Issuu on Google+

Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

UNIVERZITET ,,Sv. KLIMENT OHRIDSKI ” - BITOLA FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI - BITOLA VTOR CIKLUS NA STUDII

Pece Cvetkoski, dpl.ing

KARAKTERISTIKI NA FIKSNITE I VARIJABILNITE TRO[OCI

Seminarska rabota

Mentor: prof. D-r. Dragi Petkovski

Bitola, 2010.

1


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI BITOLA VTOR CIKLUS NA UNIVERZITETSKI STUDII ZA PRERABOTKA NA ANIMALNI PROIZVODI

KARAKTERISTIKI NA FIKSNITE I VARIJABILNITE TRO[OCI

Seminarska rabota

Nasoka: Prerabotka na animalni proizvodi Predmet: Tro{oci i kalkulacii Mentor: prof. D-r. Dragi Petkovski Student: Pece Cvetkoski25/PDS

Bitola, juni 2010.

2


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

3


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Voved 1. Op{to za tro{ocite............................................................................................1 1.1. Razvoj na konceptot za upravuvawe na tro{ocite...............................1 1.2. Tipovi tro{oci...........................................................................................2 Poim, definicija i vidovi tro{oci............................................................3 2. Fiksni tro{oci..................................................................................................8 2.1.Apsolutno fiksni tro{oci.......................................................................9 2.2.Relativno fiksni tro{oci......................................................................12 2.3.Iskoristeni i neiskoristeni fiksni tro{oci.................................15 3. Poim i funkcija na amortizacijata.............................................................16 3.1.Metodi na amortizacija............................................................................16 3.1.1.Vremenska linearna amortizacija....................................................18 3.1.2.Vremenska degresivna amortizacija.................................................18 3.1.3.Vremenska progresivna amortizacija..............................................19 3.1.4.Funkcionalna amortizacija...............................................................20 3.1.5.Kombinirana amortizacija................................................................21 3.1.6.Predpresmetka na amortizacijata....................................................21 3.1.7.Presmetka na revalorizacija.............................................................21 4. Varijabilni tro{oci......................................................................................22 4.1.Proporcijalno varijabilni tro{oci....................................................24 4.1.1.Zakonitost na proporcijalno varijabilni tro{oci...................25 4.2.Degresivno varijabilni tro{oci - podproporcijalni tro{oci....25 4.2.1.Zakonitost na degresivno varijabilni tro{oci..........................26 4.3.Progresivno varijabilni tro{oci........................................................27 4.3.1. Zakonitost na progresivno varijabilni tro{oci......................29 4.4.Vkupni varijabilni tro{oci................................................................. 29 4.4.1.Zakonitost na vkupnite varijabilni tro{oci..............................29 5. To~ka na pokritie na tro{ocite................................................................. 31 6. Ekonomika na raboteweto............................................................................. 32 6.1.Ocena na raboteweto................................................................................ 32 6.2.Uspe{nost i merila za uspe{nosta na raboteweto........................... 34 6.3.Analiza na raboteweto na pretprijatieto.......................................... 36 Zaklu~ok....................................................................................................................39 Koristena literatura........................................................................................... 40 Indeks na ilustracii.............................................................................................41

4


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

5


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

VOVED Za celosno da gi opfatime tro{ocite na mnenie sum deka treba da gi obrabotime nekolku pred temi koi se osnova, ne samo za tro{ocite, tuku i za samata nauka za ekonomijata. Za da zapo~nam da gi deskribiram tro{ocite se po~uvstvuvav za dol`en barem minimalno da go na~nam i opi{am upravuvaweto na tro{ocite. I toa barem vo osnovna minimala da go zapo~nam poimot na tro{ocite kako poseben del na ekonomijata, koj del sekako ja gradi celata ekonomija koja osven profitot, isklu~ivo se zanimava so tro{ocite, ili soodvetnno so dvete ekstremi. Od tamu }e sledi deskripcijata na operativniot segment na sistemot ekonomija, koj pribira, selektira, detektira i gi analizira tro{ocite. Zatoa vo najkratka ramka go spomenav smetkovodstvoto, kako finansiskoto, taka i operativnoto, kako segment na operativniot sistem na ekonomija koj se zanimava so kalkulacijata na tro{ocite, a so toa ostvarenata beneficija od raboteweto - profitot. Ottamu, barem vo moeto gledi{te za tro{ocite se nametna formata za nabrojuvaweto na mo`nite tro{oci po mestata, obemot ili na~inot na nastanuvaweto, za kone~no da mo`am soodvetno da ja zapo~nam i temata na zadadenoto pole na ovoj trud, t.e. poleto na fiksnite i varijabilnite tro{oci, kako i definiraweto na tro{ocite vo globala i sekoj poedine~no. Od aspektot na fiksnite tro{oci, po objasnuvaweto na odnesuvaweto na ovie tro{oci i zakonitostite koi ja pratat pojavata na ovie tro{oci, se do vidot na manifestacijata na vkupni i prose~ni, kako i apsolutnite konstantni-fiksnite tro{oci. Vo trudot }e doka`eme deka fiksnite tro{oci imaat imperativen karakter vo strate{koto planirawe na sekoja aktivnost na pretprijatieto, kako i stapkite i osobinite na amortizacijata, koja e namerno zemena za elementarna analiza, poradi u~estvoto na ovoj tro{ok vo celokupnata uspe{nost na pretprijatieto. Posle amortizacijata, kako soodvetno prodol`enie najpravilno mi izgleda{e da odberam deskripcija na varijabilnite tro{oci so site svoite kombinatorika i manifestacii kako progresivnost, degresivnost, proporcijalnost ili vkupnost na varijabilnite tro{oci. Iako se opfateni posle fiksnite tro{oci, varijabilnite tro{oci imaat silen udel vo profitabilnosta na pretprijatieto, posebno ako se znae deka varijabilnite tro{oci, u{te se i tro{oci na vlo`eniot trud, direktniot raboten proces, osnovnite inputi za rabota i sl. Nema da

6


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

zgre{ime ako re~ime deka bez ovie dva vidovi, pretprijatieto nema da mo`e da go ostvari svojot proizvoden proces. Za na krajot da stigneme do kategoriite na sopstvenosta i uspehot na pretprijatijata, kako bilansot, presmetkite na dobivka ili zaguba, likvidnosta renatabilnosta, solventnosta i drugi ekonomskidoma}inski kategorii kako ekonomi~nosta koja vo osnovot na terminot go deskribira {tedeweto i umerenoto vnimatelno manipulirawe, na profitot, a so toa prvenstveno na tro{ocite, koi dokolku nekontrolirano egzistiraat vo daden proizvoden kapacite mo`at da dovedat do, od nikoj posakuvanata situacija ili bankrot, likvidacija na proizvodniot proces.. So eden zbor na mnenie sum deka seopfatno go opfativme celokupnoto manifestirawe na tro{ocite vo slu`ba na potpolno opredeluvawe na tro{ocite, deskriptivno detektirawe i dokolku e potrebno sanirawe na nastanatite {teti od tro{ocite ili od rashodite. So toa }e doka`eme deka uspe{nosta na biznis relaciite direktno zavisat od pravilno sogleduvawe, detektirawe i navremeno prevenirawe, preku vnimatelno planirawe na proizvodniot ciklus kako i kompletno presmetuvawe na optimalnite iskoristlivi kapaciteti, so cel sveduvawe na tro{ocite na najmalo mo`no nivo, a so toa oploduvawe na investicijata, kapitalot ili obrtnite sredstva i sekako osvojuvawe na od sekogo posakuvanata profitabilnost i kako cel na sekoe rabotewe, ostvaruvawe {to pogolem i dobro isplaniran profit, a toa sekako doa|a so osmislen kvalitet i konkurenten proizvod, koj }e bide plasiran na pazarite i so zadovolstvo otkupuvan od konzumentite ili klientite. Koga zboruvame za tro{ocite, nesmeeme da ne ja spomneme i nadzornata i kontrolnata uloga na tro{ocite pri presmetkite na periodi~nite proizvodstveni aktivnosti. Ovaa uloga se manifestira vo sekoj bilans na uspehot ili analiza na raboteweto, kade soo~uvaweto na profitot i tro{ocite doveduva do rezultati koi se polezni kako za tekovnata situacija na pretprijatijata, za minatite odnosi vo i nadvor od proizvodniot komplek i za idnite planirawa na proizvodniot ciklus. Zatoa slednava sodr`ina na ovoj seminarski trud netreba da bide bezcelen opis na tro{ocite, tuku da go najde svoeto mesto vo edukativniot segment na tro{ocite i so toa obezbedi polesno sovladuvawe na tro{ocite na sekoe proizvodstvo ili uslo`no pretprijatie, niz op{toto aproksimativno povrzuvawe na site tro{oci i nivno minimizirawe vo praktikata, ete zatoa retko niz primeri se spomenuva za nas va`niot agroindustriski sektor, zatoa {to tro{ocite

7


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

na na~inot na izborot na opisot na fiksnite i varijabilnite tro{oci vo ovoj seminarski trud i drugite temi kako revalorizacijata ili mrtvata to~ka na proizvodstvoto na primer, se op{to primenlivi vo sekoe proizvodstvo ili uslu`na dejnost vo sekoe pole na ~ovekovoto `iveewe. Mojata ideja be{e do maksimum ja uprostam postavenosta i karakteristikite na manifestacija na tro{ocite so cel pribli`uvawe i educirawe, t.e. apostrofirawe na imperativot koj vo sebe go sodr`at i fiksnite i varijabilnite tro{oci vo sekoe i sekoj proizvoden ciklus od tehnikata do op{testveno humanite tokovi na op{testvoto. Vo seminarskiot trud se pomesteni okolu petnaesetina koordinatni grafi~ki prikazi na soodvetnite tro{oci i nekolku tabeli, koi se nadevam deka }e poslu`at na namerata i namenata, edna slika 1000 zborovi, kako asistencija vo uspe{noto apsolvirawe na tro{ocite, posebno fiksnite i varijabilnite tro{oci i odnesuvawata po matemati~kite relacii vo grafi~ki krivi. Pri izrabotkata na ovoj trud se slu`ev so internet literatura kako i od literaturata na mojot cenet profesor Dragi Petkovski i asistentka Katerina Bojkovska, Tro{oci i kalkulacii, so koj u~ebnik ve}e bev zapoznaen za vreme na predavawata, sledna be{e literatura od akademik Taki Fiti i edno ponovo izdanie, prevedeno od valdata na R.Makedonija, kako del od proektot 500 prevodi od nau~ni trudovi od renomirani Univerziteti od EU i SAD. Ekonomija za menaxeri od Pol G. Farnam. Za kraj }e ja spomenam pragmati~nata ekvilibri~nost na mojot narod, makedonskiot, so krilaticata Âťfrli rip~e, fati krap~eÂŤ, koja krilatica vo cel svoj fundament ja objasnuva ulogata na tro{okot vo celokupniot proizvodstven ciklus, planirawe i koncept na sovremenoto op{testvo, proizvodnite kompleksi i semejstvata. So Po~it P.Cvetkoski, dpl.ing vo Bitola, UKLO, FBN, Bitola na den 29.06.2010 god.

