Revija Tabor 2007/11

Mo~ne ukane

Mo~ne ukane

Intervju z Robertom [ubicem - @vi`gom

Intervju z Robertom [ubicem - @vi`gom

Zapleti z mariborskim MTC-jem

Zapleti z mariborskim MTC-jem

Novice

Taborni{tvo se predstavi

Taborniki Rodu Pusti grad [o{tanj smo bili povabljeni na prireditev "[o{tanj praznuje", ki je potekala v okviru praznika ob~ine [o{tanj. Seveda smo se z veseljem odzvali povabilu in predstavili na{e delovanje. S postavitvijo pionirskega objekta (signalni stolp) smo predstavili svoje znanje v pionirstvu, pripravili smo tudi veliko propagandnega materiala in na ogled postavili plakate s fotografijami. Da najmlaj{im obiskovalcev ni bil dolg~as smo pripravili ciljanje v tar~o. Obisk na{ega taborni{kega koti~ka je bil zelo dober in u`ivali smo tako mi kot tudi otroci in ostali obiskovalci. Veseli smo, da smo s to predstavitvijo pribli`ali taborni{tvo tudi tistim, ki taborni{tva ne poznajo.

Kostanjev poln "{krnicelj"

Taborniki Rodu Pusti grad [o{tanj smo 12. oktobra za svoje ~lane pripravili kostanjev piknik. Ob lepem vremenu se nas je na {portnem igri{~u v Laj{ah pri [o{tanju zbralo nekaj ~ez 60 tabornikov vseh starosti. Ob razli~nih igrah smo se skupaj zabavali in seveda ~akali na svojo porcijo kostanja, ki so ga ob igri{~u vztrajno pekli na{i kostanjepeki.

Kostanj se je pekel zeloooo po~asi, prepo~asi za vse kostanja `eljne tabornike. A vendarle je prav vsak dobil svojo te`ko pri~akovano porcijo. @al je vse skupaj minilo neverjetno hitro. Stari rek, da ob dobri dru`bi ~as te~e dvakrat hitreje kot sicer, res dr`i. Kmalu so pri{li star{i, zato smo otrokom pomahali v slovo in jim obljubili, da se prav kmalu spet vidimo.

Jesenski pozdrav!

Rok za decembrsko {tevilko

@ivljenja re{ujemo skupaj

Pod motom "@ivljenja re{ujemo skupaj" so se sredi oktobra v Novi Gorici odvijali dnevi za{~ite in re{evanja. V predstavitvenem {otoru smo pripravili pregleden prikaz delovanja na{e organizacije. Poleg tega so novogori{ki taborniki morali kar dobro zavihati rokave na vseh lokacijah vaje re{evanja. V akcijo je bila vklju~ena tudi enota ZTS za hitro postavljanje zasilnih prebivali{~ iz Tolmina. Tekst in foto: F. M.

SiNi

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 12 je 25. november. Decembrska {tevilka izide 14. decembra.

Gara`na razprodaja

Sredi oktobra so v rodu Bi~kove skale pripravili zanimivo ~i{~enje svojega skladi{~a. Imenovali so ga Gara`na razprodaja. V vabilu so zapisali, da bodo poskrbeli tudi za pe~en kostanj in mo{t.

Kar nekaj se jih je zbralo, nekateri na kostanju in mo{tu, drugi so ~istili skladi{~e, tretji so prodajali opremo, ki se `e vrsto let samo preklada v njihovem skladi{~u, in ~etrti, ki so imeli mo`nost dobro pregledati opremo, preden so jo kupili. Za popolno zadovoljstvo vseh je poskrbel {e topel in son~en sobotni dan.

Tekst in foto: F. M.

K sodelovanju vabimo nove sodelavce

Novoletno obdobje je ~as, ko se obi~ajno lotimo sprememb v reviji. Tokrat kak{nih ve~jih ne na~rtujemo, `elimo pa izpopolniti novinarsko in uredni{ko ekipo. Biti ~lan Taborove ekipe pomeni tudi nabiranje novih izku{enj, referenco pri iskanju bodo~e zaposlitve, pa tudi mo`nost promocije lastnega rodu.

