poslovim. S tem, da bom seveda še naprej sodelovala z društvom in da sem pripravljena pomagati novi predsednici Renati Prislan, če bo mojo pomoč potrebovala. Seveda veliko sodelujemo tudi z MČ Magdalena in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi Zdenka Kodrič.
Sodelovanje Društva TOTI DCA in Zavoda za zaposlovanje ima že dolgo zgodovino
Piše: Asja Matjaž
»Sodelovanje z Društvom TOTI DCA sega v davno leto 2001, ko smo pričeli sodelovanje z gospodom Marjanom Holcem, ki se je kot brezposelna oseba prijavil v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje,« se spominja začetkov sodelovanja Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Mariboru.
»Tako kot številne brezposelne osebe, je tudi on iskal priložnosti za lastno aktivacijo, razvijanje svojih sposobnost, pridobivanje novih znanj, za delovanje v širšo družbeno korist, za zaposlitev. V obdobju brezposelnosti se je vključil v različne programe Aktivne politike zaposlovanja (APZ), tako v programe javnih del, kot tudi v delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu. Nenehno je iskal priložnosti za sodelovanje in delo pri različnih izvajalcih na področju socialno varstvenih programov. Tako je sodeloval z Medgeneracijskim društvom za samopomoč Drava, z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije, z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti … Znotraj teh programov je bil zelo aktiven in je podajal številne pobude za nove oblike sodelovanja, ki jih je videl na tem področju.
Leta 2013 se je vključil v subvencionirano obliko zaposlovanja Priložnost zame, v kateri je dejansko našel svoje poslanstvo in priložnost za samorealizacijo ideje o ustanovitvi središča za starejše. Tako je nastal zametek ideje o Društvu TOTI DCA, v katerem se je najprej sam zaposlil in idejo predstavil v lokalnem okolju, kjer je naletela na odobravanje in podporo. Sodelovanje je nato preraslo v obliko vključevanja brezposelnih oseb v programe APZ, predvsem v programe javnih del v Društvu TOTI DCA, s ciljem, da središče zagotavlja starejšim občanom čim več raznolikih aktivnosti. Gospod Holc je lastno izkušnjo brezposelne osebe nadgradil kot delodajalec in dal priložnost kar 11 brezposelnim osebam za vključitev v javna dela, nekaj pa se jih je vključilo v društvu tudi v delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu. Zagotovo je izrednega pomena tudi kandidiranje Društva TOTI DCA in zaposlitev ene osebe s pomočjo subvencionirane zaposlitve Zaposli.me.«
Kako poteka to sodelovanje? Kako izbirate ljudi, ki jih napotite preko javnih del v Društvo TOTI DCA in kakšna je njihova kasnejša usoda? So vsi našli zaposlitev?
»V javna dela se lahko vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, ki jih napoti Zavod. To so torej osebe, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene 12 mesecev in več. Prednost pri vključevanju imajo invalidi in dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene več kot 2 leti in v tem času niso bile
vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja. Zraven izpolnjevanja ciljne skupine pa svetovalci upoštevajo tudi interese oseb, na primer, da nekdo rad dela z otroki, nekateri se vidijo v delu s starejšimi osebami … To so tiste mehke informacije, ki so za napotovanje še kako pomembne in jih svetovalci dobijo v času svetovalnega procesa. Osebe pred napotitvijo tudi seznanimo z vsebino odobrenega programa javnih del. Uspeh pri iskanju zaposlitve ni odvisen le od izobrazbe, izkušenj in znanj, ki jih oseba ima, ampak tudi od osebnostnih lastnosti in spretnosti ter angažiranja pri iskanju zaposlitve.«
Zakaj so izkušnje, ki si jih naberejo preko javnih del, pomembne oziroma koristne?
»Z vključitvijo širijo svoja znanja, ohranjajo in razvijajo delovne sposobnosti ter so socialno vključeni, kar povečuje možnosti za zaposlitev tudi na realnem trgu dela.«
Zakaj je dobro, da se v to vključujejo tudi starejši brezposelni in kakšne so sicer možnosti zanje? »Konec meseca septembra smo imeli na OS Maribor od 7030 prijavljenih oseb kar 2768 oseb starejših od 50 let, kar predstavlja 39,4 odstotni delež med vsemi brezposelnimi. Ta starostna skupina oseb predstavlja velik delež iskalcev zaposlitve, ki na trgu dela iščejo priložnosti za zaposlitev. Glede na to, da so starejši, imajo že več znanj in kompetenc in jih delodajalci ne glede na leta in zaradi pomanjkanja kadra tudi zaposlujejo. Manj konkurenčni so tisti, ki imajo morebitne zdravstvene težave ali druge ovire. Tem lahko pomagamo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in sicer s finančnimi spodbudami nepovratnih sredstev za usposabljanje in zaposlitev, ki so namenjeni delodajalcem, med katere spadajo javna dela, učne delavnice, delovni preizkus, usposabljam.se, zelena delovna mesta. Osebe se lahko vključijo tudi v programe izobraževanja, kjer se usposobijo za opravljanje določenega dela ali poklica in s tem ustvarijo nove zaposlitvene priložnosti.«
Kako vidite nadaljnje sodelovanje z Društvom TOTI DCA oziroma kakšne so možnosti za to? Od česa je to odvisno?
»Sodelovanje skozi vse ukrepe APZ je odvisno od vsakega javnega povabila in uspešnosti prijavitelja na razpisu. Seveda smo kot temeljna inštitucija na trgu dela zmeraj pripravljeni sodelovati pri razvijanju novih idej in pobud v lokalnem okolju.«
Ali obstaja kakšna možnost, da bi ljudje, ki se zaposlijo v Društvu TOTI DCA preko javnih del, ostali na tem delovnem mesto daljši čas, ne zgolj leto dni?