8


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

9


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

1. OP[TO ZA TRO[OCITE 1.1. Razvoj na konceptot za upravuvawe so tro{ocite Upravuvaweto so tro{ocite e del od upravuvaweto so uspehot na pretprijatieto.

celokupniot

proces

na

Od prakti~ni iskustva denes vo naukata se razvieni metodi koi ja prou~uvaat podgotovkata i upotrebata na informaciite za donesuvawe na odlukite za upravuvaweto so delovnata praktika. Toa gi vklu~uva site aktivnosti so koi vo pretprijatieto se procenuvaat biznis odnosite pome|u tro{ocite i profitot. Celta e dolgoro~no da se zgolemi profitot, no ne e po sekoja cena da se namalat tro{ocite, tuku da se prezemat aktivnosti koi }e generiraat minimum tro{oci, a }e obezbedat postojan profitabilen biznis proces ili na najvisoko mo`no nivo osposobuvawe na dolgoro~ni beneficii od raboteweto na pretprijatieto. Vo ovoj kontekst, smetkovodstvoto e eden od glavnite izvori na informacii za upravuvaweto so tro{ocite i toa finansiskoto smetkovodstvo e naso~eno kon nadvore{nite potrebi, dodeka prigotvuvaweto na informaciite za podgotovka na finansiskite izve{tai e zadol`enie na smetkovodstvoto na tro{ocite. Ovie informacii na smetkovodstvoto na tro{ocite ovozmo`uvaat utvrduvawe na cenata na ~ineweto na inputite za proizvodstvodniot proces i uslugite od koi zavisi istiot, procena na zalihite i ocena na finansiskite rezultati. Za razlika od smetkovodstvoto na tro{ocite koe glavno e fokusirano na tro{ocite na proizvodstvoto vo upravuvaweto na tro{ocite vklu~eni se aktivnosti koi prethodat ili go sledat procesot na proizvodstvo kako logistikata na proizvodniot ciklus i marketing aktivnostite na plasmanot na autputite. Eden od klu~nite principi na upravuvaweto so tro{ocite e: Âť za razli~ni nameni da se koristat razli~ni tro{oci ÂŤ Presmetuvaweto na tro{ocite se procenuva spored nivnite prirodni vidovi, a vo presmetuvaweto po mestoto na nastanuvaweto na tro{ocite va`na e podelbata na izvorni i izvedeni tro{oci, vo kalkulacijata na cenata na ~inewe se oddeluvaat direktni i op{ti tro{oci kako i tro{oci na proizvodot i tro{oci na periodot.

10


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Za donesuvawe na odluki mo`at da se koristat grani~ni tro{oci, oportunitetni, relevantni, postojani, promenlivi, dostasani, kontrolirani, nekontrolirani, istoriski (minati) i idni tro{oci. Va`no obele`je na upravuvaweto so tro{ocite e toa upravuvaweto da ovozmo`i rasporeduvawe i sledewe na odgovornosta za nastanatite tro{oci, pritoa upravuvaweto na tro{ocite gi povrzuva tro{ocite so funkcijata na menaxerite koi se ovlasteni da donesuvaat odluki za nastanuvaweto na tro{ocite. Sovremenite biznis tekovi na decentralizacija i avtomatizacija na biznis procesot vo pretprijatijata se pottiknati na intenzivno razvivawe na upravuvaweto so tro{ocite, posebno onie pretprijatija koi planski go menuvaat biznis planot.

1.2. Tipovi tro{oci Osnovna podelba na tro{ocite: Kvantitativni tro{oci se numeri~ki informacii koi se odnesuvaat na mo`ni i izmerlivi golemini. Ovie tro{oci mo`e da se dobijat od smetkovodstvenata evidencija i soodvetnite dokumenti, kako i od razli~ni statisti~ki izvori vo kompanijata i nadvor od nea. Kvalitativni tro{oci, se onie tro{oci koi nemo`at numeri~ki da se iska`at, no imaat vlijanie na tro{ocite i vrz uspehot na biznisot, va`no e deka nesmeat da bidat ignorirani pri donesuvaweto na odredeni odluki za proizvodniot proces. Od aspekt na vremeto na koe se odnesuvaat tro{ocite mo`e da bidat: • • •

Minati tro{oci vlijaat na ve}e nastanatite promeni vo firmata; Tekovni tro{oci se odnesuvaat na aktivnostite i nastanite koi se vo tek na raboteweto na firmata; Idni tro{oci se povrzani so tro{oci koi }e se zateknat na pazarot vo momentot na realizacija na odredena odluka.

11


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

1.3. Poim, definicija i vidovi tro{oci

Tro{ok e izraz i merka na ekonomskata `rtva, vrednosen izraz na vlo`uvaweto vo osnovnite elementi na proizvodstvoto (inputi). Tro{ocite nastanuvaat pri sozdavaweto na novi efekti i proizvodi pri {to se dobiva profit. Vo tro{oci se vbrojuvaat tekovnite vlo`uvawa vo elementite za proizvodstvo koi nastanuvaat pri raboteweto na firmata i sekoga{ se izrazuvaat vo pari~ni sredstva. Vo praktikata postojat brojni definicii za tro{ocite, me|u koi }e gi izdvoime slednive: • •

•

Tro{ocite pretstavuvaat pari~en iznos na materijalnite dobra, rabotata, uslugite, javnite dava~ki, koi se potrebni za ostvaruvawe na zada~ite na pretprijatieto. Tro{ocite se vrednost izrazena kako pogonski neophodna normalna potro{uva~ka na materijalni dobra (inputi) ili uslugi za proizvodstvo na proizvodot ili vo najkratka formulacija, tro{ocite se potro{ni dobra usloveni so proizvodstvoto. Vo tro{ocite spa|a samo potro{uva~kata koja e uslovena so proizvodstvo na novi materijalni dobra (autputi), ako pretprijatieto pravi prekumerni izdatoci, toa ne pretstavuva tro{ok. Tro{ocite se vrednost na potro{uva~kata vo reprodukcijata.

Tro{ocite vo potesna smisla na zborot pretstavuvaat uni{tuvawe na korisni materijali vo procesot na proizvodstvo, so planirana namera vo zamena za toa da se dobijat proizvodi i efekti so zgolemena vrednost i korisnost. Tro{ocite vo po{iroka smisla na zborot gi ozna~uvaat site tro{oci za vr{ewe na delovnata funkcija na pretprijatieto. Kako tro{oci za izvr{uvawe na delovnata funkcija na pretprijatieto se podrazbiraat: tro{oci za planirawe i organizacijata, tro{ocite za neposredno proizvodstvo, tro{oci za nabavka, tro{oci za lageruvawe na gotovite autputi, tro{oci za proda`ba, tro{oci za finansisko rabotewe, i sl.*1 _________ *1 Tro{oci i kalkulacii vo farmerskoto proizvodstvo i agroprehrambenata industrija (materijal od predavawa) Prof.D-r D.Petkovski, Ass.m-r, K.Bojkovska, UKLO, FBN, Bitola, Bitola, 2010.

12


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Site tro{oci imaat dva osnovni delovi: • •

masa na potro{nite elementi za proizvodstvoto ili koli~ina na inputi, cena na ~inewe na potro{nite elementi za proizvodstvo ili cena na inputot. C (tro{ok) = Q (imput) + S (cena na imputite)

Tro{ocite na edno pretprijatie, globalno od aspekt na razgleduvaweto na faktorot vreme se klasificiraat kako: • • • •

Vkupni tro{oci se vrednost na site sredstva za proizvodstvo i rabotna sila potro{eni vo odreden vremenski period, godina, kvartal (trimese~je) ili mesec; Prose~ni tro{oci se dobivaat kako edinica na efikasnosta, proizvodite ili uslugite; Ostvareni tro{oci se utvrduvaat na krajot na sekoj ostvaren raboten period; Idni tro{oci se prognoza za idniot raboten period.

Osnovni vidovi na tro{oci (prirodni vidovi tro{oci) spored nivnoto poteklo: • • •

Materijalni tro{oci se onie tro{oci za osnovnite materijali i pomo{nite materijali, energija, siten inventar, ambala`a, alati itn. Tro{oci za fiksnite sredstva se amortizacija na objektite i opremata, tekovnoto odr`uvawe na istite, kratkoro~ni krediti i kamatite na pozajmenite sredstva, premiite za osiguruvawe i sl. Tro{oci za rabotna sila e nadomest za vlo`eniot ~ovekov trud koj se vgradil vo autputot, u{te se narekuva plata.

Spored slo`enosta na strukturata, tro{ocite se delat na: • •

Ednostavni (osnovni) tro{oci se sostojat samo od eden priroden vid na tro{oci; Slo`eni tro{oci se sostaveni od dva ili tri i pove}e vidovi osnovni tro{oci.

13


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Glavni grupi na tro{oci za proizvodstvo se: •

Direktni tro{oci na materijalite nastanuvaat vo momentot na tro{eweto na materijalite vo tekot na proizvodniot proces;

Direktni tro{oci za rabotna sila se tro{ocite za vrabotenite koi rabotat direktno vo proizvodstvoto na odredeni proizvodi;

Op{ti tro{oci na proizvodstvo gi vklu~uvaat site tro{oci za proizvodstvo, osven direktnite tro{oci na materijalite i direktnite tro{oci za rabotna sila, ovie tro{oci se odnesuvaat na celokupnoto proizvodstvo, ovde spa|aat slednive grupi tro{oci: a. re`iski tro{oci za materijali b. re`iski tro{oci za rabotna sila c. amortizacija i osiguruvawe d. dava~ki na dr`avata, danoci.