K sodelovanju vabimo vse, ki vas zanima novinarsko delo, fotografija ali zgolj obve{~anje o aktivnostih lastne taborni{ke enote. Starost in izku{nje niso pomembne. V ekipi potrebujemo tako mlade kot starej{e. V primeru, da novinarskih oziroma fotografskih izku{enj {e nimate, jih boste pri Taboru zagotovo pridobili. Oglasite se na na{ e-naslov: tabor@rutka.net.

Ale{ Cipot, urednik

9 GG delavnica

17 Intervju

20 Tabor na obisku

22 Kosobrinovi pripravki

30 Kolumni

34 Od rodov

36 Iz taborni{ke pesmarice

38 Strip

Foto: SiNi

Luka je svoje tabornike odpeljal na izlet v jamo. Na vsakem kri`i{~u so morali odgovoriti na vpra{anje, pravilni odgovor pa jim je pokazal pravo pot. Pomagaj jim!

Zunaj so naletavale prve sne`inke, Pisane ka~e pa so na {olskem dvori{~u `e nestrpno pri~akovale, da se bo izza ovinka pripeljal rumen kombi. V njem sta sedela vodnik Luka in na~elnik rodu Matej, ki je tudi jamar, in bo nadobudne tabornike odpeljal raziskovat podzemlje.

"Brr, kako je mraz," je dejala Ur{a, ko je snela kapo in rokavice. "No, {e dobro, da je v jamah vedno okoli 8°C, ~e je zunaj poletje ali zima," se je zasmejal Matej in odbrzeli so novi dogodiv{~ini naproti.

Matej je zanje pripravil {kornje, jakne in ~elade s svetilkami. Tako opremljeni so se odpravili skozi ozek vhod in kaj kmalu jih je objela tema. Kmalu pa se je rov raz{iril v dvorano, kjer so osuplo obstali. "Kak{ni veliki kapniki," je dejal Matija. "Kako sploh nastanejo?" je vpra{ujo~e pogledal Mateja. "Ko de`evnica pronica skozi kamnine, v njih raztaplja apnenec. Ko prite~e v jamo, kapljice kapljajo s stropa in iz njih se zopet izlo~i apnenec, ki mu pravimo siga. Tako nastajajo kapniki, ki visijo s stropa in jim pravimo stalaktiti, ter tisti, ki rastejo iz tal in se imenujejo stalagmiti. Da si boste la`je zapomnili, si predstavljajte takole," je dejal Matej in hitro narisal na kos papirja, ki ga je nosil v `epu.

"Kadar pa dva kapnika tako zrasteta, da se zdru`ita, nastane steber. Obstaja pa {e veliko drugih oblik kapnikov, kot so cev~ice, zavese ali celo sigove ponvice," je dodal Matej.

"Ali bomo videli tudi ~love{ko ribico?" je zanimalo Katjo. "Morda pa se nam nasmehne sre~a," je odgovoril Matej. "Zakaj pa se ji re~e ~love{ka ribica?" je povpra{al Rok. "Pravzaprav je ~love{ka ribica dvo`ivka, pridevnik ~love{ka pa je dobila zato, ker ima ravno tako ro`nato ko`o kot ljudje."

"Pa je le mraz v jami, poglejte te ledene kristale!" je vzkliknila Ur{a. Matej se je zasmejal in jim razlo`il: "To, kar izgleda kot ledeni kristali, so v resnici aragonitni je`ki, ki jih v jamah redko najdemo. To pa niso `ivali, temve~ bodice, ki nastanejo iz podobnih snovi kot kapniki."

"Matej, kako hitro pa rastejo kapniki?" je vpra{al Matev`. "Zelo po~asi, le nekaj centimetrov v 1000 letih." Kljub temu so se Pisane ka~e odlo~ile, da si vsak izbere svoj kapnik, si ga dobro ogleda, nato pa se bodo ~ez nekaj deset let vrnili in videli, koliko so kapniki zrasli.