»Čas vključitve brezposelnih oseb v javna dela določa Zakon o urejanju trga dela in moramo to določilo spoštovati. Namen javnih del namreč ni daljše zaposlovanje ampak je namenjeno temu, da si oseba pridobi nove, dodatne izkušnje, se ponovno integrira v delovni proces, pridobi samozavest, je socialno vključena in se nato mnogo bolje odreže pri napotitvah na realna delovna mesta. Nekateri pa najdejo svojo priložnosti tudi pri izvajalcih javnih del. 50. člen Zakona, ki govori o namenu in času vključitve v javna dela, namreč pravi, da so javna dela namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (tj. dolgotrajno brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ. Za ponovno vključitev pa se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela. Ne glede na določbo 53. člena tega zakona pa lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje zavoda. Zavod soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za izbiro izvajalcev javnih del.«
Kakšno pa je sploh zanimanje starejših za vključevanje v javna dela in za katera področja je največ zanimanja oziroma prijav?
»Beležimo več interesa kot imamo možnosti vključitve. Če izhajamo iz Kataloga programov javnih dela za leto 2022, je največ zanimanja za programe iz področja vzgoje in izobraževanja ter športa, kulture, tudi socialnega varstva in drugih programov javnih del, kot so pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva, pomoč društvom ali nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, pri organiziranju in izvajanju njenih dejavnosti,« je povedala Mirjana Zgaga, ki kot predsednica humanitarnega društva Soroptimist Internacional sodeluje z gospodom Marjanom Holcem tudi na humanitarnem področju.
Piše: Olga Kovačič, voditeljica - prostovoljka Pohodniki smo aktivni. Dvakrat tedensko se srečamo, včasih tudi trikrat, naredimo krajši oziroma daljši pohod, vmes opravimo kondicijski trening ali pa obiščemo kakšno znamenitost v Mariboru oziroma bližnji okolici.
Tako smo se dogovorili, da 8. junija 2022 obiščemo mesto Koper. Namen našega izleta je bil ogled koprske stolnice z veličastnimi orglami in voden ogled po Kopru. V Koper smo se odpeljali s kopalnim vlakom, ki pelje iz Maribora ob 3:23 uri. Zbirališče je bilo kot običajno pred staro lokomotivo. Tokrat nas je bilo nekaj več, osemnajst, pridružili so se nam tudi tisti, ki niso tako vztrajni, da bi dvakrat na teden hodili in raziskovali. Po 5-urni vožnji smo prispeli v Koper, kjer je sledila hoja do središča mesta, vmes pa naša jutranja kavica. Ob 10:00 sem bila dogovorjena z gospodom Valterjem za ogled koprske stolnice, njenih orgel in rotunde oziroma krstilnice, ki je ločen prostor, kar je precej neobičajno za rimskokatoliške cerkve. Stolnica se nahaja na Titovem trgu in je največja stolnica v Sloveniji. Krasijo jo prekrasne orgle, ki jim ni enakih v Evropi. Več o orglah lahko preberete na spletni strani orglekoper.si. Gospod Valter nam je podrobno razložil zgodovino cerkve in znamenitosti, med drugim nam je tudi pokazal stol, na katerem je sedel papež, ko je obiskal Postojno.
Po končanem ogledu stolnice smo se družili z vodnico Izabelo, ki nas je popeljala po čudovitih trgih in uličicah mesta Koper, kjer smo se ustavljali ob znamenitih hišah, ki nosijo v sebi pestro zgodovino mesta Kopra in Koprčanov. Ur'ca in pol, ki je bila namenjena druženju z našo vodnico Izabelo je minila, kot bi rekel keks. Nekateri smo izpopolnili znanje o Kopru, drugi pa so si prvič ogledali to čudovito mesto.
Po ogledu mesta smo si privoščili malico oziroma kosilo, namočili smo tudi noge v morje ali pa pojedli kakšen sladoled. Čas, ki smo ga imeli na razpolago zase, je hitro minil, ponovno smo se zbrali in krenili proti železniški postaji. Vlak nas je že čakal na železniški postaji, ki je malo izven mesta. Pot nazaj je hitro minila v prijetnem klepetu, brskanju po telefonu ali pa v rahlem dremežu.