Spored na~inot i vremeto na smetawe vo rashodite, tro{ocite se razlikuvaat kako: •

Tro{oci na proizvodite se tro{oci na pretprijatieto nastanati vo tekot na proizvodstvoto i koi posle zavr{uvaweto na proizvodstvoto se vklu~uvaat vo vrednosta na gotovite proizvodi, zalihite i sl., ovie tro{oci se distribuiraat vo site proizvedeni edinici autputi, so cel da se utvrdi cenata na ~inewe na proizvodstvoto. Na bilansot na uspehot ovie tro{oci se prika`uvaat kako tro{oci na prodadeni proizvodi. Ovde se vklu~eni direktnite tro{oci na materijalite, direktnite tro{oci na rabotnata sila i indirektnite (op{ti) tro{oci na proizvodstvoto.

Tro{oci na periodite se site redovni delovni tro{oci (rashodi) koi ne se direktno vo funkcija na sozdavawe na odredeni proizvodi. Ovie tro{oci ne se raspredeluvaat na poedine~nite proizvodi i ne se del od vrednosta na zalihite na gotoviot proizvodi. Vo bilansot na uspehot na periodot se prika`ani kako direktni tro{oci. Ovie tro{oci gi vklu~uvaat tro{ocite za administracija, upravuvawe na marketingot, tro{oci za kvalitet kako i tro{ocite nastanati nadvor od proizvodstvoto.

14


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Reagirawe na tro{ocite na promenite na obemot na proizvodstvoto: •

Kratok period (kratkoro~no) se smeta periodot vo koj nekoi inputi na pretprijatieto se nepromenlivi. Pretprijatieto mo`e da go promeni obemot na proizvodstvo, kako i opsegot na istoto i bez da ja menuva goleminata na svojot kapacitet. Na kratok period tro{ocite se nepromenlivi-konstantni.

Dolgoro~en period vo koj site resursi stanuvaat promenlivi. Vo toa vreme pretprijatieto mo`e da go promeni obemot i opsegot na proizvodstvoto i da napravi korekcija na bilo koja promena ili aktivnost vo oblasta ili okolinata na rabotewe. Na dolg rok site tro{oci se promenlivi.

Spored na~inot na reagirawe na tro{ocite na promenite na proizvodstvoto na kratok rok i spored odnesuvaweto vo odnosot na promenite vo obemot na kapacitetite (Sl.1) se razlikuvaat slednive tro{oci: •

Fiksni (neograni~eni, postojani) tro{oci se povrzani so postoeweto na kapacitetite za proizvodstvo. Vkupniot godi{en iznos na fiksni tro{oci ne se menuva bez ogled na promenite na obemot na proizvodstvo. Fiksnite tro{oci po edinica na efekti se namaluvaat so zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto.

Varijabilni (promenlivi) tro{oci: proporcijalno-varijabilni tro{oci vo vkupniot iznos se menuvaat srazmerno so promenata na obemot na proizvodstvo; prose~ni proporcijalno- varijabilni tro{oci, sekoga{ se ednakvi bez ogled na promenite na obemot na proizvodstvoto.

Me{ani tro{oci u{te se narekuvaat i kombinirani, ovie tro{oci imaat karakteristiki i na fiksnite i na varijabilni tro{oci:

Kombinirani tro{oci se slednive: •

Proporcijalno fiksni tro{oci se zgolemuvaat vo skokovi pri preminuvawe od edna vo druga zona (sloj) na proizvodstvoto, odnosno zgolemuvaweto na raspolo`ivite kapaciteti. Vo ramki na eden obem na proizvodstvo se odnesuvaat kako apsolutno konstantni-fiksni.

15


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Proporcijalno varijabilni tro{oci (neproporcijalni tro{oci) zavisat od promenata na obemot na proizvodstvoto, t.e. srazmerno so stepenot na koristeweto na proizvodnite kapaciteti, se menuvaat pobavno ili pobrzo otkolku promenite na obemot na proizvodstvoto.

Se razlikuvaat tro{oci: • • •

slednive

vidovi

na

neproporcijalno-varijabilni

degresivno-varijabilni tro{oci se onie tro{oci koi rastat pobavno od rastot na obemot na proizvodstvoto; progresivno-varijabilni tro{oci se zgolemuvaat pobrzo od rastot na obemot na proizvodstvoto; regresivno-varijabilni tro{oci se prisutni koga ima namaluvawe na tro{ocite so zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvoto, ovie tro{oci retko se sre}avaat vo praksata.

Sl.1. Podelba na tro{ocite sprema nivnata zavisnost od stepenot na koristeweto na kapacitetot TRO[OCI

VARIJABILNI TRO[OCI

FIKSNI TRO[OCI

RELATIVN O FIKSNI TRO[OCI

APSOLUTNO FIKSNI TRO[OCI

PROGRESIVNO VARIJABI LNI

PROPORCIJALNO VARIJABI LNI

DEGRESIVNO VARIJABI LNI

Ovie tro{oci t.e. fiksnite i varijabilnite tro{oci, kako i manifestaciite na kombinaciite koi se javuvaat od niv pri proizvodstveniot proces na pretprijatijata se tema na sledniov del na ovoj seminarski trud, kade elementarno i poedine~no }e gi deskribirame, definirame i odredime nivnite karakteristiki.

16


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

2. FIKSNI TRO[OCI Fiksni tro{oci gi narekuvame site tro{oci koi vo vkupniot iznos ostanuvaat nepromeneti, nezavisno od promenata na obemot na proizvodstvoto, t.e. nivnata osnovna karakteristika e konstantnosta (neelasti~nosta). Fiksnite tro{oci ne se zgolemuvaat vo nivniot vkupen iznos koga proizvodstvoto se zgolemuva, nitu pak se namaluvaat koga proizvodstvoto se namaluva. Tie ostanuvaat konstantni duri i koga proizvodstvoto maksimalno e zgolemeno, a i vo slu~aj koga se prekine proizvodstvoto ili minimalno e iskoristen raspolo`liviot proizvoden kapacitet. Poradi svojata neelasti~nost fiksnite tro{oci u{te se narekuvaat i kako stalni-postojani tro{oci. Vo ramkite na eden period nivnata visina ostanuva neizmeneta bez obzir na toa dali e proizvedeno pr. 10 ili 20 edinici proizvod. Ako na pr. fiksnite tro{oci vo januari iznesuvale 1000 den., toga{ tie i vo fevruari }e iznesuvaat 1000 denari, bez obzir na toa {to mo`ebi vo januari e proizvedeno 100, a vo fevruari 200 edinici proizvod (tab.1) Fiksnite tro{oci u{te se narekuvaat i periodi~ni tro{oci, zaradi toa {to se javuvaat i kako funkcija na vremeto. Ako na pr. fiksnite tro{oci vo edna godina iznesuvaat 1000 denari, za dve godini }e iznesuvaat 2000 denari itn. Po svojata priroda, fiksnite tro{oci spa|aat vo neophodni tro{oci. Toa se tro{oci koi se usloveni so postoeweto na pretprijatieto, bilo toa da proizveduva ili ne, zatoa u{te se narekuvaat i kako tro{oci na kapacitetot. Me|utoa site fiksni tro{oci ne se odnesuvaat na ist na~in. Nekoi se apsolutno nepromenlivi u{te nare~eni i apsolutno fiksni tro{oci pri koristewe na 100% ili 0% od kapacitetite se konstantni, a nekoi se nepromenlivi samo vo ramka na ista zona na proizvodstvo, t.n. relativno fiksni tro{oci. Srazmerno na odnesuvaweto osnovnata podelba na fiksnite tro{oci e slednava: • •

Apsolutno fiksni tro{oci Relativno fiksni tro{oci

17


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

2.1. Apsolutno fiksni tro{oci Apsolutno fiksnite tro{oci ne se menuvaat vo masata pri promenata na obemot na proizvodstvoto ili obemot na dejnosta. Vo apsolutno fiksni tro{oci spa|aat: • • • • • •

tro{oci za vremeno presmetanata amortizacija na osnovnite sredstva kamati na kreditite za osnovnite sredstva i delot kamati na krediti za obrtni sredstva tro{ocite na zakupninite tro{ocite za osiguruvaweto na imotot tro{ocite za istra`uvawe i razvoj tro{oci za rabota na visokite rakovoditeli i dr.

Karakteristiki na apsolutno fiksnite tro{oci: 1. Vkupni apsolutno fiksni tro{oci (TF) se konstantni, ne se menuvaat so promenata na obemot na proizvodstvoto. 2. Apsolutno fiksni tro{oci po edinica proizvod (Tf) se menuvaat obratno proporcijalno od nasokata na dvi`eweto na obemot na proizvodstvoto t.e. koga: • •

Koga obemot na proizvodstvoto raste (Tf) se namaluvaat Koga obemot na proizvodstvoto opa|a (Tf) se zgolemuvaat

Toa mo`e da se iska`e so formulata: Tf = TF/Q Tf - fiksni tro{oci po edinica proizvod TF - vkupni fiksni tro{oci Q - koli~ina na proizvedeni proizvodi 3. Fiksnite tro{oci se najgolemi po edinica proizvod so minimalna zaposlenost na kapacitetot. Odnesuvaweto na fiksnite tro{oci vo masa i po edinica proizvod najdobro se gleda vo slednava tabela (tab.1) i grafi~kite prikazi (sl.2 i sl.3).

18


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Tabela 1. Dvi`ewe na tro{ocite na pretprijatieto. Obem na proizvodstvoto 10 20 30 40 50

Fiksni tro{oci Vkupni Poedine~ni 120 12 120 6 120 4 120 3 120 2,4

Sl.2. Grafi~ki prikaz na odnesuvaweto na vkupni fiksni tro{oci S 6 5 4 3 2 TF

1 0

1

2

3

4

5

Q

Na grafikonot se gleda deka vkupnite fiksni tro{oci iznesuvaat pr. 1,3 pari~ni edinici i deka ne se menuvaat pri promenata na obemot na proizvodstvoto t.e. se odnesuvaat kako apsolutni. Dodeka na sl.2. fiksnite tro{oci po edinica proizvod se menuvaat taka {to nivniot iznos konstantno opa|a so porastot na obemot na proizvodstvoto t.e. depresijata na apsolutno fiksni tro{oci po edinica proizvod e golema kaj nizok stepen na iskoristuvawe na kapacitetot, a potoa e se pomala i pomala, {to zna~i ako sakame fiksnite tro{oci {to pomalku da ja opteretuvaat edinicata na proizvoden autput, kapacitetot treba da se koristi vo {to pogolem stepen na iskoristlivost.