Med zvezdami

Ob jasnih jesenskih ve~erih se ozri v nebo in videl bo{ veliko lepih zvezd. ^e si dovolj dale~ od mestnih lu~i, jih lahko na{teje{ kar 3000. Nekatere so tudi stokrat ve~je od Sonca, a ker so tako dale~, jih vidi{ le kot drobne pike. Tudi Sonce je zvezda. Skupaj s planeti, ki ga obkro`ajo, tvori na{e oson~je. Si upa{ pokukati skozi teleskop?

Na{e Oson~je sestavlja osem planetov, ki obkro`ajo Sonce. Ve~ina planetov ima tudi naravne satelite, ki kro`ijo okoli njih. Zemlja ima le Luno, planet Jupiter pa jih ima kar 63. V Oson~ju se nahajajo tudi kometi, meteoroidi, druge manj{e grude skal ter medzvezdni prah.

Sonce Sonce Sonce je zelo pomem bno, saj nam daje toploto in svetlobo. Brez njega `ivljenje na Zemlji ne bi bilo mogo~e.

Merkur Merkur Merkur je najmanj{i planet. Podoben je Luni, saj je povr{je prepredeno s kraterji.

Mars Mars Mars imenujemo tudi Rde~i planet. Povr{je je zelo razgibano z visokimi gorami, vulkanskimi kraterji in velikanskimi pu{~avami. Na Marsu je tudi najve~ji kanjon v Oson~ju.

Venera Venera Venera je dobila ime po rimski boginji ljubezni. Kadar je vidna, je najsvetlej{a to~ka na nebu, zato jo nekateri zamenjujejo z zvezdo. Od tod tudi imeni zvezda "Ve~ernica"ali zvezda "Danica".

Zemlja Zemlja Zemlja Zemlja je najve~ji trdni planet v Oson~ju. [e vedno je edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj `ivljenja. Znanstveniki trdijo, da se je zemlja oblikovala pred {irimi in pol milijardami leti.

Jupiter Jupiter Jupiter Jupiter Jupiter je sestavljen iz plina in neprestano prekrit z oblaki. ^e ga boste opazovali, lahko `e s preprostim teleskopom vidite rde~o pego in nekaj njegovih lun.

Meti

Petra Grmek

Planeti se razlikujejo v masi, zato tudi razli~no mo~no privla~ijo druga telesa. Na Merkurju bi tehtal samo dvanajst kilogramov in bi med hojo poskakoval visoko v zrak. Jupiter pa bi te privla~il veliko mo~neje in bi se komaj premikal.

Taborni{ki izlet na Merkur?

Nahrbtnik bi bil peresno lahek in tudi najpo~asnej{i bi kar odskakljali na izlet. A Merkur je tako blizu Sonca, da bi zgoreli. Se je pa `e lep{e potepati po Zemlji.

Saturn Saturn je ve~inoma iz plina, a ima verjetno kamnito jedro. Obdaja ga ve~ prstanov iz ledu in skal, od ~isto majhnih delcev do takih, ki so ve~ji od hi{e.

Uran Uran Uran je edini planet, ki nosi ime gr{kega boga. Vsi ostali imajo imena rimskih bogov in boginj. Tudi Uran ima prstane, ki pa so temnej{i in te`je vidni kot pri Saturnu.

V Oson~ju so tudi trije pritlikavi planeti. Ceres Ceres Ceres se nahaja med Marsom in Jupitrom, Pluton Pluton in Erida Erida Erida Erida Erida pa se nahajata {e dlje od Sonca kot Neptun.

Neptun Neptun Neptun je od Sonca najbolj oddaljen planet. Da ga obkro`i, potrebuje kar 165 let. Vetrovi na Neptunu so najhitrej{i v vsem Oson~ju in dose`ejo 2000 kilometrov na uro.

Premetanke

COSLJEVE

Igre

Vesolj~ki

Otroci stojijo v krogu. Najprej je vesolj~ek vodnik. Z obema rokama utripa ob u{esih in piska. Tabornika na njegovi levi in desni pa utripata ob u{esih s tisto roko, ki je bli`je "vesolj~ku". Po nekaj sekundah "vesolj~ek" zaploska in poka`e na nekoga v krogu. Nato ta postane "vesolj~ek" in tabornika ob njem njegova spremljevalca. Bolj nenavadne zvoke in obraze boste delali, zabavnej{a bo igra.