V letu 2022 se je Društvu TOTI DCA Maribor kot sodelavka iz javnih del pridružila Milena Mikec. Za glasilo Priložnosti zame je povedala: »Delo v Društvu TOTI DCA mi je v zadovoljstvo. Pomagam pri administraciji, organizaciji in izvedbi predavanj, delavnic ter tečajev. Zanimivo je spoznavati člane skozi pogovor, saj vsakokrat nekaj novega izvemo drug od drugega; pa najsibo to kakšna dogodivščina ali pa samo nasvet. Vsi ljudje potrebujemo socialni stik. Starejša populacija pa dostikrat ostane sama. Otroci se odselijo, si ustvarijo svoje družine in tempo življenja jim velikokrat ne dopušča pogostih stikov s starši. Kar nekaj slednjih poišče svoj novi dom in tudi družbo v domovih za starejše. Tudi sama sem delala v Domu upokojencev Danice Vogrinec, kjer sem preživela veliko časa s starostniki. Že tam sem to videla, v Društvu TOTI DCA pa se je to samo še potrdilo; lepa beseda, širok, prijazen nasmeh in nekaj svojega časa namenjenega starejšim, našim članom - njim polepša dan, meni pa daje občutek, da delam nekaj dobrega. Delujem tudi kot prostovoljka v Društvu Endozavest, kjer pomagam pri ozaveščanju o endometriozi.«
Kmečka ekološka tržnica, ki se nahaja na Vodnikovem trgu, med začasnim Mlečnim paviljonom in Koroško cesto, je dobila novo podobo. Razstavne eksponate, ki jo bodo odslej krasili, so restavrirali mojstri iz Društva TOTI DCA. Domačija Potočnik s Kozjaka nad Pesnico nam je prijazno podarila kmečke rekvizite, ki jih na svoji kmetiji niso več uporabljali. Le ti so prispeli v Hobby delavnico Društva TOTI DCA, kjer so jih mojstri sprejeli z velikim spoštovanjem
do slovenske kulturne dediščine in jih s kar največjo ljubeznijo in pazljivostjo pričeli »spravljati k življenju«. Veliko prostovoljnih ur je bilo potrebno vložiti v njihovo restavriranje. Temeljito so jih očistili, pobrusili, naoljili, pobarvali, ojačali dna, iz njih so pregnali vse »goste«, ki so upali na brezplačen najem bivalnega prostora in iz njih naredili povsem nove razstavne eksponate, na katere smo zelo ponosni. Naši kmetje z Ekološke tržnice vam bodo z veseljem povedali, kako so jih nekoč uporabljali in kaj vse so hranili v njih. Na ogled so vsak petek, v času delovanja Ekološke kmečke tržnice.
V aprilu smo tri članice projektne skupine ENO (Mihaela, Jasna in Jerneja) za člane Društva TOTI DCA pripravile in izvedle sklop naravovesnih doživetij. Program delavnic je temeljil na pristopih, vezanih na gozdno kopel, interpretacijo narave, povezovanje z naravo skozi opazovanje in beleženje, čuječnost, spodbujanje kreativnosti, meditacijo, energijo dreves in raznovrstne gibalne prakse ter rituale. Sprehode smo izvedle na prostem, na treh lokacijah po Mariboru. Nad Mariborskim parkom, na Naravoslovni poti Kalvarija-Piramida smo se osredotočili na naše moči, prebujali čute in začutili harmonijo narave, ki nas obdaja. V Radvanju, na obronkih Pohorja, smo se z naravo in v skupino povezovali skozi trening poglobljenega opazovanja, čute še krepili in se zavedali različnosti, ki lahko združuje. Ob reki Dravi v Brestrnici pa smo prebudili našo ustvarjalnost. Ob navdihu narave smo ustvarjali z gibi, z glasovi, z besedami, s stvarmi okoli nas, kakor tudi z »zelenimi dobrotami«. Udeleženci naših naravovesnih doživetij so ob koncu delavnic navdušeni poročali o prijetnem, tako fizičnem kot duševnem počutju v naravi in v skupini ter o blagodejnosti tovrstnega druženja.. Med nami so se spletle čudovite prijateljske vezi, za katere upamo, da jih bomo tkali in utrjevali tudi v prihodnje.
Za trenutek zaprimo oči in se zazrimo v globino svoje duše. Ali hrepeni po tem, da bi bila srečna, ali hrepeni po tem, da bi bila zadovoljna, da bi bila ljubljena? Vsekakor hrepeni, saj po tem hrepeni duša vsakega. Kaj se je zgodilo, da smo se iz srečnega, vedrega, razigranega bitja v otroštvu, spremenili v to, kar smo danes? "Življenje se je zgodilo," boste rekli. Se je življenje res zgodilo ali pa smo se s pogledom na okolico samo strinjali, zdaj se pa počutimo zagrenjeni, jezni, žalostni, nesrečni?
Biti srečen je naša pravica, pridobljena z rojstvom in obstojem. Zakaj potem pogosto nismo srečni? Kaj se je res zgodilo? In kaj počnemo? Se vsak dan zasipamo z nekimi vsiljenimi prepričanji, stališči, dogodki in svoji duši ne privoščimo pravice do sreče? Nekje globoko v sebi verjamemo, da nimamo pravice biti srečni, ker ljudje okoli nas niso srečni, ker je na svetu toliko trpljenja in žalosti...
Je to res le naša izbira, tako kot vse, kar se zgodi v našem življenju? Ali menim, da je sreča darilo z neba ali cilj, ki ga lahko doseže vsak, če se za to odloči in dela?
Znanstvene raziskave dokazujejo, da za našo srečo geni ne štejejo prav veliko in kažejo, da so dobri medčloveški odnosi najpomembnejši za zadovoljstvo v življenju. Odločilna ni težavnost življenja in preizkušenj, temveč način, na katerega se nanje odzivamo, kako jih rešujemo in kakšni so naši psihični obrambni mehanizmi, zaradi katerih imamo nadzorovano življenje, v katerem primanjkuje veselja.
Duhovne tradicije izpostavljajo ljubezen in sočutje kot žlahtno vezivo v naših odnosih. Dodajajo pa še nekaj veščin, kot so notranji mir, nenavezanost, vpliv našega pogleda na življenje, omejevanje želja in osredotočenost v našo notranjost. V krščanstvu poznamo temeljno zapoved: ‘Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.’ Sebe in drugega enako. Ljubezen gre v vse smeri. Biti dober do samega sebe v prvi vrsti pomeni, da sprejmem sebe, kakršen sem. Zaradi tega se moramo najprej spraviti s svojo življenjsko zgodbo, s svojim značajem, s svojimi krepostmi in svojimi slabostmi. Predvsem pa se moramo spraviti s svojim telesom, kakršno pač je.
