Romi v Prekmurju

V Evropi danes živi okoli 15 milijonov Romov, od tega pa v Sloveniji le okoli 10 tisoč. Predniki evropskih Romov izvirajo iz Indije.

zanimivo biti priča pogovoru dveh Romov, od katerih eden na primer prihaja iz okolice Lendave, drugi pa iz okolice Murske Sobote: pogovarjata se v prekmurščini oziroma v pogovorni slovenščini. Njuni romski narečji se namreč toliko razlikujeta, da eden drugega ne bi prav dobro razumela, pa čeprav sta kraja med sabo oddaljena samo približno 30 kilometrov.

Že naš veliki jezikoslovec Fran Miklošič, ki je pri nas med prvimi raziskoval romski jezik (romsko: romani čhib), je poudaril, da je jezik eden najpomembnejših dejavnikov za ohranitev lastne identitete. Romi v Sloveniji uporabljajo različna romska narečja. Romski jezik ima v Sloveniji tri narečne skupine: dolenjsko skupino (narečje hrvaških Romov), gorenjsko skupino (narečje avstrijskih Romov) in prekmursko skupino (narečje madžarskih Romov). Na današnji romski jezik je vplivalo prilagajanje jeziku ali narečju staroselcev; tako lahko v »prekmurski« romščini zasledimo vplive madžarščine, nemščine, hrvaščine in prekmurskega narečja. Zanimivo je, da romščina ne premore strokovnih ali tehničnih terminov.

Romi so se v Prekmurje naseljevali iz različnih smeri. Zaradi zgodovinskih selitev se je oblikovalo veliko priimkov, ki ponazarjajo smer njihovega potovanja. Rome, katerih predniki so prišli iz Madžarske, prepoznamo po priimkih Šarkezi, Kokaš, Farkaš, Sarka. Rome, ki so prišli iz smeri Hrvaške, prepoznamo po priimkih Horvat, Baranja, priimek Cener pa je značilen za prednike Romov, ki so se priselili iz Avstrije.

V Prekmurju je več romskih naselij. Sami pravijo, da je na naselitev njihovih prednikov na tem področju verjetno močno vplivala dobrodušnost prekmurskega človeka. Seveda se Romi med sabo pogovarjajo v romščini, pa vendar je

Zveza Romov Slovenije ima sedež v Murski Soboti, njen predsednik Jože Horvat - Muc pa je nekdanji načelnik čete Zeleno rasto (Zeleni hrast), ki je delovala na Pušči, v romskem naselju v neposredni bližini Murske Sobote. Taborniška četa Zeleno rasto, s prvotnim imenom četa 25. maja, je štela zavidljivo število članov, ki so se udeleževali taborniških akcij z drugimi rodovi (takrat še odredi) in četami v Pomurju. Taborniki na Pušči so uspešno delovali predvsem v drugi polovici 80. let, v prvi polovici 90. let pa je aktivnost tabornikov na Pušči počasi ugašala.