19


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Sl.3. Grafi~ki prikaz na krivata na fiksni tro{oci po edinica proizvod

6 5 4 3 2 tf

1 0

1

2

3

4

5

6 Q

Apsolutno fiksnite tro{oci ne se izvor na dopolnitelni tro{oci pri zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvoto. Ne menuvaweto so obemot na proizvodstvoto ni poka`uva nivniot koeficient na reagibilnosta (R). Reagibilnosta na tro{ocite e osetlivost, prilagodlivost ili elasti~nost na tro{ocite vo odnos na promenata na obemot na proizvodstvoto. Koeficientot na reagibilnosta se dobiva so stavawe vo odnos procentnata promena na fiksnite tro{oci i procentnata promena na obemot na proizvodstvoto. R = %∆FT / %∆Q kade: %∆FT e procentualna promena na fiksnite tro{oci vo razgleduvaniot period vo odnos na prethodniot period. %∆Q procentualna promena na obem na proizvodstvo na razgleduvaniot period vo odnos na prethodniot period.

20


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

So Koeficientot na reagibilnosta se utvrduvaat grupite tro{oci od to~ka na nivnoto odnesuvawe sprema promenite na obemot na proizvodstvoto. Tamu kade ovoj koeficient e ednakov na nula se raboti za fiksni tro{oci. R = 0 fiksni tro{oci R = 1 proporcijalno varijabilni tro{oci R > 1 progresivno varijabilni tro{oci R < 1 degresivno varijabilni tro{oci

2.2. Relativno fiksni tro{oci Relativno fiksnite tro{oci imaat karakter na fiksni tro{oci vo ramka na odreduvaweto na zonata na proizvodstvoto t.e. ne se menuvaat po edinica proizvod, dodeka so preo|awe vo druga zona na proizvodstvo tie poprimaat promenliv karakter. Poradi povrzanosta so odredena zona na proizvodstvo, se narekuvaat u{te i zonalni ili intervalni tro{oci. Najgolem del na relativno fiksnite tro{oci gi pravat tro{ocite na organizacijata na proizvodstvoto, dohod na rabotnicite zaposleni vo podgotvitelnata faza, tehni~kata kontrola, odr`uvaweto, dohod na rakovoditelite na proizvodstvoto, zna~aen del na tro{ocite na materijalot za pogonski re`ii, del na uslugata na drugi pretprijatija, fizi~ki i pravni lica itn., ovie tro{oci se narekuvaat i tro{oci na organizacionata struktura. Zona na obemot na proizvodstvoto e interval pome|u dva stepeni na koristewe na kapacitetot. Sekoja zona na obem vo period od razgleduvawe od aspekt na relativno fiksnite tro{oci ima svoja gorna i dolna granica. Dolana granica na zonata e koga obemot na proizvodstvoto ne mo`e da se spu{ti pod toa nivo, a da toa ne predizvika namaluvawe na relativno fiksnite tro{oci, a gornata granica e onaa nad koja obemot na proizvodstvo ne mo`e da se zgolemi, a pritoa da ne predizvika zgolemuvawe na relativno fiksnite tro{oci. Postoeweto na relativno fiksni tro{oci usloveno e od neophodnost za postoewe na nekoj minimum za organizacija, t.e. minimum oprema koja go

21


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

odr`uva proizvodniot proces na pretprijatieto za proizvodstvo na odredeniot, posakuvaniot ili planiraniot obem na iskoristlivost na kapacitetite. Sl.4. Grafi~ki prikaz na vkupni relativno fiksni tro{oci S 6

5 IV

4 III

3 II 2 I 1

0

1

2

3

4

5

6

Q

Dodeka ne se postigne odreden obem na proizvodstvoto vo toj interval tie tro{oci se fiksni. Dokolku sakame dopolnitelno da go zgolemime obemot na proizvodstvoto, neophodno e da se napravat novi organizacioni napori, (pr. dopolnitelna priprema na proizvodstvoto, odr`uvaweto, ~uvaweto itn.) {to predizvikuva dopolnitelni tro{oci. Me|utoa, ako e nevozmo`no da se snabdi so oprema i da se anga`iraat lu|e vo beskrajno mali golemini, novite vlo`uvawa predizvikuvaat naglo zgolemuvawe na tro{ocite i ovozmo`uvaat pro{iruvawe na proizvodstvoto vo odreden pogolem opseg vo nova zona na rabotewe, a relativno fiksnite tro{oci ostanuvaat nepromeneti i vo novata zona, se dodeka ne se iscrpi i nejziniot kapacitet. Toa zna~i deka vo novata zona na proizvodstvo, fiksnite tro{oci se nepromenlivi do dolnata granica, koga pri preo|awe vo nova zona po pravilo se zgolemuvaat i povtorno se zadr`uvaat na istoto nivo do

22


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Sl.5. Grafi~ki prikaz na relativno fiksni tro{oci po edinica autput S

5 4 3 2 III

1

IV

0 I

II 1

2

3

4

5

6 Q

preo|awe vo nova zona. So preo|aweto vo novata zona, na po~etokot na istata, pogolemi se otkolku kon bilo koe koristewe na kapacitetite na prethodnata zona (tab.2 i sl.3 i sl.4). Karakteristiki na relativno fiksnite tro{oci se: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

â&#x20AC;˘

Progresija - obemot na proizvodstvo od poniska vo povisoka zona raste posporo od relativno fiksnite tro{oci Degresija - relativno fiksnite tro{oci rastat posporo od obemot na proizvodstvoto pri premin od poniska vo povisoka zona i posporo opa|aat od namaluvaweto na obemot na proizvodstvoto pri premin od povisoka zona vo poniska zona. Remanentnost - zna~i deka tro{ocite se zadr`uvaat na isot nivo ili mnogu malku se namaluvaat pri opa|aweto na obemot na proizvodstvoto vo ramka na ista zona na obemot.

2.3. Iskoristeni i neiskoristeni fiksni tro{oci Fiksnite tro{oci obi~no imaat dva dela i toa iskoristeni i neiskoristeni i mo`e da se izrazat so formulata: Tf = Tis + Tni

23


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Tabela 2. Odnesuvawe na relativno-fiksnite tro{oci

Proizvedena koli~ina 100 200 201 300 400 401 500

Relativno fiksni tro{oci Vkupno Poedine~no 100.000 1.000 100.000 500 140.000 696 140.000 467 140.000 350 180.000 449 180.000 360

Vo odredeni uslovi da go procenime udelot na iskoristenite i neiskoristenite fiksni tro{oci vo vkupnite postojani tro{oci, mora da ja podelime vkupnata suma na fiksnite tro{oci so maksimalniot kapacitet na kompleksot i da ja presmetame sumata na stalnite tro{oci po edinica na maksimalnata iskoristlivost na kapacitetot, (tFmax): Tfmax = Tf/ Qmax So mno`ewe na sumata na fiksnite tro{oci po edinica maksimalen kapacitet na kompleksot so goleminata na obemot na proizvodstvoto (iskoristen kapacitet) i neiskoristeniot kapacitet se dobiva sumata na: â&#x20AC;˘

iskoristeni fiksni tro{oci Tis = Qis*Tf/Qmax ili Qis * tfmax

â&#x20AC;˘

neiskoristeni fiksni tro{oci Tni = Q ni *Tf/ Q max ili Tni = (Qmax -Qis) * tfmax

Procenata na iskoristenite i neiskoristenite fiksni tro{oci mo`no e da se izveduva i na osnov na procentot na iskoristeniot kapacitet. Procentot primenet na sumata na vkupnite fiksni tro{oci se dodava sumata na iskoristenite fiksni tro{oci. Razlikata ja pravat neiskoristenite fiksni tro{oci.

24


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

3. POIM I FUNKCIJA NA AMORTIZACIJATA

Amortizacijata e del od fiksnite tro{oci na pretprijatieto, zatoa amortizacijata ima pove}e zna~ewa za raboteweto i opstojuvaweto na proizvodniot ciklus i voop{to opstojuvaweto na pretprijatieto. Amortizacijata se odlikuva kako preventiva za: • • •

tro{ok na postojanite sredstva; namaluvawe na vrednosta ili obezbeduvawe na vrednosta na postojanite sredstva; nadoknada za potro{enata vrednost na postojanoto/nite sredstvo/a.

Amortizacijata e proces na transformirawe na postojanite sredstva preku tro{oci vo pari~en iznos, no i sobirawe na pari~ni sredstva preku amortizacija za zamena na dotraenite osnovni sredstva. Tro{eweto na postojanite sredstva ima dva oblici: •

fizi~ko tro{ewe koe se slu~uva pod vlijanie na prirodnite zakoni i poradi intenzivna upotreba na postojanite sredstva;

ekonomsko tro{ewe se slu~uva nezavisno od fizi~koto tro{ewe i toa pod vlijanie na tehni~ko-tehnolo{koto napreduvawe na industrijata vo koja funkcionira pretprijatieto. Fizi~ki funkcionalnite sredstva prestanuvaat da se soodvetni za koristewe, zatoa {to se pojavile novi koi ovozmo`uvaat poekonomi~no i poisplatlivo proizvodstvo so pomal tro{ok na energija, materijal, raboten efekt, trud i sl.

3.1. Metodi na amortizacija Osnovicata za presmetuvawe na amortizacijata e nabavnata vrednost na sredstvoto, no pokraj nea treba da se zeme vo predvid t.n. likvidacionata vrednost ili ostatok na vrednosta na sredstvata po istekot na vekot na upotreba. Zna~i, osnovicata e ednakva na nabavnata vrednost namalena za likvidaciskata vrednost. Ovaa osnovica treba da se rasporedi na brojot na godinite ili na edinici efekti ili autputi vo vekot na koristewe na sredstvoto.

25


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Za procena na tro{ocite na amortizacija potrebni se slednive podatoci: •

osnovicata za amortizacijata koja pretstavuva vrednost na postojanoto sredstvo za koe treba da presmetame amortizacija;

vekot na koristewe na postojanoto sredstvo;

amortizacioni kvoti, t.e. godi{nite sumi na amortizacija.