Dobro in slabo, blaginja in revščina, slava in graja, vse je del tega sveta. Ključno je, kakšno interakcijo imamo s svetom: kako se odzivamo na ljudi, ki na nas kričijo, ki nas izsiljujejo, ki nas s sebičnostjo ranijo, ki so do nas ukazovalni, ki nam grozijo, ki z nami čustveno manipulirajo in izsiljujejo, ki nas ustrahujejo. Naše odzivanje na ljudi je tisto, ki bo odločilo, kako smo se sposobni spoprijeti s težavami. Psihiater George Vaillant (1934), eden od vodij Harvardske raziskave o sreči (1938-202*), je svoje zaključke povzel v izjavo: »Sreča je ljubezen.«
»Pretresite svoje odnose. Kateri so pristni, topli in ljubeči? Kdo vas sprejema takšnega, kot ste, v dobrem in slabem? V katerih odnosih drugi več jemlje, kot daje? Iz katerih druženj prihajate izčrpani in izžeti? Je za vaše dobro, da iz nekaterih odnosov odidete in se iz drugih malce oddaljite? Skrbite za svoje prijatelje in vlagate v odnos svojo pozornost, skrb in nego?« (Maja Megla) »Če čakamo, da nas bodo drugi osrečili, bomo pogosto razočarani, kar pomeni, da mora nekdo ugoditi našim željam, da bi bili srečni, oziroma da bomo nesrečni, če tega ne stori. In ker ne moremo nadzorovati dejanj drugih ljudi, smo igro že izgubili. Kako naj bomo srečni, če je naša sreča odvisna od zunanjih dejavnikov? Ko ti izginejo, se naša sreča zruši. S čim jo lahko v sebi zadržimo trajneje? Ko ogulimo vse, kar je navešeno na besedo sreča, ostanejo pravzaprav zelo preproste stvari. Ko smo srečni, občutimo globok mir. Do globokega miru pridemo, če smo zavezani resnici. In resnico smo zmožni udejanjati le, če živimo ljubeče in v ljubezni. Ko si prizadevamo za pravo, pristno srečo, živimo ljubezen, resnico in notranji mir.« (Maja Megla: Smem biti to, kar sem, 2021)
Velikokrat slišimo, da nekdo ne more biti srečen zaradi stanja v državi, pomanjkanja dela, denarja, partnerja… Mnogi ljudje se pritožujejo, da ne morejo biti dobre volje in srečni, ker nenehno poslušajo samo slabe novice. To je prelaganje odgovornosti v smislu "vse je slabo". Na ta način delno preložimo odgovornost z mislijo "no, nisem samo jaz, ves svet je šel k hudiču". Tako se pravzaprav vklopimo v vsiljeno podobo družbe, da se ne bi počutili zavrnjeno. Vedno obstaja alternativa temu, da sedimo doma in govorimo, da svet ni pravičen. Vendar se je treba zavedati, da je takšen, kot je. Iskanje notranjega zadovoljstva je močno gibalo v naših življenjih. Sili nas, da se premikamo dalje in poiščemo bolj izpolnjujoče vsebine od tistih, ki jih poznamo.
Viri: https://atma.hr/imam-li-pravo-na-srecu; https://psihonet.net/sazetak-o-sreci; https://mondo.me/Magazin/Lifestyle/a542828/Put-do-srecePitanja-kojim-treba-poceti-dan.html; https://majamegla.si/2022/02/01/sensa-o-ljubezni
Predsednik društva TOTI DCA Marjan Holc ima velik posluh in široko srce za potrebe skupine. Zvesto nas podpira, zagotavlja ugodne pogoje dela in promocijo z obveščanjem javnosti v lokalnih medijih in na družbenih omrežjih. V preteklih letih in v letošnjem letu so bile naše zgodbe in poezija večkrat nagrajene.
Zapisala: dr. Vlasta Črčinovič Krofič, mentorica in voditeljica literarne skupine
Šopek cvetlic mizo krasi, dom bogati in srce radosti. Vsak cvet svojo zgodbo ima, ki jo le meni izda. Ljubezen, hvaležnost, zaupanje, vera, veje iz njih, dragi, ti si moj navdih. Življenje je s tabo lahko, naj bo vedno tako. To iskreno želim, ljubezni veliko ti podarim.
Vince rujno pijemo, nazdravljamo glasno, kozarce zase dvignimo, da teklo bo gladko. Hej kozarček moj, pijva ga nocoj, pijva ga, pijva ga, vse do dneva belega.
Hvala sončku ki sije, hvala srčku ki bije. Hvala za vdih za vsak izdih. Hvala za vetrc moj tako čutim obstoj. Kaplje in dež na lica dolga prava mavrica. Megla skriva spomine hvala da vse mine.
Moj cilj je ohraniti nedolžnost besed. Ne jih obremenjevati s pomenom, zagotoviti jim popolno svobodo, da se rodijo, kadar hočejo in kolikokrat hočejo, vedno enake ali podobne ali popolnoma drugačne, neodvisne od mene, neodvisne od sebe in od jezika, v katerem govorijo. Rada bi jim dovolila, da se svobodno rodijo same.
So jutra in so jutra, ko se zbudim in je to čudež, vse od moje prometne nesreče. So jutra, ko mislim, da so vsi moji dragi ob meni. So jutra, ko se zbudim in me udari, še vedno je covid! So jutra, ko slišim poročila o vojni. In so vsa jutra, ko posije sonce, ko prideš ti, moj mali sonček.
