Glavna pri izbiri je želja po vodništvu Kadrovanje

Vodnikov V Rodovih

Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy in Miha Bejek

Na decembrskem posvetu vodstev vodniških tečajev, o katerem smo pisali v prejšnji številki Tabora, je bilo precej pozornosti namenjene kadrovanju vodnikov. Udeleženci posveta so podali tudi nekaj priporočil. Ker je to izjemno pomembna tema za delovanje vsakega rodu, smo se odločili še podrobneje pogledati, kakšna je dejanska praksa kadrovanja po rodovih. Hvala vsem vodstvom, ki so se odzvala na naša vprašanja. V članku smo se potrudili čim bolje vključiti kar največ vaših mnenj in izkušenj.

Pokazalo se je, da v rodovih na različne načine kadrujejo svoje najpomembnejše kadre - vodnike. Se pa kažejo tudi nekatere skupne značilnosti. Ena izmed njih je tako imenovano pomočništvo oziroma pripravništvo, ko kandidati pred ali po tečaju pomagajo izkušenemu vodniku pri vodenju voda. Med težavami so največkrat v ospredju “generacijske luknje”, ko preprosto ni članov primerne starosti, ki bi jih poslali na vodniški tečaj. Vodstva rodov se zavedajo težav in skušajo vodnike z ustrezno podporo čim dlje obdržati pri njihovem delu. V povprečju je ta doba okoli 4-5 let.

Vodniki so osnovna rodova struktura za izvajanje dejavnosti. Brez vodnikov ni članov in brez članov je rod le prazna lupina. Na srečo takih primerov nimamo, saj rodovi skrbijo za kadrovanje svojih vodnikov. Tudi rast števila članstva v rodu je najbolj neposredno povezana z vodniki. Za kadrovanje so praviloma odgovorni načelniki rodov, je pa večinoma praksa, da se o tem posvetuje rodova uprava, ki je pogosto podprta tudi z mnenji vodnikov, ki kandidate opazujejo.

Iskanje kandidatov za vodnike

Proces “identificiranja” kandidatov se začne že precej zgodaj, v nekaterih primerih že pri starosti 12 let, ko člane vključujemo v pripravo in izvedbo različnih dejavnosti (od izletov do izvajanja dejavnosti za mlajše, npr. za vod ali družino MČ). Preko njihove vključenosti lahko spoznamo njihove lastnosti in razvijamo tiste spretnosti, ki jim bodo prišle prav pri vodništvu.

Bodoči vodnik mora biti predvsem zainteresiran za opravljanje vodništva. “Znanje se lahko nadoknadi z željo,” pravi Luka Nagode, načelnik Rodu Srnjak Logatec. “Seveda smo pozorni na osebnostne in delovne lastnosti,” pravi Anja Novljan iz Rodu Podkovani krap Ljubljana, a dodaja, “predvsem pa se nam zdi pomembna želja, nihče ni postavljen pred dejstvo: Ti boš pa vodnik.”

Poleg tega mora biti bodoči vodnik samostojen, zagnan, vztrajen, vesten, odgovoren, komunikativen in vreden zaupanja. Imeti mora taborniško znanje in izkušnje, da je lahko zgled svojim članom. Imeti mora čut za otroke, znati mora “prebrati” njihove potrebe in jih preko tega navdušiti za izvajanje taborniškega programa. Zala Kogej, načelnica Rodu Sivi Volk Ljubljana pravi: “Čez leto opazujemo, kdo je primeren za vodnika: njegov odnos do članov in do taborništva nasploh. Največ pa nam pomeni njegova želja, da bi še naprej deloval v rodu.”

Preizkusno obdobje

Kar precej rodov se eno leto pred napotitvijo na vodniški tečaj odloči za preizkusno obdobjepripravništvo. V tem času kandidati spremljajo delo vodnika in prevzemajo nekatere naloge, ki jih bodo kasneje izvajali samostojno. Izkušeni vodnik in pogosto tudi načelnik sta mu pri tem kot nekakšna mentorja. S konstruktivno povratno informacijo ga usmerjata in pripravljata na bodočo vlogo.