Utvrduvawe na tro{ocite za amortizacija e rasporeduvawe na vrednosta na postojanoto sredstvo na posebni godini od negoviot vek na koristewe ili poedine~ni procesi na proizvodstvo vo koi postojanoto sredstvo }e se koristi. Osnovicata za amortizacija pretstavuva razlika pome|u po~etnata i krajnata vrednost na postojanoto sredstvo. Am s = Nv - Kv Postojat dva osnovni metodi za odreduvawe i presmetuvawe na amortizacijata: •

vremenski metod se temeli na dol`inata na ekonomskiot vek na koristewe na osnovnoto sredstvo. Se primenuva kaj presmetuvawe na amortizacijata na postojanite sredstva ~ij vek na koristewe najpove}e zavisi od vlijanieto na prirodnite i tehni~kite uslovi kako i od ekonomskoto zastaruvawe na postojanoto sredstvo, a se deli na linearna, degresivna i progresivna amortizacija.

Funkcionalen metod se temeli na obemot na iskoristuvaweto ili rabotniot efekt na postojanoto sredstvo. Godi{niot iznos na amortizacija zavisi od intenzitetot na funkcioniraweto na postojanoto sredstvo. Se koristi za presmetuvawe na amortizacija na postojanite sredstva ~ij vek na koristewe zavisi prete`no od intenzitetot na koristewe, a pomalku od pominatoto vreme na koristewe.

Kombiniran metod e kombinirawe na razli~ni vremenski metodi me|usebno ili so kombinirawe na vremenski i funkcionalnite metodi.

26


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

3.1.1. Vremenska linearna amortizacija Pravoliniska ili linearen metod e ednakva amortizacija vo site smetkovodstveni periodi vo tekot na korisniot vek na traewe na sredstvoto {to se amortizira. Ova e najednostavniot i najpove}e koristeniot metod na amortizacija. Pri ovoj metod osnovicata ramnomerno se rasporeduva na godinite na planiraniot vek na koristewe na postojanoto sredstvo. Se presmetuva po slednive formuli: Am s = Nv - Kv - osnovica na amortizacija A% NV − L ⋅ 100 Presmetka na amortizaciskata stapka: = n ⋅ NV kade: A% = stapka na amortizacija vo %; NV = Nabavna vrednost na sredstvoto; L = likvidaciska vrednost; n = broj na godini na upotreba na sredstvoto. Presmetka na godi{niot iznos za amortizacija: A =

NV ⋅ A% 100

kade: A = godi{en iznos na amortizacija; ili

A % = Am s / n

3.1.2. Vremenska degresivna amortizacija Degresivnata amortizacija e presmetuvawe na godi{nata suma koja od godina vo godina na upotreba na postojanoto sredstvo se namaluva. Najgolemata suma na amortizacijata se presmetuva vo prvata godina, a najmalata vo poslednata godina. O.am{( n + 1) − ti} Utvrduvawe na godi{na suma na amortizacija: Ams = K kade Ams = godi{na suma na amortizacija; O.am = osnova za amortizacija; n = broj na godini za iskoristuvawe na sredstvoto; ti=reden br. na god. za koja se presmet. amortiz. suma ili stapka; K = kumulativ, t.e. suma na br. od 1 do n. Stapka na amortizacija se utvrduva so slednava relacija: O.am{( n + 1) − ti} x100 (n + 1) − ti K Amst (ti ) = = x100 O.am K kade Amst = godi{na stapka na amortizacija

27


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Sprema intenzitetot na namaluvaweto razlikuvame: â&#x20AC;˘

aritmeti~ka degresivna amortizacija se slu~uva koga sumite na namaluvawe na godi{nata amortizacija se ednakvi na ( a1 = a2+d = a3+2d...n) ili

â&#x20AC;˘

geometriski degresivna amortizacija se slu~uva koga namaluvaweto na godi{nata suma na amortizacija se namaluva za se pomala suma, a koeficientot na dva sosedni ~lena sekoga{ e ednakov.

â&#x20AC;˘

digitalen metod, so ovoj metod ne se izbira nivo na degresijata tuku goleminata na diferencijacijata presmetkovno se odreduva i voedno pretstavuva suma na amortizacija za poslednata godina za vekot na koristewe.

3.1.3. Vremenska progresivna amortizacija Site degresivni metodi mo`at da se presmetuvaat kako progresivni i toa so promena na predznakot ili redosledot na amortizaciskata kvota. Ovde najmalata suma na amortizacija e vo prvata godina, a najgolemiot iznos e za poslednata godina. Amortizacijata po progresivniot metod se opredeluva: Godi{na amortizaciona suma Ams se utvrduva: Ams (ti ) =

O.am * ti K

O.am * ti x100 K Amortizaciona stapka Amst se utvrduva: Amst (ti ) = O.am

3.1.4. Funkcionalna amortizacija Funkcionalna amortizacija e koga visinata na amortizacijata se utvrduva srazmerno na efektot na postojanite sredstva koj }e se ostvari so upotreba na toa sredstvo vo period za koe se presmetuva amortizacijata. Visinata na amortizacija zavisi od intenzitetot na koristewe na postojanoto sredstvo za koe se presmetuva amortizacijata.

28


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Postapkata za presmetuvawe na funkcionalnata amortizacija opfa}a dve fazi: â&#x20AC;˘

presmetuvawe na amortizaciona suma po edinica ostvaren efekt ili po raboten sat po formulata:

O.am O.am , dodeka po godini po formulata Ams ( s )(ti ) = xqi Q Q kade: Ams ( f ) = amorizaciona suma na funkcionalna amortizacija; Q = vkupen efekt na postojanoto sredstvo za vreme na negovoto koristewe; qi = efekt na postojanoto sredstvo po godini (i = 1,2,3,...n); ti = godina na presmetuvawe na funkc.amortizacija. Ams ( f ) =

Amorizacionata stapka za funkcionalna amortizacija se presmetuva: O.am * 100 xqi , kade O.am * Q funkcionalna amortizacija. Amst ( f ) =

Amst ( f ) =

amortizaciona

stapka

na

Amorizaciona stapka za odredena godina na iskoristuvawe na postojanAms ( f )(ti ) * 100 oto sredstvo se presmetuva: Amst ( f )(ti ) = , kade ti e reden O.am broj na godina za koja se presmetuva amortizacionata stapka.*1 â&#x20AC;˘

presmetuvawe na godi{nata suma na amortizacija so mno`ewe na sumata za amortizacija po edinica efekt so ostvareniot efekt vo godinata za koja se presmetuva amortizacija:

Funkcionalnata amortizacija se koristi kaj onie postojani sredstva kaj koi intenzitetot na koristewe e glavniot pokazatel na nivnoto fizi~ko tro{ewe vo vekot na upotreba. Prednosta i e toa {to tro{ocite gi prati intenzitetot na koristeweto na sredstvata, a nedostatok e toa {to ne go zema vo obzir vlijanieto na prirodnite, tendencioznite i tehnolo{kite pokazateli na zastaruvaweto na opremata.

_________ *1 Tro{oci i kalkulacii vo farmerskoto proizvodstvo i agroprehrambenata industrija (materijal od predavawa) Prof.D-r D.Petkovski, Ass.m-r, K.Bojkovska, UKLO, FBN, Bitola, Bitola, 2010.

29


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

3.1.5. Kombinirana amortizacija Kombinirana amortizacija e kombinacija pome|u razli~nite metodi vo vremenskite ili pome|u vremenskite i funkcionalnite metodi. Vo praksata najpogodna e kombiniranata vremensko-funkcionalna amortizacija.

3.1.6. Pred presmetka na amortizacijata

Vo pred presmetkata na amortizacijata sredstvata se kategoriziraat vo grupi i se odreduva stapkata po vidovi. Se presmetuva amortizacijata za po~etnata sostojba, se sobira onaa suma koja }e bide dodadena vo tekot na godinata i se odzema amortizacijata za onoj del na godinata vo koj sredstvoto ne se koristelo.

3.1.7. Presmetka na revalorizacija

Revalorizacija e proces koj se odnesuva na koregiraweto na vrednosta na postojanite sredstva, a potoa i na amortizacijata. Nabavnata vrednost na postojanite sredstva se koregira vo soodnos so promenata na pazarot na ceni. Pri~ina za revalorizacija e inflacijata. So revalorizirawe na nabavnata vrednost se dobiva realnata amortizacija. Revalorizacijata po na~inot na utvrduvawe mo`e da bide: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

na osnov na poedine~na procena so pomo{ na koeficienti za grupi na sredstva na osnov na inflacijata

Sprema za~estenosta, revalorizacijata se deli na: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

permanentna koja se izveduva redovno sekoja godina bez obzir na dvi`eweto na cenite povremena se izveduva samo vo onie godini koga promenata na cenite e pogolema od odredenata suma.

30


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

4. VARIJABILNI TRO[OCI Varijabilni, promenlivi tro{oci se tro{ocite koi se menuvaat so promenata na obemot ili volumenot na proizvodstvoto. Pogolemiot obem na proizvodstvoto predizvikuva posilno tro{ewe na resursite inputite i soodvetno na toa pogolem procent na varijabilnite tro{oci. Pogolemiot prinosi na p~enica se mo`ni so poobilna fertilizacija na zemji{teto, t.e. so pogolemo tro{ewe na mineralni |ubriva. Ostanatite varijabilni tro{oci se tro{ocite za naemnite rabotnici, tro{ocite za surovini, tro{ocite za re`iite, kako elektri~na energija, voda, telefon i sl. Varijabilnite tro{oci se menuvaat proporcijalno na procentot na iskoristlivost na kapacitetite i biznis aktivnostite na pretprijatieto, toa se zbir na marginalni tro{oci. Ovie tro{oci u{te se smetaat za normalni tro{oci. Varijabilnite tro{oci zaedno so fiksnite tro{oci se glavnata komponenta na vkupnata cena na ~ineweto na autputite, a dodeka vkupnite tro{oci lesno mo`e da se asociraat kako parcijalen tro{ok. Ne site varijabilni tro{oci se direktni tro{oci, bidej}i promenlivata komponenta na proizvodstvoto se varijabilnite tro{oci koi ne se direktni tro{oci, tuku imaat osobini na indirektni tro{oci. Varijabilnite tro{oci nekoga{ se narekuvaat tro{oci na nivoto ili tro{oci na edinica proizvod, ili autput pri {to i se menuvaat so koli~inata na proizvodi. ^esto se narekuvaat i tro{oci na konverzijata, t.e. tro{oci na direktnite materija i direktnata rabotna sila, a se narekuvaat i primarni tro{oci. *2 Varijabilnite tro{oci najdobro se objasnuvaat so pla}aweto na pretprijatieto za surovinite-inputite. Soodvetno na ova koga aktivnosta na pretprijatieto e namalena toga{ se nabavuva pomalku inputi, a soodvetno na toa i tro{ocite za surovinata-inputite se namaluvaat. Obra tno koga aktivnosta na proizvodstvoto na pretprijatieto se zgolemuva, takvoto proizvodstvo pobaruva pove}e inputi za upotreba na istoto i toga{ varijabilnite tro{oci se zgolemuvaat. Varijabilni tro{oci vo agroprehrambeniot sektor se tro{ocite za arsko |ubre, dobito~na hrana, energensi, prevoz od drugi pravni ili fizi~ki lica, elektri~na energija, telefonski uslugi i sl. So eden zbor varijabilnite tro{oci se zavisni so promenite na proizvodstvenite kapaciteti ili varijabilnite tro{oci se zgolemuvaat ___ *2 www.Wikipedia.com