Čas, ki minil je, vse lepši se zdi. Nekoč so rože bolj bogato cvetele, ptice pod nebom bolj veselo so pele, reke so k morju brez jezov hitele.
Čas, ki mineva, spomine rojeva, srečne trenutke sešteva, od grenkih beži. Čas mineva, nekoč bo za menoj izbrisal sledi.
Angelca Tihec: SPOMIN
Spomnim se Otroštvo je rastlo Doraslo mladost Preraslo ljubezen Odraslo zakon Dočakalo pristan Dr. Tilka Kren Obran Sveti angel varuh moj Bodi vedno ti z menoj Nas je učila mati Da bi mogli zvečer zaspati Ko je tema prihajala Luč petrolejke pa že odhajala Tema obdajala
LITERARNA SKUPINA VSAKA BESEDA JE LAHKO PESEM ALI ROMAN Članice literarne skupine pišejo prozo in poezijo
Piše: Miro Mihec, univ. dipl. ekon., Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, soustanovitelj društva Toti DCA Večgeneracijski center Maribor (v nadaljevanju VGC Maribor) je nastal na pobudo Društva dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor (v nadaljevanju TOTI DCA). Ideja za VGC se je porodila že leta 2012, zato je društvo TOTI DCA Maribor že od začetka načrtno delovalo v smeri medgeneracijskega sodelovanja. Društvo je gostilo preko 250 društev, institucij, šol in posameznikov, ki so izvajali predavanja, delavnice, predstavitve lastnih dejavnosti, literarne večere, dramske nastope, ples, glasbo ipd. Od leta 2012 do 2022 je v sodelovanju z zgoraj naštetimi bilo izvedenih 404 občasnih
Po intenzivnih petih letih prizadevan za formalizacijo delovanja VGC Maribor kot samostojne pravne oblike, smo ustanovitelji društva TOTI DCA, Marjan Holc, Gaja Lašič in Miro Mihec, dne 8. avgusta 2022 ustanovili tudi VGC Maribor. Miro Mihec je prevzel naloge predsednika društva, podpredsedniške pa Gaja Lašič. Velika spodbuda za ustanovitev je bil tudi naš uspeh, da je strokovna služba MO Maribor društvo VGC Maribor prepoznala kot projekt, ki izboljšuje kvaliteto življenja občanov Maribora. Sklada se s pobudami in sklepi Mestnega sveta MO Maribor in vizijo razvoja skrbi za starejše, kakor tudi s strategijo dolgožive družbe Vlade RS iz julija 2017. MO Maribor je spomladi 2022 s Potrdilom o sodelovanju in financiranju VGC (MO Maribor, 10. 8. 2018) in svojim sklepom v Akcijskem načrtu za izboljšanje položaja starejših v Mestni občini Maribor 2022–2027 »Starosti prijazen Maribor«, tudi formalno dala zeleno luč za ustanovitev VGC Maribor.
VGC Maribor bo deloval na področju MČ Magdalena in pokrival ves desni breg mesta Maribor, kjer je družabno življenje precej zapostavljeno. Glede na visoko stopnjo staranja družbe v Slovenij, še posebej v Mariboru in okolici, ter glede na velike potrebe po medgeneracijskem druženju
in visokih družbenih učinkih (vključenost, zdravje, socializacija, psiho-fizična kondicija ipd.) smo si oblikovali vizijo, namen, cilje, obliko in faze aktivnosti.
VGC MARIBOR je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično in nestrankarsko združenje oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih. Povezuje različne generacije z izvajanjem brezplačnih aktivnosti medgeneracijskega sodelovanja na socialnem, kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, zdravstvenem in rekreacijskem področju. Tako krepi socialno vključenost, psihofizično zdravje ljudi ter izmenjavo znanja in izkušenj tudi v ranljivih skupinah. VGC Maribor je organiziran kot društvo in kot socialno podjetje. V delo društva in socialnega podjetja se vključujejo tudi prostovoljci.
VIZIJA VGC Maribor je postati regijski večgeneracijski center s poslanstvom medgeneracijskega povezovanja in ustvarjanja stalnega družbenega učinka.
NAMEN VGC Maribor je povezovanje različnih generacij, vključevanje in izboljšanje kvalitete življenja ranljivih skupin, medgeneracijsko povezovanje in uresničevanje skupnih interesov članov.
Cilji VGC Maribor so med drugim: informiranje javnosti o možnostih vključevanja v aktivnosti VGC Maribor, razvijanje socialne vključenosti različnih generacij in medgeneracijskega povezovanja, prenos znanja, izkušenj, modrosti in spretnosti med generacijami; zmanjševanje potreb po institucionalnem varstvu ter storitvah socialne in zdravstvene oskrbe; ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja in socialnega položaja vključenih v aktivnosti društva; ohranjanje in razvijanje psihofizičnih sposobnosti ljudi; ohranjanje delovne kondicije mladih; lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav starih in mladih ljudi; večanja samostojnost in avtonomija pri odločit o lastnem načinu življenja; spodbujanje in razvijanje skupnostnega delovanja, družbene odgovornosti, etičnih vrednot ter trajnostnega razvoj; promoviranje zdravja ljudi; ohranjanje narave in zaščita živali; opravljanje socialno podjetniške dejavnosti na področjih socialnega varstva, izobraževanja in vzgoje, raziskovanja in znanosti, socialne in pravične trgovine, podpornih storitev za socialna podjetja ter družbeno odgovorna podjetja.