Preme~i ~rke, da dobi{ narisano geslo!

Robotki

Dva tabornika sta robotka, ki bosta raziskala povr{je Lune. Postavita se s hrbtom skupaj in na znak za~neta po~asi korakati vsak v svojo smer. Tretji tabornik teka od enega do drugega, ju obra~a (vsaki~ samo za pravi kot) in sku{a dose~i, da prideta ponovno skupaj. Igra je primerna za ve~je odprte povr{ine na primer igri{~e ali travnik. Tudi tu bosta piskanje in ropotanje robotkov razvedrila igro.

Koko{ ~uva svoje jajce

Ta izjemno zanimiva igra je zelo preprosta in primerna tudi za starej{e tabornike. Igro se lahko igra poljubno {tevilo igralcev (vsaj trije), potrebujemo pa nogometno `ogo, rutico, dovolj veliko travnato povr{ino in sodnika.

Kako igra poteka?

Najprej pripravimo prizori{~e. Na travnati povr{ini vsaj pribli`no ozna~imo pribli`no 20 do 30 metrov velik krog. Na sredino kroga postavimo nogometno `ogo, izmed vseh GG-jev izberemo poljubnega kandidata, mu z rutko zave`emo o~i in ga posedemo na `ogo (torej sedi na `ogi kot koko{ sedi na svojih jajcih, lahko pa tudi sedi na tleh in ima `ogo med nogami). Ostali GG-ji se postavijo za mejo za~rtanega kroga in ~akajo na znak sodnika za za~etek igre. Kaj je naloga koko{i? Paziti mora na svoje jajce. Naloga ostalih je, da se se sku{ajo ~im bolj tiho pribli`ati koko{i in se dotakniti jajca. Koko{ sku{a s sluhom ugotoviti, iz katere smeri se mu pribli`ujejo tati~i. Ko je prepri~ana, s katere strani sli{i zvok, zavpije "Stop!" in poka`e smer, s katere je sli{ala sumljiv zvok. Zelo pomembno je, da vsi tekmovalci v trenutku, ko koko{ zavpije "Stop," obstanejo na mestu (~etudi jih od jajca lo~i le par centimetrov). Sodnik

preso-

di, ali je koko{ z roko pokazala na tati~a oziroma smer, kjer stoji. V kolikor je pravilno pokazala na tati~a, se mora ta vrniti na rob kroga in za~eti znova. Ob znaku sodnika se igra nadaljuje in tati~i nadaljujejo z mesta, kjer so prej obstali. Zmagovalec je tisti, ki se najve~krat dotakne jajca.

Igra je lahko zelo zanimiva. Igramo se jo lahko tako zunaj v naravi kot v telovadnici ali ve~jem prostoru. Igra krepi sluh, koncentracijo in timsko delo. Obstaja ve~ razli~ic te igre. Lahko naredimo dve ekipi, kjer vsaka dolo~i svojo "koko{" in nato tekmujeta med seboj. Igra naj bo ~asovno omejena in naj jo vodi po{ten sodnik.

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Med tokratno po{to sta se zna{li tudi naslednji dve zanimivi pismi. U`ivajte na polno v taborni{ki sezoni in se spomnite tudi na naju.

V: Draga Kuhla in kahla!

Naj najprej pohvalim vajino rubriko. Super sta! Stara sem 15 let in {e nikoli nisem imela fanta. Na primer moja so{olka ima resnega fanta `e dva tedna, ki je res v redu in je tudi tabornik. Bojim se, da nikoli ne bom imela fanta in da je z mano res nekaj narobe. Sicer mi je zelo v{e~ en fant iz {ole in mislim, da sem tud jaz v{e~ njemu, ker mi skos `mrka med odmorom in po pouku, ko gremo v kak lokal. Ne vem pa, kako naj se mu pribli`am. Poznam sestri~no njegove prijateljice, ali naj jo prosim za njegovo telefonsko {tevilko? Prosim vaju, ki sta imele `e veliko fantov, da mi pomagata. Poljub~ek in pozdrav~ek! Anja

V: Yo!