31


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

tro{ocite za arsko |ubre, dobito~na hrana, energensi, prevoz od drugi pravni ili fizi~ki lica, elektri~na energija, telefonski uslugi i sl. So eden zbor varijabilnite tro{oci se zavisni so promenite na proizvodstvenite kapaciteti ili varijabilnite tro{oci se zgolemuvaat kontinuirano ili se namaluvaat vo vid na kontinuirana (neprekinata) funkcija. Ili so zgolemuvaweto na povr{inite soodvetno se zgolemuvaat koli~inite za upotrebata na repromaterijalite, seme, |ubriva i sl.*1 Vrz osnov na prethodnive tolkuvawa, vkupnite varijabilni tro{oci i prose~nite varijabilni tro{oci (Sl.6) mo`e da se prika`at kako: â&#x20AC;˘

Vkupni varijabilni tro{oci tv * y = TV

â&#x20AC;˘

Prose~ni varijabilni tro{oci TV/y = tv

kade: TV = vkupni varijabilni tro{oci tv = prose~ni varijabilni tro{oci y = koli~estvo na proizvodstvo Sl.6. Grafi~ki prikaz na dvi`ewe na vkupnite prose~ni varijabilni tro{oci 6T 5 4

TV

3 2 1 0

0

1

2

3

4

5

6

7

P

________ *1 Tro{oci i kalkulacii vo farmerskoto proizvodstvo i agroprehrambenata industrija (materijal od predavawa) Prof.D-r D.Petkovski, Ass.m-r, K.Bojkovska, UKLO, FBN, Bitola, Bitola, 2010.

32


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

4.1. Proporcijalno-varijabilni tro{oci Tro{ocite koi vo vkupna suma se menuvaat srazmerno so promenite na obemot na proizvodstvoto, t.e. srazmerno so stepenot na koristewe na proizvodnite kapaciteti se proporcijalno varijabilni tro{oci. (Sl.6) Ako varijabilnite tro{oci po edinica proizvod ne se menuvaat pri promenata na obemot na proizvodstvoto, toga{ tie se narekuvaat proporcijalno varijabilni tro{oci. Ovaa uslovenost na varijabilnite tro{oci proizleguva od proizvodnata funkcija na proporcijalen inputautput, t.e. dobivaat nasoka na prava linija paralelna so apcisata, dodeka grani~nite i prose~nite tro{oci ostanuvaat nepromenite i me|u sebe ednakvi. Sl.7. Grafi~ki prikaz na dvi`eweto na proporcijalnite varijabilni tro{oci 6T 5 4 â&#x2C6;&#x2020;y

3 2 tv 1

â&#x2C6;&#x2020;x

0 prose~ni i grani~ni tro{oci po edinica proizvod = C

0

1

2

3

4

5

6

7

P

Reagibilnosta na proporcijalno varijabilnite tro{oci = 1. (R=1) Ovie tro{oci se sre}avaat vo proizvodnite tehniki vo koi proizvodnite koeficienti ne dozvoluvaat golem izbor, pri {to dopolnitelniot varijabilen tro{ok e konstanten. Naj~esto se sre}avaat vo prehrambenata industrija.

33


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Proporcijalno-varijabilni tro{oci se delat na: • •

vkupni proporcijalno varijabilni tro{oci prose~ni proporcijalno varijabilni tro{oci

4.1.1. Zakonitost na prose~no varijabilnite tro{oci Vkupnite proporcijalno varijabilni tro{oci rastat vo ista proporcija kako i procentot na iskoristlivost na kapacitetite, a se prika`uvaat so linearna funkcija. TV = b0 + b1 y •

Prva zakonitost - prose~nite proporcijalni-varijabilni tro{oci po edinica proizvod se postojani, vo nasoka paralelna na apcisata - H oskata.

Vtora zakonitost e vrzana vo zoni ili sloevi na tro{okot ili diferencijalniot tro{ok.

Tretata zakonitost e odredena so pojavata deka diferencijalniot tro{ok (T) na proporcijalno varijabilnite tro{oci sekoga{ e ednakov na prose~niot proporcijalen tro{ok. Ovaa zakonitost go potvrduva koeficientot na osetlivost. Koeficientot na osetlivost na tro{okot - Reagibilitet sekoga{ e »1 (edinica)« .(R=1)

4.2. Degresivno varijabilni tro{oci - podproporcijalni tro{oci Tro{ocite koi se karakteriziraat so toa {to pri postepeno kontinuirano zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto, tro{ocite se zgolemuvaat pobavno od zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvoto, t.e. stepenot na koristewe na proizvodnite tro{oci, se narekuvaat degresivno ili podproporcijalni varijabilni tro{oci. So zgolemuvaweto na proizvodstvoto se zgolemuva vkupniot iznos na tro{ocite, me|utoa so postepeno namaluvawe na porastot, doa|a do opa|awe na grani~nite i prose~nite tro{oci po edinica dobien proizvod. Vo takov slu~aj koeficientot na reagibilnost na tro{ocite e pomal od edinica, R<1.

34


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Degresivno varijabilnite tro{oci se javuvaat kako posledica od progresivnata proizvodna funkcija. Matemati~kata funkcija na degresivno varijabilnite tro{oci e parabola koja po~nuva od centarot »0« i te`i kon apcisata so slednava formula: TV = b0 + b1 y − b2 y 2

Progresivno varijabilnite tro{oci se delat na: • •

vkupni degresivni tro{oci prose~ni degresivni tro{oci

4.2.1.Zakonitost na degresivno varijabilni tro{oci •

Prva zakonitost na vkupnite degresivni varijabilni tro{oci poka`uva deka vkupnata masa na degresivnite tro{oci sekoga{ imaat oblik na kriva, koja e naklonena kon H oskata (apcisata). (sl.8) Vtora zakonitost prose~ni degresivni tro{oci - e odredena so pojavata deka prose~nite degresivni tro{oci sekoga{ se naso~eni sprema H oskata i se prika`uvaat so nasoka ili so kriva. (sl.7)

Sl.8. Grafi~ki prikaz na vkupni degresivno varijabilni tro{oci

TV = b0 + b1 y − b2 y 2

∆TV ∆y

y

35


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________ â&#x20AC;˘

â&#x20AC;˘

Treta zakonitost - diferencijalen tro{ok na zonata ili slojot e odredena so pojavata deka diferencijalniot tro{ok na degresivnosta na tro{okot, sekoga{ e pomala od prose~niot degresiven tro{ok. ^etvrta zakonitost - koeficient na osetlivost na degresivniot tro{ok - ja potvrduva zakonitosta, odnosno koeficientot na osetlivost na degresivniot tro{ok sekoga{ e pomal od 1 a pogolem od 0. (0 < R< 1)

Sl.9. Prose~ni i grani~ni degresivni tro{oci po edinica kapacitet

prose~niTV

grani~ni TV

4.3. Progresivno-varijabilni tro{oci Tro{ocite koi se zgolemuvaat pobrzo od zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvoto , t.e. stepenot na koristewe na proizvodnite kapaciteti se narekuvaat progresivno varijabilni tro{oci ili nadproporcijalni tro{oci. Ovie tro{oci pri zgolemuvawe na sekoja naredna edinica na proizvod imaat pogolema suma od edinica za tro{ocite. Koeficientot na reagibilnost na progresivno varijabilnite tro{oci e pogolem od edinica (R>1). Slu~ajot na ovie tro{oci e karakteristi~en za slu~ai koga se intenzivira zemjodelskoto proizvodstvo preku zgolemuvawe na nekoj

36


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

proizvoden faktor, koj vlijae vrz zgolemuvaweto na prinosot po edinica povr{ina ili grlo dobitok. Ovie tro{oci se javuvaat kako posledica na degresivnoto (podproporcijalno) zgolemuvawe na prinosot preku proizvodnata funkcija. Matemati~kata funkcija na progresivno varijabilnite tro{oci e parabola od tipot: TV = b0 + b1 y + b2 y 2

koja funkcija poka`uva deka tro{ocite se zgolemuvaat so pogolem intenzitet na proizvodstvo i se oddale~uvaat od apcisata i se stremat kon ordinatata. (sl. 9 i 10) Sl.10. Grafi~ki prikaz za vkupni progresivno varijabilni tro{oci

TV

TV = b0 + b1 y + b2 y 2

â&#x2C6;&#x2020;TV â&#x2C6;&#x2020;y

y

Sl.11. Prose~ni i grani~ni tro{oci po edinica kapacitet

prose~ni progresivni varijabilni tro{oci

grani~ni progresivni varijabilni tro{oci

37


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

4.3.1. Zakonitost na progresivno varijabilni tro{oci •

Prva zakonitost - progresivno varijabilni tro{oci: vkupnite progresivni tro{oci rastat pobrzo od rasteweto na volumenot na proizvodstvoto, a krivata im pominuva od rezultantata i sekoga{ e nakloneta kon y oskata.

Vtora zakonitost - prose~nite progresivni tro{oci so rasteweto na procentot na iskoristlivosta na kapacitetite se vo postojan porast i obratno, a se prika`uvaat so nasoka ili kriva.

Treta zakonitost na diferencijalen tro{ok na progresiven tro{ok vo zona ili sloj - Diferencijalen tro{ok na progresivniot tro{ok sekoga{ e pogolem od prose~niot progresiven tro{ok ili

^etvrta zakonitost ili koeficient na osetlivost na progresivniot tro{ok ja potvrduva tretata zakonitost, osnosno koeficientot na osetlivost na reagibilitetot na progresivno varijabilnite tro{oci sekoga{ e pogolem od »1«.