Za dosego svojih namenov in ciljev izvaja društvo tudi nepridobitne dejavnosti. Te so zlasti: širjenje zavesti o pomenu medgeneracijskega sodelovanja; sodelovanje s sorodnimi strokovnimi in izobraževalnimi institucijami ter društvi; zagotavljanje možnosti samoodločanja uporabnikov brez prilagajanja vsiljenim programom; izboljšanje pogojev za kakovostno življenje ljudi različnih generacij; širjenje znanja s področja družbene odgovornosti, trajnostnega razvoja in etike; podpora razvoju socialnega varstva različnih generacij; razvijanje prostovoljstva in socialne ekonomije.
VGC Maribor bo zasledoval vse tri cilje trajnostnega razvoja: socialnega, okoljskega in ekonomskega. Za zagotovitev ekonomskega razvoja bo VGC Maribor opravljal tudi pridobitne aktivnosti, kot so npr.: prodaja na stojnicah, tržnicah in druga trgovina; izdajanje časopisov, revij in publikacij; svetovanje o računalniških napravah, opremi, programih in aplikacijah; podjetniško in poslovno svetovanje, oglaševanje in socialna omrežja; raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja, humanistike, trga in javnega mnenja; organiziranje razstav, sejmov, srečanj; izobraževanje, svetovanje in raziskovanje na področju sociale in ekonomije; družabna srečanja; urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij ipd.
Aktivnosti za posameznike in društva se bodo na začetku izvajale v zadnji dvorani prostorov društva TOTI DCA, ki jih je MO Maribor konec leta 2021, po uspešni prijavi na razpis, dodelila tudi za namene razvoja VGC.
V prvi fazi želi VGC Maribor nadgraditi sodelovanje z društvi, ki imajo sedež v kareju nekdanje železničarske kolonije. Ta se razprostira med Gorkega ulico –Preradovičevo ulico – Ulico heroja Zidanška in Koresovo ulico. V kareju so: gobarsko društvo Lisička, Planinsko društvo Tisa, Društvo izgnancev Tabor, Skupina krajanov za igranje šaha, Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava, OZ RK Maribor - ČO Magdalena, Zavod Aloja, Združenje borcev za vrednote NOB - KO Moše Pijada, Združenje EPEKA, so.p. - Romska postaja, Romani Kafenava, Zadruga Dobrina, KUD Angel Besednjak, TOTI BIG BAND Maribor, Društvo Inkont in Balinarsko društvo Angel Besednjak.
Društva imajo različne ciljne skupine, člane in udeležence aktivnosti različnih starosti, znanj in potreb. V kareju se nahajajo: stavba bivše trgovine Konzum (kasneje diskont Koloniale), v katerem je danes TOTI DCA, stavba Mestne četrti Magdalena, stavba bivše Glasbene šole z zelenico in odrom ter balinišče s poslovnim objektom.
Pri VGC Maribor na Gorkega 34 bomo društvom in posameznikom ponudili npr.: prostore za izvajanje brezplačnih aktivnosti; računalnik z internetom in osnovno podporo računalniških veščin; fotokopirni stroj; skupno informiranje javnosti; podporo pri promociji na spletnih straneh, socialnih omrežjih in komunikaciji z mediji, (so) organizacijo dogodkov, aktivnosti na zeliščnem vrtuzelenici ipd. Tako bomo dvignili kvaliteto naših storitev kljub temu, da posamezni deležniki VGC-ja nimajo zadostnih prostorskih, kadrovskih in finančnih resursov. Z deljenjem prostorov in storitev bomo zniževali stroške posameznih deležnikov.
Čeprav ima VGC Maribor sedež na Gorkega ulici 34, bo deloval tudi dislocirano. Občasno ali redno, če se bo za to pokazala potreba, se bodo medgeneracijske aktivnosti hkrati odvijale tudi na drugih lokacijah.
To so lahko prostori Mestne četrti Magdalena v isti stavbi, v stavbi nekdanje glasbene šole, v drugih objektih, prostorih bližnje OŠ France Prešeren itd. Lahko se bodo odvijale tudi v prostorih drugih mestnih četrti, društev in neprofitnih organizacij na desnem bregu mesta. Drugih večgeneracijskih centrov preprosto ni, potreb je pa veliko.
Za celoten objekt Gorkega ulica 34 je pripravljen nabor programov, namenjenih potrebam krajanov, tudi za kletno etažo in podstrešje. Plan programov temelji na dosedanjih 10 letnih izkušnjah v izvajanju socialno varstvenih programov. V tem času smo prepoznali potrebe krajanov vseh generacij skozi sodelovanje in povezovanje s številnimi društvi, institucijami in posamezniki. Pri umestitvi programov smo upoštevali primernost prostora, povezanost med programi, predvsem pa želimo ustvariti topel, domač ambient, kjer bi se uporabniki počutili prijetno »kot doma«, vendar nepredstavljivo manj osamljeno. Naš pomemben cilj pa je tudi ohranitev kulturne dediščine tega čudovitega objekta.
Prosimo vas, da svoje predloge o programskem, vsebinskem in siceršnjem sodelovanju in sobivanju oddate Miru Mihcu, vodji Večgeneracijskega centra VGC Maribor: e-naslov: miro.mihec@vgc-maribor. si, telefon: 041 710-277 ali Večgeneracijski center VGC Maribor, Gorkega 34, Maribor.
