Taborniki + Bohinj = dogodivščina

V soboto, 18. aprila, smo se domžalski taborniki odpravili v Bohinj v Gozdno šolo na dvodnevno dogodivščino.

Z avtobusom iz Domžal v Ljubljano, od tam z naslednjim avtobusom do Kranja, pa naprej z vlakom do Jesenic, kjer je že čakal vlak za Bohinjsko Bistrico (ja, že sam prevoz je bil prava dogodivščina), od tam pa peš do Bohinja.

Kljub temu, da smo imeli občutek, da smo prepotovali nekaj držav (glede na to, koliko prevoznih sredstev smo zamenjali), sobote še zdaleč ni bilo konec. Na dnu nahrbtnika je še vsak od nas našel energijo za igranje odbojke, nabiranje drv za večerni ogenj, prirejeno igro Človek ne jezi se, kjer ni najhuje to, da ti nasprotnik pošlje tvojega človečka nazaj v hiško, ampak naloge, ki ti sledijo na vsakem koraku (tako si moral soigralcu očistiti čevlje, v jezeru poiskati zlato ribico, zaplesati tango, zmasirati vodnika ... ). Večer smo zaključili ob tabornem ognju, prepevanju pesmic in igranju asociacij (krtače za čevlje ni pametno zamenjati za bombo, saj lahko hitro zadane Luka naravnost v čelo).

V nedeljo nas je vse prebudila jutranja telovadba in nas napolnila z novo energijo, pljuča pa s svežim zrakom. Tabornik živi z naravo, jo varuje in spoštuje. In ravno v tem duhu smo nadaljevali dan in del obale Bohinjskega jezera očistili smeti.

Našli smo še čas za kanujanje (nekateri smo ob tem spoznali, kako je, ko ti v kanu teče voda in jo je treba vestno zlivati nazaj v jezero), tekmovanje v spuščanju »doma narejenih« splavov in nazadnje še za urjenje v tehniki, kako spet spraviti vse nazaj v nahrbtnik (za katerega se zdi, da se je skrčil), ter odhod nazaj v Domžale (tokrat z avtobusom iz Bohinja v Ljubljano, kjer so nas čakali starši).

Tako si je naša akcija res zaslužila ime - dogodivščina.

Vivija