4.4. Vkupni-varijabilni tro{oci Vkupnite varijabilni tro{oci se zbir na site poedine~ni varijabilni tro{oci nastanati vo odredeni vremenski periodi: VT = PT + DT + PGT

isto kako i

vt = pt + dt + pgt

kade: VT = vkupni varijabilni tro{oci; PT =proporcijalni varijabilni tro{oci; DT = degresivno varijabilni tro{oci; PGT = progresivno varijabilni tro{oci

4.4.1. Zakonitosti na vkupnite varijabilni tro{oci •

Prva zakonitost vkupnite varijabilnite tro{oci se utvrduva so pomo{ na »tangencijalniot fenomen 1.«, a toa e pravec povle~en od rezultantata na krivata na vkupnite varijabilni tro{oci. (sl.11)

38


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________ â&#x20AC;˘

Vtora zakonitost kaj prose~nite varijabilni tro{oci tangencijalniot fenomen 1. poprima oblik na nasokata koja e paralelna so H oskata ili potpolno e identi~en so proporcijalnite tro{oci. (sl.12)

â&#x20AC;˘

Vo dinamikata na varijabilnite tro{oci, silen e intervalot vo koj varijabilnite tro{oci se proporcijalni, vo taa to~ka prose~nite varijabilni tro{oci postignuvaat svoe najnisko nivo, a taa to~ka se narekuva optimum na vkupniot varijabilen tro{ok.

â&#x20AC;˘

Treta i ~etvrta zakonitost na vkupnite tro{oci po zoni: vo poedini zoni varijabilniot tro{ok poprima osobini na proporcijalen, degresiven i progresiven tro{ok koja pojava se potvrduva so analiza na diferencijalniot tro{ok i koeficientot na osetlivosta.

Sl.12. Grafi~ki prikaz na vkupni varijabilni tro{oci

tang.1.

39


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Sl.13. Grafi~ki prikaz na prose~ni varijabilni tro{oci

tang.1.

5. TO^KA NA POKRITIE NA TRO[OCITE

To~ka na pokritie na tro{ocite (granica na rentabilnost, mrtva to~ka na rentabilnosta, mrtva to~ka na prometot) uka`uva na faktot ili situacijata koga vo edna rabotna godina tro{ocite i prihodite se vo ekvilibrium - izedna~eni. Raboteweto nad to~kata na pokritie predizvikuva zarabotka ili profit, a pod to~kata na pokritie se predizvikuva zaguba, bidej}i prihodite ne gi pokrivaat tro{ocite.

40


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Sl.14. Grafi~ki prikaz na to~ka na pokritie na raboteweto na pretprijatieto A dobivka

S

cena C

P VC

B profit

zaguba

0

Q

FC

autput

6. EKONOMIKA NA RABOTEWETO Ekonomikata na raboteweto e stopanisuvawe so site raspolo`livi resursi, kako vo rabotniot proces vo celina taka i vo site negovi delovi ili etapi. Ekonomikata na raboteweto opfa}a: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

â&#x20AC;˘

Ekonomika na resursite zna~i stopanisuvawe so site vidovi na rabota, sredstvata za rabota, predmetite za rabota i tu|ite uslugi. Ekonomika na rabotniot proces opfa}a kombinirawe na faktorite na rabotniot proces, odreduvawe na pragot na korisnosta i prikazot na ekonomskite zakoni koi dejstvuvaat vo rabotnoto proces. Ekonomikata na funkciite e stopanisuvawe na soodvetni podra~ja od rabotniot proces kako upravuvawe, rakovodewe, nabavka, proizvodstvo, proda`ba itn.

41


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

6.1. Ocena na raboteweto

Rabotnite rezultati na pretprijatieto se iska`uvaat so vkupnite prihodi i vkupnite rashodi presmetani za odredeni kalendarski periodi, a rabotnite rezultati se iska`uvaat vo finansiski izve{tai, kako Bilansi i presmetki na Dobivkata - profitot i zagubata. So Bilansot se utvrduva celokupnata aktiva (imotot) i celokupnata pasiva (izvorite na imot). Aktivata gi prika`uva site vidovi na sredstva so koi raspolaga pretprijatieto, a e sostaven od dolgotraen imot i kratkotraen imot. Imotot mo`e da se klasificira vo oblik na materijalen imot i toa (nedvi`nini, postrojki i oprema, surovini, materijali, gotovi proizvodi, rgovska roba, zalihi), finasiskiot imot (udeli vo pretprijatieto, zaemi, vlo`uvawa vo vrednosni hartii, razli~ni depoziti i sl.) pobaruvawa (od klienti, biznis partneri, zaposlenicite, dr`avnata vlast i sl.) parite na smetkite i gotovinata. Pasivata se deli na sopstveni i tu|i izvori. Sopstvenite izvori se narekuvaat kapital (glavnina), a tu|ite izvori se obvrskite koi mo`at da bidat kratkoro~ni i dolgoro~ni. Obvrskite se sega{na prisutni obligacii na op{testvoto koi se sostojat od dolgovi i obvrski koi nekoe stopanstvo gi ima sprema snabduva~ite i za ~ie namiruvawe se o~ekuva odliv na resursi od pretprijatieto. Imot = kapital + obvrski Osnovnata namena na bilansot e da dade informacii za ekonomskata sostojba na nekoe stopanstvo za to~ni odredeni datumi. Od bilansot jasno vidlivo e: â&#x20AC;˘

Likvidnosta na pretprijatieto-stopanstvoto, uka`uva na mo`nosta za transformacija na imotot vo lesno pari~ni formi (gotovina); mo`nost za obrt na imotot pred se na kratkotrajniot t.e. obrtni sredstva vo raboteweto; likvidnosta e sposobnost za transformacija na imotot na pretprijatieto vo pari~en oblik bez zagubi.

42


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________ â&#x20AC;˘

Solventnost na stopanstvoto, uka`uva na mo`nosta toa stopanstvo da gi podmiri svoite finansiski obvrski; solventnosta e likvidnost ,no na dolg rok, dolgoro~no.

Presmetka na dobivka ili zaguba e finasisko izvestuvawe so koe se utvrduva rezultatot na raboteweto za poedine~en vremenski period. Vo nego elementarno se razraboteni, prihodite, rashodite i rabotnite (finansiskite rezultati) Vkupen prihod e vo vrednost izrazena koli~ina na naplaten pari~en kapital na edno pretprijatie vo odredene vremenski period. Vkupniot prihod go pravat, rabotnite prihodi, prihodi od finansirawe, vonredni prihodi. Rashodot uka`uva na nepovratno izdavawe na tro{ewe pari ili raboti, sredstva. Toa e po{irok poim od tro{ocite. Tro{oci go ozna~uvaat samo onoj del na rashodite koj mo`e da bide vkalkuliran vo cenata na ~inewe na proizvodot i uslugata. Rashodot ne e vkalkuliran vo cenata na ~inewe na proizvodot, autputot. Rashodite mo`at da bidat, rabotni rashodi, rashodi na finansiraweto, vonredni rashodi. Rabotnite (finansiski) rezultat e razlika na sumata na vkupnite prihodi i vkupnite rashodi. Dokolku razlikata e pozitivna pretprijatieto ostvarilo dobivka, dokolku e negativna, pretprijatieto ostvarilo zaguba. Tabela 3. Primer na presmetka na dobivka ili zaguba rabotni rashodi vonredni prihodi finansiski prihodi vkupni prihodi rabotni prihodi vonredni rashodi finansiski rashodi vkupni rashodi dobivka pred odano~uvawe danok na dobivka dobivka za finansiskata godina

43

H1 denari H2 den. H3 den. H4 den. H5 den. H6 den. H7 den. H8den. H9 den. H10den. H11den.


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

6.2. Uspe{nost i merila za uspe{nosta na raboteweto Zada~a na raboteweto e so odredena koli~ina na vlo`uvawa vo reprodukcijata se ostvari deloven rezultat. Uspe{nosta na raboteweto se meri so odnosot pome|u rezultatite na reprodukcijata i neophodnite vlo`uvaweto za ostvaruvawe na raboteweto. Za da se obezbedi uspeh vo raboteweto na pretprijatieto potrebno e da se sprovedat monitoring na ostvaruvaweto na stopanskite principi na raboteweto. Za ekonomski uspeh na raboteweto na pretprijatieto zna~ajni se slednive pra{awa: •

• •

Dali izrabotenite proizvodi, odnosno izvr{enite uslugi kvantitativno i kvalitativno se kompatibilni so barawata i potrebite na kupuva~ite i so vlo`enata koli~ina i kvalitet na elementite vlo`eni vo proizvodot, autputot. Dali zadovoluva odnosot pome|u vrednosta na autputot i vrednosta na vlo`enite elementi, inputite. Dali raspolo`livite sredstva se vlo`eni na na~in koj }e ovozmo`i maksimizirawe na profitot.

Postojat 3 (tri) osnovni merila na uspe{nosta na raboteweto: proizvodnost na trudot, ekonomi~nost, rentabilnost. Proizvodnost na trudot (produktivnost) e merka na uspe{nosta na trudot i ja izrazuva efektivnosta na trudot izrazena so odnosot pome|u ostvarena koli~ina efekti i koli~ina na trudot vlo`en trud za ostvaruvawe na edinica efekt. Proizvodnost na trudot = koli~ina na efekti (autputi) (Q) / koli~ina na vlo`en trud (S) Produktivnosta (proizvodnost na trudot) pretstavuva efikasno koristewe na trudot, vo praktikata ovoj Princip se iska`uva kako tendencija na pretprijatieto: • •

Da go zgolemi brojot na autputi po edinica trud; Da ja namali koli~inata na trudot po edinica autput.

Koli~inata na trudot se meri so traeweto, odnosno vremeto na vlo`uvawe trud. Zavisno od edinicite koi se upotrebuvaat, postojat: ~asovna, dnevna, mese~na i godi{na produktivnost na trudot.