Star sem trinajst let in imam en problem. Vedno, vedno ampak res vedno se zbudim prepozno. In zato mi vedno vsi te`ijo. Moja mami, prfoksi, frendi itd. Res ne vem, kaj naj naredim. Imam tri budilke, pa ni~ ne pomaga! Saj meni je v bistvu vseeno, samo res se mi ne da vedno poslu{ati enih in istih komentarjev. Imata kak{no re{itev tudi zame? Adijo.

Zaspane

Vsi potrebni nasvetov pi{ite na: Revija Tabor

O: @iv, razigrana Anja!

Kako je lu{tno biti mlad, svoboden in v pri~akovanju vsega, kar te {e ~aka! Ne veva ~isto, zakaj bi spra{evala za telefonsko pet kolen nazaj in ne kar sama - direktno. Enkrat po {oli pristopi do njega, tik preden bo{ recimo zapu{~ala prostor, in ga vpra{aj za telefonsko, ~e{ da bi ga kdaj poklicala, ~e je on za. In v dru`bi itak ne bo rekel "ne". To je to, potem pa sledi povabilo v kino, vro~a ~okolada in {e kak sprehod po novoletno okra{eni stari Ljubljani, ha! Si za? Pa {e to - s tabo ni prav ni~ narobe, za vsako punco se fant najde, bodi brez skrbi. Midve `e veva. Sre~no!

O: Dobro jutro, Zaspane!

Ni~ ni lu{tno tole, kar opisuje{. Spi{ kot klada, ha! Vse se da re{iti in razre{iti, tudi tvojo uganko. Mogo~e bi ti pomagal `e obisk bioenergetika, ki bi ti malo sobo pre~esal za vodne tokove in druge silnice - mogo~e te one dr`ijo v silnem spanju in globokem dreme`u. ^e te pa tri budilke na zbudijo, si bo treba kaj vibrirajo~ega omisliti, ali pa kak feder, ki te vr`e s postelje ... Saj ve{, dandanes je tehnologija `e zelo napredovala. Druga~e pa naro~i mami, o~etu ali bratu oziroma sestri, da te pridejo polit z mrzlo vodo - kri bo hitro butnila v tvojo spe~o glavo in glej ga zlomka, kaj hitro bo{ pri sebi! Dobro jutro, ti `eliva!

Jaka Bevk - {eki

Miha Jenko

Miha Jenko je 14-letni tabornik, ki prihaja iz Rodu dveh rek iz Medvod. Je aktiven ~lan voda in obiskuje vodni{ko {olo. Miha je velika faca, saj s svojo pojavo vedno vsakogar nasmeji. Na taboru poskrbi za prijetne ve~ere ob tabornem ognju, saj ima na zalogi vedno polne `epe {al. Je zelo pozitiven in uporaben tabornik, saj obvlada veliko taborni{kih ve{~in.

1. Ko bom velik bom ... dizajner avtomobilov. dizajner avtomobilov. dizajner avtomobilov. dizajner avtomobilov.

2. Moja najlub{a barva je ... ~rna ~rna ~rna ~rna ~rna.

3. Najraje jem ... pizzo pizzo pizzo pizzo pizzo.

4. Moji star{i so ... najbolj{i najbolj{i najbolj{i najbolj{i najbolj{i.

5. Moja trenutna melodija zvonenja na GSM telefonu je ... policijska sirena policijska sirena sirena.

6. Najraje poslu{am ... Metallico Metallico Metallico Metallico Metallico.

7. Od iger z `ogo imam najraje ... odbojko odbojko odbojko odbojko odbojko.

8. V prostem ~asu ... obiskujem tabornike, tabornike, obiskujem tabornike, tabornike, tabornike, igram odbojko in se ukvarjam z ra~unal- igram odbojko in ukvarjam z ra~unal- igram odbojko in se ukvarjam z ra~unal- igram odbojko in ukvarjam z ra~unalni{tvom ni{tvom ni{tvom ni{tvom ni{tvom.