VEČ INFORMACIJ
Spletna stran; www.vgc-maribor.si Facebook stran: https://www.facebook.com/profile.php?id=100087020906025 LinkedIn: https://www.linkedin,com/company/86818401/admin/ Instagram: https://www.instagram.com/vgc_maribor/ Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCvySFFoTzaxYgeboPzBwJOQ
Na dan starejših v Mariboru opozarja in ozavešča Svet za starejše
Pišeta: Gaja Lašič in Peter Dobaj
Prvi oktober je za mednarodni dan starejših ljudi razglasila Organizacija združenih narodov leta 1990. Na ta dan je prilika izraziti starejšim spoštovanje in jim priznati njihov prispevek družbi. Letos je geslo Digitalna enakost za vse starosti. V letu 2021 so na ta dan potekale mnoge aktivnosti v organizaciji Sveta za starejše, na primer: dan odprtih vrat in pogovori, obveščanje in svetovanje na Trgu svobode v Mariboru. Člani Sveta so bili ta dan na voljo starejšim za vprašanja glede različnih področij življenja, na voljo pa je bila tudi varuhinja bolnikovih pravic. Veliko zanimanje je poželo informiranje o začetku delovanja Info-fona 65+, Marprom-ove informacije glede ureditve brezplačnega prevoza, obvestilo o možnosti prevoza z mini električnim vozilom Maistrom, ki vas znotraj območja za pešce lahko zapelje, kamor koli želite. Vožnjo z Maistrom lahko naročite na telefonsko številko 030 700 035 ali ga ustavite v središču mesta in prosite za vožnjo do želenega cilja. Vozilo je namenjeno starejšim, gibalno oviranim, vsem, ki želijo svoj nakup udobneje prenesti na želeno lokacijo, turistom, oz. vsem, ki si želijo kratkega predaha na poti po mestu. V letu 2022 pa je podžupanja Alenka Iskra predsednici Sveta za starejše Metki Roksandić simbolno predala predala ključ nove informacijske pisarne za starejše na Slovenski ulici, ki je s 1. oktobrom 2022 tudi uradno odprla vrata. Pisarna se nahaja na Slovenski ulici 40, uradne ure so od ponedeljka do petka od 08.00 do 10.00.
PABLO NERUDA: Živi za danes
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen, kdor ne dovoli, da bi mu pomagali, kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem.
Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve. Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes!
»Srečanja Zeliščarskega krožka se pričenjajo zgodaj spomladi, ko se prebuja narava iz zimskega spanja.«
Piše: Gaja Lašič, višja knjižničarka, soustanoviteljica društva Toti DCA
V prostorih DCA Tabor je zgodaj spomladi, v sredini meseca marca, z delom pričel študijski Zeliščarski krožek. Izpeljali so 7 srečanj, vodila pa jih je ga. Poljanka Gros, zeliščarka in mentorica študijskih krožkov z dolgoletnimi izkušnjami. Pravi: »Srečanja se pričenjajo zgodaj spomladi, ko se prebuja narava iz zimskega spanja in nam ponuja prve zeli za prečiščenje organizma, da se lahko izognemo spomladanski utrujenosti.«
Na prvem srečanju so udeleženci skupaj načrtovali srečanja in si zastavili učne cilje ter končen akcijski cilj, razstavo. Vsebinsko so se sprehodili skozi osnove zeliščarstva, zgodovino, kulturno dediščino, običaje in legende. V nadaljevanju so prepoznavali zelišča, ki so jih prinesli na srečanje, jih posušili in naredili herbarije. Iz sezonskih zelišč so pripravljali napitke in preproste jedi. Spoznali so tudi načine izdelave kozmetike (balzam za ustnice, milo, mazilo...). Načrtovali in izpeljali so tudi učne ekskurzije: Žiče, Zeliščarska kmetija v Sv. Ani in Turistična kmetija Gaube. Udeleženci študijskega zeliščarskega krožka so delo zaključili z razstavo. V prostorih DCA Tabor so 20. maja postavili na ogled čudovito in poučno razstavo svojih herbarijev in zdravilnih rastlin, ki so jih sami nabrali. Pripravili so tudi različne zeliščne namaze, sokove in peciva, ki so jih gostje po otvoritvi razstave lahko okušali ob prijetnem druženju. Razstavo je pomagal postaviti Peter Žiberna, član naše Hobby delavnice, za veselo razpoloženje ob otvoritvi pa je poskrbela mlada harmonikarka Špela Vaupotič Gros.
Voditeljica srečanj, ga. Poljanka Gros o sebi pove tole:
»Z zelišči se ukvarjam že od mladosti, kasneje sem se veliko izobraževala iz tega področja. Imam opravljen NPK zeliščarka/pridelovalka in licenco za mentorico študijskih krožkov. Študijske krožke in tematske delavnice s področja zeliščarstva in čebelarstva izvajam že vsaj šest let, drugače pa se tudi osebno doma ukvarjam z zeliščarstvom in pomagam možu pri čebelarstvu. Za naročnika izvajam še različne programe vseživljenjskega učenja, predvsem za ranljive skupine. Magisterij s katerim bom pridobila poklic Profesor andragogike pa trenutno pišem, kljub temu, da to delo že leta opravljam.«
Zeliščarski krožek je obiskovala tudi Cvetka Gaube, ki je poskrbela, da se je zeliščarski krožek zaključil v lepem naravnem okolju, saj je člane krožka povabila na svojo turistično kmetijo. Ogledali so si zeliščne vrtove, majhen ribnik z lokvanji in posedali v senci dreves. Gostiteljica je poskrbela tudi za bogato pogostitev z domačo hrano. »Zahvaljujemo se Cvetki za prisrčen sprejem in pogostitev. Ob lepem vremenu smo preživeli čudovit popoldan«, dodajajo člani Zeliščarskega krožka.
