Glavne težave pri kadrovanju vodnikov

• Pomembne spremembe mladih v tej starosti; prehod v šolanju, selitev v drug kraj, sprememba življenjskih navad, drugi interesi, ljubezen, preobremenjenost ...

• Osip v starosti GG, kar večinoma povzroča generacijske luknje in pomanjkanje kandidatov.

• Pritisk na člane, da morajo postati vodniki, oni pa si tega ne želijo.

• Vodnike potrebujemo izven kraja bivanja (npr. vod na šoli v sosednjem kraju), ti pa niso mobilni.

• Za vodništvo so pretežno zainteresirana dekleta.

• Interes za vodnike je, ni pa novih članov.

“Vsi se zavedamo, da se večina 15­letnih vodnikov še ne zaveda povsem odgovornosti, ki jo prevzema, zato jih med pripravništvom poizkusimo pripraviti na odgovornost,” pravi Taja Brinovec, načelnica Rodu bistriških gamsov Kamnik. Obdobje pripravništva lahko ­ odvisno od rodu in kadrovskih potreb ­ traja tudi dve leti, seveda pa je vse odvisno od števila kandidatov in pritiska, ki nastaja iz potreb po novih vodnikih. Helena Harej iz Rodu Mladi bori Ajdovščina opozarja, da je pogosto težko oceniti in poslati na vodniški tečaj prave člane ter “je včasih bolje poslati vse in kasneje izbirati, kdo bo vodnik, kdo samo pomočnik, kdo za vodnika sploh ni primeren.”

V Rodu Jezerski zmaj Velenje vse člane v devetem razredu OŠ pripravljajo na vodniško šolo. Ti se potem tudi vsi udeležijo poletnega tečaja in če se izkažejo, jeseni dobijo vod. Gre sicer za neke vrste pritisk, ki vpliva tudi na to, da se jih kar precej izgubi, opozarja načelnik rodu Tomaž Hudomalj , vendar je sistem takšen, ker morajo vsako leto zagotoviti ogromno vodnikov. V številnih manjših rodovih (predvsem v manjših mestih, kjer ni srednjih šol), je pritisk tako velik, da vsak član že v osmem razredu postane vodnik. Ponekod problem pomanjkanja vodnikov v kraju, kjer rod deluje, rešujejo z vodovimi srečanji ob vikendih, ko se “vozači” vrnejo domov.

Nekateri rodovi kandidate najprej pošljejo na vodniški tečaj in šele po tečaju opravljajo pripravniško vlogo (nekako tako je tudi pri zaposlitvah). Pri tem obstaja nevarnost, da pomočništvo po tečaju ne predstavlja dovolj velikega izziva (kot neke vrste nezaupanje) in člani izgubijo motivacijo. To je še toliko bolj prisotno, ker na tečaju bodoči vodniki spoznavajo različne poti. Velikokrat pa kljub obljubljenemu “uvajanju” zaradi potreb vodniki postanejo samostojni takoj in to lahko povzroči nizko samozavest in opustitev vodništva že med letom. Na tak način izgubimo ne samo vodnika, pač pa tudi člana, ki zaradi neuspeha zapusti organizacijo.

Starost, ko naj bi se kandidati udeležili vodniškega tečaja, je vezana na situacijo v rodu, velikokrat pa tudi na zrelost kandidatov. Kljub temu da je predlagana starost vsaj zaključena OŠ, in takih kandidatov je največ, se tečajev udeležujejo tudi mlajši, pri čemer je vsekakor pomembna predhodna priprava. Redko, pa vendar se zgodi, da je udeleženec tudi starejši, kar vsekakor ni slabo. Tudi z reaktivacijo vodnikov, ki so se po srednješolskem izobraževanju vrnili domov, lahko rešujemo situacijo. Na ta način lahko presežemo probleme, ki jih imamo z generacijsko luknjo. Zaradi pomanjkanja generacij, ki bi prevzele vodniške funkcije, namreč včasih “ni starostno primernega kandidata za pripravništvo, kaj šele vodništvo,” pravi Rebeka Zelko, načelnica Rodu Beli bober Ljubljana.

Vodstva vodniških tečajev sicer opažajo, da je idealna starost 16 let, ko so člani že na ravni srednješolskega izobraževanja. To je seveda možno tam, kjer je politika rodu taka in si to lahko privoščijo. Luka Polc, načelnik Rodu Polde Eberl Jamski Zagorje ob Savi, razloži, da so majhen rod, zato “vodnikov v resnici ne izbiramo, ampak na vodniškega pošljemo kogar lahko.”

Podpora vodnikom

Vodnike je treba po opravljenem vodniškem tečaju in v času opravljanja vodniške funkcije nenehno podpirati, tako s stališča osebne podpore kot z vidika izvajanja vodništva. S tem jim pokažemo, da jih potrebujemo in cenimo njihovo delo. V rodovih prakticirajo predvsem tedenska ali mesečna srečanja, kjer gre za pregled izvedenih dejavnosti, obravnavo težav, pogosto pa za izmenjavo izkušenj med starimi in novimi vodniki. Pogoste oblike dela z vodniki so tudi različne motivacijske delavnice in letni posveti.