9. Na samotni otok bi s seboj vzel ... eno fejst eno fejst eno fejst eno fejst fejst punco punco.

10. Moj najljub{i predmet v {oli je ... likovna likovna likovna vzgoja vzgoja vzgoja.

11. Moje prva ljubezen je bila ... Anja v 2. razredu Anja v 2. Anja v 2. razredu Anja v 2. Anja razredu.

12. Moja najve~ja `elja je ... uspe{no kon~ati {olanje in kon~ati {olanje in uspe{no kon~ati {olanje in kon~ati {olanje in postati dizajner. dizajner.

13. Moj najljub{i film je ... 2 fast 2 furius: Tokio Drift 2 fast 2 furius: Tokio Drift fast Tokio Drift.

14. Od taborni{kih dogodiv{~in sem si najbolj vtisnil v spomin ... dogodek na lanskem taboru ob Nadi`i, dogodek lanskem taboru Nadi`i, dogodek na lanskem taboru ob Nadi`i, dogodek lanskem taboru Nadi`i, kjer so me med spanjem nali~ili. Na sre~o sem kjer so me med spanjem nali~ili. sre~o sem kjer so me med spanjem nali~ili. Na sre~o sem kjer so me med spanjem nali~ili. sre~o sem to opazil pred jutranjim zborom. to opazil pred jutranjim to opazil pred jutranjim zborom. to opazil pred jutranjim pred

15. Tekmovanje Mo~ne ukane mi je v{e~, ker je dru`ba res super je dru`ba super je dru`ba res super je dru`ba super super.

Leto{nje Mo~ne Ukane so potekale povsem po slovenskih notah, saj je bila osrednja tematika "Slovenija, od kod lepote tvoje?". Taborniki iz Rodu dveh rek iz Medvod so tudi letos pripravili vsebinsko in organizacijsko zelo dobro tekmovanje.

Po slovenskih notah

Tekmovanje, ki je namenjeno predvsem GG-jem, je bilo po novno zelo dobro obiskano, saj se ga je udele`ilo kar 39 ekip iz vse Slovenije, od tega kar 33 GG ekip. Dnevne igre so bile zelo dobre in gledalci so se lahko zabavali ob nespretnostih in spretnostih tekmovalcev. No~na orientacija je bila ravno prav te`ka. Trasa je od GG- jev zahtevala pravo merico orientacijskega znanja (ob te`jih zagatah so se lahko obrnili tudi na vodnika, ki jih je lahko spremljal na progi) in najbolj{i so bili na cilju `e v dobrih {tirih urah. Na kontrolnih to~kah so GG-ji pokazali svoje znanje prihoda pod kotom, znanje vozlov, prve pomo~i in {e mnogo drugega, uspe{no pa so morali ~im hitreje prehoditi {e hitrostno etapo. Poleg GG ekip se je tekmovanja udele`ilo tudi nekaj PP ekip in dve ekipi gr~.

Na kratko bi vse skupaj ocenil kot izjemno pou~no in zelo zabavno GG tekmovanje, primerno tudi za zabave `eljne PP-je in gr~e.

Mnenje organizatorja

Tudi z leto{njimi Mo~nimi ukanami smo organizatorji ve~ kot zadovoljni, saj se jih je ponovno udele`ilo veliko tabornikov iz vse Slovenije. Ker je bilo lani {tevilo ekip res preveliko, je bila leto{nja {tevilka, ki se je ustavila pri 39, ravno prav{nja za gladko izpeljan dnevni in no~ni del tekmovanja. Rde~a nit je bila

letos "Slovenija, od kod lepote tvoje?", zato so tekmovalci v dnevnem delu premagovali izzive in opravljali naloge, ki so bile povezane s slovenskimi kraji, obi~aji in kulturo.

Letos smo organizatorji na `eljo tekmovalcev poleg obi~ajnega "sendvi~ paketa" pripravili topel obrok, in sicer

gola`, ki pa je na na{o `alost ve~inoma ostal v posodi, zato smo se odlo~ili zdru`iti prijetno s koristnim in ga odpeljali v ljubljansko razdelilnico hrane.

Organizatorji upamo, da so tudi udele`enci tekmovanja u`ivali in da se prihodnje leto ponovno vidimo!