Druženje in spoznavanje novih ljudi nam je v veselje. Cvetki smo izročili lep šopek rož!
Vabimo vas, da tudi letos razmislite o možnosti, da bi del odmerjene dohodnine namenili našemu društvu, kakor določa zakon. Zahtevek za namenitev donacije dela že plačane dohodnine lahko oddate preko sistema e-davki na spletni strani www.edavki.durs.si ali osebno na Finančnem uradu Maribor, Titova cesta 10, telefon 02 235 65 00. To lahko storite kadarkoli v letu, saj davčni organ upošteva veljavne zahteve na dan 31. 12. tekočega leta, za katero se odmerja dohodnina. O možnosti namenitve dela dohodnine za donacije lahko obvestite tudi svoje družinske člane in prijatelje.
Ob novo pridobljenih dvoranah na Taboru, ki jih moramo uporabnikom prijazno obnoviti in urediti, bodo prostovoljni prispevki uporabnikov in obiskovalcev še bolj dragoceni. V kolikor vam vaše razmere to omogočajo, bomo veseli vaših prispevkov v naša »Hrčka«, kot smo poimenovali skrinjici za prostovoljne prispevke. Skrinjici se nahajata se v naših prostorih v enoti Center in enoti Tabor, nad njima pa vestno bdi predsednik društva.
Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača!
Priložnosti zame glasilo Društva TOTI DCA Maribor, so.p. Številka 6/2022
Izdajatelj: Društvo dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor, socialno podjetje, Gorkega ulica 34, 2000 Maribor
Ustanovitelji društva: Marjan Holc, Gaja Lašič, Miro Mihec
Predsednik društva: Marjan Holc
Društvo ima status nevladne organizacije (NVO) v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na socialnem področju, podeljen od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, odločba številka 215-42/2019/5, dne 13. 5. 2021. Društvo je včlanjeno v Slovensko filantropijo od 11. 3. 2013 in vpisano v Vpisnik prostovoljskih organizacij AJPES pod št. 26764044819000 dne 3. 4. 2014.
Programe sta v letu 2021 sofinancirala Mestna občina Maribor in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v programih javnih del.
Uredniški odbor: Marjan Holc, Gaja Lašič, Miro Mihec
Glavni urednik: Peter Dobaj
Fotografije: Marjan Holc, Miro Mihec, Gerhard Angleitner ter avtorji prispevkov Grafično oblikovanje: AGARIC d.o.o., www.agaric.si
Tisk: Versaprint
Naklada: 500
Kontakt: toti@dca-maribor.si
Telefon: 02 234 22 00
Mobi: 041 340 075
Spletna stran: www.dca-maribor.si
DŠ: 93752792, vpis v reg. društev št. 215330/2012-2, UE Maribor
TRR: SI56 0451 5000 2064 474, NKBM Mednarodna standardna serijska številka glasila ISSN: 2630-2837
Gorkega ulica 34, 2000 Maribor Mobi: 041 340 075 | E-pošta: toti@dca-maribor.si
Društvo TOTI DCA Maribor je medgeneracijski dnevni center aktivnosti, namenjen povezovanju, vključevanju in druženju pretežno starejših ter tudi mlajših uporabnikov. Ima status socialnega podjetja, status humanitarne organizacije na socialnem področju in društva v javnem interesu. Društvo je član Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Glasilo Priložnosti zame je na voljo tudi na spletni strani: https://issuu.com/toti_dca_maribor 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2013-2021 Delavnice in tečaji - število/teden - izvajanje 8 19 32 47 48 49 50 50 45 Delavnice in tečaji - ur/teden 18 26 32 44 63 64 80 88 99 Število vseh izvedenih delavnic 58 674 945 1.342 1.501 1.526 1.607 1.234 1.593 10.480 Število aktivnih voditeljev - prostovoljcev 8 20 38 46 47 46 43 40 42 Število voditeljev - prostovoljcev 2013-2021 102 Število prostovoljskih ur delavnic/tečajev 91 1.253 3.641 4.487 4.798 5.447 2.824 1.973 3.015 27.529 Število vseh prostovoljskih ur 359 1.522 2.217 5.158 5.549 6.210 6.212 3.532 4.836 35.595 Povprečna udeležba na delavnico/tečaj 6,9 6,9 8,0 9,2 9,3 9,4 9,2 7,9 5,7 8,4 Število obiskov vseh tečajev 319 4.776 8.522 14.710 17.730 18.255 20.704 12.690 15.023 112.729 Število vpisanih uporabnikov 2013-2020 989 Število občasnih dogodkov 11 38 52 67 75 45 57 27 32 404 Sodelovanje - gostovanje v/izven DCA 13 42 50 18 33 143 Število obiskovalcev občasnih dogodkov 151 582 1.097 1.446 2.216 2.971 2.089 830 2.955 14.337 Število skupinh srečanj 2 8 7 8 14 20 19 14 14 106 Število likovnih razstav 1 1 5 4 6 12 7 4 8 48
Datum registracije društva: 24. 7. 2012 Datum izvedbe prve delavnice: 23. 9. 2013 - Kreativne delavnice Likus
Imate znanja, spretnosti in hobije, ki bi jih delili z drugimi? Ste dijak, študent, upokojenec? Iščemo voditelje tečajev in delavnic s področij računalništva, tujih jezikov, predvsem angleškega in španskega. Hkrati pa vabimo k sodelovanju vse, ki imajo idejo za skupinske aktivnosti za starejše, ki bi jih izvajali skupaj z našimi uporabniki v dnevnih centrih ali na prostem.