Nekateri rodovi imajo učne ure (kot dopolnilno znanje), pri drugih pa ima vsak novi vodnik svojega mentorja. To je za mentorje sicer dodatni angažma, ki vzame veliko časa, razloži Nina Kapelj, načelnica Rodu kraških viharnikov Postojna, je pa koristno, saj mentor spremlja in pomaga razreševati morebitne težave vodnika.

Kot zanimiva oblika druženja je tudi tedenska rekreacija, ko se ekipa dobi bolj neformalno in na tak način razvija osebne vezi. Brez podpore vodniku energija hitro usahne, občutek neuspeha pa je nekaj, kar si vodniki najmanj želijo.

Za konec še nekaj idej in uporabnih

nasvetov:

• Novim vodnikom pripravimo ritual sprejema med vodnike. S tem okrepimo zavedanje in pomen njegove vloge.

• Vsak novi vodnik naj bo ali (p)ostane del klape. Tudi če je vodnik, ima še vedno svoje interese in potrebe, ki jih uresničuje ravno v vrstniški klapi.

• Kljub primarni potrebi po vodnikih je članom smiselno ponuditi tudi druge možnosti, npr. razvoj specialističnih znanj. S temi znanji lahko specialisti aktivno sodelujejo pri izvajanju programa za mlade.

• Za zmanjševanje osipa v starosti GG je pomembno, da pred člane postavljamo nove izzive. Naredimo taborniški projekt je orodje za delo z GG­ji v starosti od 13 do 15 let (pred prehodom v PP), kjer člani razvijajo številne spretnosti, ki kasneje odlikujejo dobrega vodnika. Zato je smiselno to orodje uvajati v delo s to starostno skupino.

Vodniški kodeks

Kot vodnik, vodnica:

• skozi dejavnosti nudim članom možnost za pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti in skladno osebno rast;

• razvijam vedoželjnost in ustvarjalnost članov;

• vzpodbujam samoiniciativnost, sodelovanje in enakopravno uveljavljanje vseh članov;

• se pogovarjam o željah, pričakovanjih in problemih članov;

• se s člani posvetujem, skupaj pripravljam in ocenjujem izvedene dejavnosti;

• vodim vod po demokratičnih načelih;

• krepim zavest članov o pripadnosti vodu;

• sodelujem z načelnikom družine (rodu) pri načrtovanju in vrednotenju dela voda;

• s starši spremljam napredek članov;

• z lastnim zgledom predstavljam taborništvo kot gibanje in način življenja;

• udejanjam novosti v taborniškem programu;

• skrbim za lastno rast in napredovanje;

• opravljanje funkcije jemljem kot zavezo sebi, članom, njihovim staršem ter organizaciji.

Predvideni termini vodniških tečajev v letu 2013

Organizator Termin

julij

Šaleško-koroško območje (organizator RHP) 20.–28. julij

Severnoprimorsko območje

Južnoprimorsko-notranjsko območje

Mestna zveza tabornikov Ljubljana 19.–28. avgust (MČ), 19.–26. avgust (GG)

Gorenjsko območje (organizator ZTO Kranj) 20.–30. avgust

Obljubljansko območje

22.–31. avgust

Celjsko-zasavsko območje (organizator RZR) 26. oktober –3. november

31. skupščina ZTS

V soboto, 16. marca 2013, se bo v Izobraževalnem centru Uprave RS za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani odvijala 31. skupščina Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije. Ozrli se bomo nazaj, pogledali, kaj se je naredilo, in začrtali plane za naprej.

Pred plenarnim delom skupščine bomo ob 9. uri organizirali različne delovne skupine. Teme so statutarne spremembe, program za mlade, izobraževanja, mednarodna rutka, pa še kakšna se bo našla. Pridite in delite svoja mnenja, predloge in pripombe z nami.

Lepo vabljeni na 31. skupščino ZTS!

Usposabljanje za mentorje VT

Med analizo vodniških tečajev (VT) na zadnjem posvetu vodstev VT v decembru smo ugotovili, da je lansko izobraževanje mentorjev pozitivno vplivalo na izvedbo tečajev v letu 2012, zato ga bomo izpeljali tudi letos.

Usposabljanje bo potekalo od 29. do 31. marca 2013 v Izobraževalnem centru URSZR na Igu pri Ljubljani.

Izobraževanje bo temeljilo na izkustveni interakciji, aktivni participaciji in sodelovanju med udeleženci usposabljanja. Pripravljajo ga Vesna Istenič, Tomaž Sinigajda ­ Sini, Jure Ausec ­ Bajs in Anja Novljan.

Kandidati morajo imeti opravljen vodniški tečaj in nekajletno prakso dela z vodom. Zaželeno je, da so aktivni v rodu. V grobem morajo poznati teme z vodniškega tečaja in kako poteka vodniški tečaj.

Stroške udeležbe za članice in člane ZTS, ki bodo v letu 2013 sodelovali pri izvajanju vodniških tečajev, v celoti krije ZTS iz sredstev za vzgojo in izobraževanje.

Zlet 2013

Na drugi seji IO ZTS smo potrdili organizacijski odbor za Zlet ­ National Scout Jambore 2013. Zlet tabornikov Slovenije bo potekal od 1. do 10. avgusta 2013 ob Velenjskem jezeru v Velenju in v širši okolici šaleške doline. Več informacij najdete na spletni strani www.zlet2013.si, kjer sta objavljena tudi razpis in prijavni obrazec.

Za dodatna vprašanja pišite na info@zlet2013.si.

Foto: SiNi