Barbara Rus

Dnevne to~ke:

1. PLANICA

Le kdo ne pozna slavne skakalnice? Rekordni skok, ki je bil na njej izmerjen in se ni kon~al s padcem je 239m. Vam ga bo uspelo spremeniti?

2. SPLAVARJENJE ... Preko Mure, preko Drave

Poznate nadaljevanje te pesmi? Po teh rekah so v~asih pluli splavi, ki so bili pomembno prevozno sredstvo za razli~ne vrste tovora. Bo tudi vam uspelo varno pripeljati va{ tovor na cilj?

3. NAJVE^JI SLOVENSKI PESNIK ... Iz srca svoje so kali pognale, mokrocvete~e ro`'ce poezije

Se {e spomnite, kdo je avtor teh verzov? Nekaj s sadjem ... Aha, dr. Fig, ki pa je precej bolj znan in cenjen po svojem pravem imenu - to je dr. France Pre{eren.

4. BLOKE ... Fanti~ mlad prisanka se {{{{~ izza ovinka, a za njim boje~e se stiska mala Tinka

No, vam se ni treba bati. Ali pa~? Vse je odvisno od vas, va{e usklajenosti in hitrosti. Smu~i na noge in gremo! 1, 2, 1, 2 ...

5. LIPICA ... Moj ~rni konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti, ~ez drn in strn me varno nosi ...

Boste tudi vi varno prinesli va{e so~lane ekipe na cilj?

6. MLINAR ... MOKA ... KRUH ... Rad bi `ivel kot mlinar Muri

Le kdo se ne nasmehne ob vonju sve`e pe~enega kruha s hrustljavo zlato zape~eno skorjo? Ampak saj veste - brez moke ni kruha.

7. PISANICE

Se spomnite ljudskega obi~aja, ko so ob veliki no~i zve~er ciljali pirhe s kovanci. Tisti, ki ga je zadel, je lahko pobral {e vse kovance, ki niso zadeli pirha. Boste tudi vi zmagali v tej igri in pobrali najve~ to~k?

8. RIBNICA

Igra spomin na tematiko ribni{ke suhe robe.

Rezultati:

mesto{t. ekipeime ekiperod

GG1.223hrenovkeRBS

GG2.220rjz4RJZ

GG3.208fafijiRUP

GG4.235podivjane ma~keRAJ

GG5.222{otor~ki2RBS

GG6.209lubeniceRPG-[o{tanj

PP1.301rdv1RDV

PP2.303rs`mlRS@ml

PP3.305rhvRHV

Gr1.402rpk1RPK

Gr2.401skavte pod avteZTS, ZSKSS

^lovek ~loveku

DOBER VODNIK DOBER VODNIK DOBER VODNIK DOBER VODNIK

@ivimo v ~asu, ko dru`beni pritisk posameznika obremenjuje. V mislih imam okolje, ki posamez nika sili v samopromocijo, samohvalo, razkazovanje lastne samozavesti na vsakem koraku in boj za bolj{i socialni polo`aj. Pojavi se vpra{anje, kako ta nenehni boj, tekmovanje za ~im vi{ji polo`aj na lestvici uspe{nih ter hranjenje in vzpodbujanje lastnega egoizma vplivajo na dru`beno in psiholo{ko komponento ~loveka. Mislim, da smo lahko zaskrbljeni in ogor~eni, ker smo dopustili, da je pri{lo tako dale~, da lahko govorimo o splo{ni pogostosti pojava patolo{kega narcizma.

Pomembno je, da ~lovek, kljub vsakdanjemu konkuren~nemu boju, ki raz~love~i in razvrednoti notranji ustroj ~loveka, ohranja prav{njo mero topline, empatije in

Otrokove pravice

Brina Kra{ovec

posluha za so~loveka, ne samo za lasten uspeh in blagostanje. ^lovek mora ostati ~lovek. Zato naj ~loveka {e kdaj doleti `alost, da bo sposoben so~utja. Naj ga zajameta veselje in sre~a, ki ju bo delil z drugimi. Zavzemajmo si, da pri delu z mladimi v na{i organizaciji vzpodbujamo pozitivno dinamiko odnosov, prisluhnemo ~ustvenim odzivom posameznika in upo{tevamo naravo temperamenta slehernega ~lana. Opustimo `e enkrat stereotipne lise, ki so globoko zakoreninjene v filozofiji sodelovanja in vsaki~ znova osivijo, ~e ne `e o~rnijo funkcionalno sodelovanje in medosebne odnose na vseh nivojih delovanja v ZTS.