44


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Ostvarenata proizvodnost na trudot se stava vo razmer so planiranata produktivnost na trudot, ovoj razmer ovozmo`uva merewe na proizvodnosta vo odnos so srodnite pretprijatija, so prosekot na grupa pretprijatijata so ista dejnost, so srodni pretprijatija izlezeni na ist pazar, konkurentni pretprijatija itn. Indeks na proizvodnosta na trudot = (ostvarena proizvodnost / planiranata proizvodnost) h 100 Ekonomi~nosta e merka koja go opfa}a stepenot na {tedlivost vo ostvaruvaweto na autputite, a se izrazuva so odnos pome|u autputot i inputot. Ova merilo na uspe{nosta na raboteweto e izrazeno so odnosot pome|u vkupnite prihodi i vkupnite tro{oci vo nekoe proizvodstvo. Ekonomi~nost (e) = vkupni prihodi / Vkupni tro{oci Zgolemuvaweto na ekonomi~nosta mo`e da se postigne so: 1. zgolemuvawe na koli~inata na autputite so nepromeneti tro{oci; 2. ostvaruvawe na pogolemi proda`ni ceni na proizvodite i uslugite; 3. namaluvawe na koli~inata na tro{okot na proizvodniot proces; 4. so poniski nabavni ceni na elementitete na proizvodniot proces. Zavisno od goleminata na presmetanite koeficienti na raboteweto ekonomi~nosta mo`e da bide: ekonomi~no....................................e > 1 neekonomi~no................................e < 1 na granica na ekonomi~nosta.....e = 1 Va`nosta na ekonomi~nosta osven za planirawe na proizvodniot proces i kako alatka za donesuvawe na delovni odluki, zna~ajna e i za sporeduvawe na ostvarenata ekonomi~nost na proizvodniot proces so planiranata ekonomi~nost. Rentabilnost e ekonomsko merilo na uspe{nosta koe ja poka`uva profitabilnosta na vlo`eniot kapital vo nekoj vremenski period, odnosno nekoja rabota ili proizvoden proces, a se iska`uva kako odnos na delovniot rezultat (profitot i vlo`eniot kapital). Rentabilnost (r)=(deloven rezultat / vlo`en kapital) h 100

45


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Kako vlo`en kapital se zema: sopstveniot kapital na pretprijatieto (deloven fond, akcionerski kapital, trajni vlogovi na fizi~kite i pravnite lica); sredstvata na pretprijatieto, vrednost na vlo`enite sredstva vo raboteweto (obrtni sredstva, neamortiziran del na osnovnite sredstva, dolgoro~nite i kratkoro~nite finansiski vlo`uvawa). Kaj presmetkata na rentabilnosta se dobiva stapka na profitabilnost na vlo`eniot kapital koja stapka mo`e da se sporedi so aktuelnite kamati na {tedeweto vo bankite. Ako stapkata na rentabilnost e pogolema od aktuelnite bankarski stapki, kapitalot e dobro vlo`en.

6.3. Analiza na raboteweto na pretprijatieto Osven odreduvaweto na ekonomi~nosta, produktivnosta i rentabilnosta na raboteweto, za uvid vo raboteweto na pretprijatieto se koristat i dopolnitelni pokazateli koi go odreduvaat celokupniot bonitet na pretprijatieto. Zada~a na analizata na pretprijatieto e da gi otkrie segmentite na raboteweto koi otstapuvaat od planiranoto koi ponatamu }e poslu`at za korektivni merki na neposakuvani rabotni rezultati. Vo finansiskata analiza se koristat sporedlivi finansiski izve{tai niz kade niz serii indeksi se razgleduva raboteweto na pretprijatieto za podolg vremenski period, i toa â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

strukturni finansiski izve{tai analizi so odredeni pokazateli

Od aspekt na periodot koj go opfa}a finasiskata analiza, taa mo`e da bide: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Horizontalna finansiska analiza, se odnesuva na sporeduvawe na podatoci za podolg vremenski period so cel otkrivawe na rabotnite trendovi. Vertikalna finansiska analiza se odnesuva na dijagnostika na raboteweto vo eden smetkovoden period, naj~esto edna godina.

46


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Postojat 4 (~etiri) osnovni kategorii na analizata: analiza na likvidnosta, analiza na zadol`enosta, analiza na aktivnosta i analiza na profitabilnosta. â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Likvidnosta uka`uva na mo`nostite za transformacija na imotot vo oblik na pari (gotovina), t.e. sposobnost na nesmetana cirkulacija vo procesot na promena na oblikot. Zadol`enost e prikaz na odnosot na sopstveni i pozajmeni sredstva; Aktivnost (efikasnost) se koristi kako pokazatel za ocena na koristewe na sredstvata i kontrola na tro{ocite; Profitabilnosta ja meri delotvornosta na utvrdenata delovna politika.

Tabela 4. Pokazateli na analizata na raboteweto na pretprijatieto Pokazateli na likvidnosta Koeficient (pari+pobaruvawa) / kratkoro~ni obvrski na zabrzana likvidnost Koeficient kratkotraen imot / kratkoro~ni obvrski na tekovna likvidnost Pokazateli na zadol`enost Koeficient na zadol`enost vkupni obvrski / vkupen imot koeficient kapital / vkupen imot na sopstveno finansirawe

Koeficient na obrtot na vkupniot imot koeficient na obrt na kapitalot

Pokazateli na aktivnosta vkupen prihod / vkupen imot prihod od proda`bata / kapital

Pokazateli na profitabilnosta Profitabilnost na kapitalot neto dobivka / kapital Neto rentabilnost na imotot (neto dobivka+kamati) / vkupen imot

47


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Zaklu~ok Podelbata na tro{ocite na fiksni i varijabilni povrzano e i so vremenskiot period na proizvodstvoto koe se razgleduva, t.e. za kratkoro~no razgleduvawe na proizvodstvoto, na dolgoro~en rok nekoi od fiksnite tro{oci mo`at da stanat varijabilni zatoa {to e mo`na promena na raspolo`livite proizvodni kapaciteti na pretprijatieto. Na dolg rok mo`ni se razli~ni promeni kako na osnovnite sredstva za rabota, i na rabotnata sila anga`irana vo proizvodniot proces, promenite mo`at da bidat od najrazli~na priroda kako na primer vlijanie vrz proizvodniot proces i iskoristlivosta na kapacitetite, taka i vlijanie na sevkupnite tro{oci. Tabela 2. Fiksni, varijabilni i vkupni tro{oci Koli~ina na Fiksni tro{oci proizvodstvoto - (denari) autput (par~iwa) 0 150 1 150 2 150 3 150 4 150 5 150 6 150 7 150

Varijabilni tro{oci (denari) 0 30 60 85 105 130 145 170

Vkupni tro{oci (denari) 150 180 210 235 255 280 295 320

Od tabelata mo`e da se zabele`i odnesuvaweto na prethodno obrabotenite tro{oci vo ovoj seminarski trud. Voo~livo e deka pri Âť0ÂŤ proizvedeni autputi, fiksnite tro{oci se konstantno 150 denari, sledno se zabele`uva odnesuvaweto na zgolemuvawe na varijabilnite tro{oci so sekoja ponatamo{na proizvedena edinica proizvod i zbirot na site tro{oci vo vkupnite tro{oci. Tro{ocite se eden od postojano prisutnite elementi vo site analiza na uspe{nosta na pretprijatieto, kako pokazatel na likvidnosta, zadol`enosta, aktivnosta i profitabilnosta, kako i eden del od osnovata na bilansot na uspehot na delovniot subjekt. Od ovoj aspekt tro{ocite se forma na nadzor i kontrola na profitabilnosta i likvidnosta, solventnosta na pretprijatieto. Kolku tro{ocite podobro vnimatelno se opfateni i kontrolirani, tolku istite se nadzor i kontrola na profitabilnosta i profit. Bitola,29.06.2010god. P.Cvetkoski,dpl.ing

48


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Koristena literatura

Petkovski, prof. D-r Dragi, Bojkovska, ass.m-r Katerina, Tro{oci i kalkulacii vo farmerskoto proizvodstvo i agroprehrambenata industrija (materijali od predavawa), UKLO, Bitola, FBN, Bitola, Bitola, 2010.

Fiti, akademik Taki, Ekonomija, UKIM, Ekonomski fakultet, Skopje, 2ed.,Skopje, 2008.

Farnam. Pol G., Ekonomija za menaxeri, Dr`aven univerzitet Xorxija, 2ed. Edicija 500 stru~ni,nau~ni knigi i u~ebnici od koi se u~i na renomirani Univerziteti vo SAD i EU, Vlada na RM, Skopje, Skopje, 2010.

Internet literatura.

49


Pece Cvetkoski - Karakteristiki na fiksni i varijabilni tro{oci _________________________________________________________________

Ilustracii Slika1. Podelba na tro{ocite sprema nivnata zavisnost od stepenot na koristeweto na kapacitetot Sl.2. Grafi~ki prikaz na odnesuvaweto na vkupni fiksni tro{oci Sl.3. Grafi~ki prikaz na krivata na fiksni tro{oci po edinica proizvod Sl.4. Grafi~ki prikaz na vkupni relativno fiksni tro{oci Sl.5. Grafi~ki prikaz na relativno fiksni tro{oci po edinica autput Sl.6. Grafi~ki prikaz na dvi`ewe na vkupnite prose~ni varijabilni tro{oci Sl.7. Grafi~ki prikaz na dvi`eweto na proporcijalnite varijabilni tro{oci Sl.8. Grafi~ki prikaz na vkupni degresivno varijabilni tro{oci Sl.9. Prose~ni i grani~ni degresivni tro{oci po edinica kapacitet Sl.10. Grafi~ki prikaz za vkupni progresivno varijabilni tro{oci Sl.11. Prose~ni i grani~ni tro{oci po edinica kapacitet Sl.12. Grafi~ki prikaz na vkupni varijabilni tro{oci Sl.13. Grafi~ki prikaz na prose~ni varijabilni tro{oci Sl.14. Grafi~ki prikaz na to~ka na pokritie na raboteweto na pretprijatieto

Tabeli Tabela 1. Dvi`ewe na tro{ocite na pretprijatieto Tabela 2. Odnesuvawe na relativno-fiksnite tro{oci Tabela 3. Primer na presmetka na dobivka ili zaguba Tabela 4. Pokazateli na analizata na raboteweto na pretprijatieto

50


Attribution 3.0 Unported You are free: to Share - to copy, distribute and transmit the work to Remix - to adapt the work

Under the following conditions: Attribution. You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you or your use of the work). For any reuse or distribution, you must make clear to others the license terms of this work. The best way to do this is with a link to this web page. Any of the above conditions can be waived if you get permission from the copyright holder. Nothing in this license impairs or restricts the authorâ&#x20AC;&#x2122;s moral rights.

The document was created by CC PDF Converter


fiksni i varijabilni trosoci