Verjamem v dobro ljudi, ki nam je polo`eno v zibel, vendar premalokrat negovano in obujeno. Vredno je prisluhniti sebi in ponovno osvetliti ko{~ek tistega drobnega, neotipljivega, ki se skriva v nas in nas dela ljudi.

Pravica do svobodnega izra`anja ne dovoljuje sovra`nega govora

Taborniki in skavti veljate v dru`bi za pogumne, ustvarjalne in razgledane posameznike, ki so vzgojeni v duhu spo{tovanja do soljudi in narave. Prav spo{tovanje je zelo tesno povezano z dvema pravicama, ki se ju bomo dotaknili tokrat: pravico do svobodnega izra`anja in pravico do dostojanstva.

Tako mladi kot odrasli se radi sklicujemo na svobodo govora in demokrati~nost, ko `elimo izraziti svoje mnenje. Pri tem pa ne gre vedno le za govorjene besede. Izra`amo se namre~ lahko tudi s slikami, simboli, z mimiko, gestami. Najpogosteje se mnenja in ideje v dru`bi {irijo prek medijev: tiska, radia in televizije, filma in elektronskih medijev.

S samim oblikovanjem mnenj in njihovim izra`anjem v katerikoli obliki ni ni~ narobe, ravno nasprotno. K izra`anju na razli~ne na~ine se otroke in mlade spodbuja `e v vrtcih in {olah. Pomembna pa je vsebina, ki jo na{a slika, gesta ali elektronsko sporo~ilo izra`a, saj tako kot druge pravice tudi svoboda izra`anja se`e le do meje drugih pravic, ki jih ljudje imamo. Kadar namre~ `aljive besede, izrazi, pa tudi geste in simboli osebo, ki so ji namenjene ali se v njih prepozna, prizadenejo, jo poni`ajo ali prestra{ijo, lahko re~emo, da je bila zlorabljena pravica do svobodnega izra`anja. Takrat tr~imo ob pravico posameznika do dostojanstva, ki je bila kr{ena zaradi `aljivega in poni`ujo~ega izra`anja nekoga drugega,. Izra`anju mnenj in idej, ki temeljijo na prepri~anju, da so

nekateri ljudje manjvredni samo zato, ker so drugega spola, narodnosti, verskega prepri~anja, spolne usmerjenosti ipd. re~emo sovra`ni govor . @e sam izraz pove, da gre za govor, ki spodbuja sovra{tvo, s tem pa tudi nestrpnost in nasilje in je zato nezakonito.

Tudi internet, ki ga ve~ina mladih pogosto uporablja, daje {tevilne mo`nosti za uresni~evanje svobode izra`anja, s tem pa tudi drugih ~lovekovih pravic. Seveda pa ima vsak pojav svoje dobre in slabe lastnosti. Brezmejni splet sicer dopu{~a svobodo in anonimnost, hkrati pa je zaradi tega ve~ prilo`nosti za {irjenje sovra`nega govora. S problemati~nimi vsebinami na svetovnem spletu se pri svojem delu pogosto sre~uje tudi Varuh ~lovekovih pravic.

Nad vsebino {irjenja informacij ni enotne in u~inkovite kontrole, lahko pa k omejevanju sovra`nega govora prispevamo tako, da smo najprej pozorni na svoje izra`anje. Kot uporabniki interneta lahko primere sovra`nega govora na internetu posredujete centru Spletno oko (www.spletno-oko.si ) , ki sprejema anonimne prijave sovra`nega govora na internetu ter jih v primerih, ko bi lahko {lo za kazniva dejanja, posreduje policiji.

Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped. Varuh ~lovekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana

Imeti vod GG

Prava vodova akcija

Kot ste `e navajeni, se v rubriki za GG vodnike veliko posve~amo dogodiv{~inam. November je kot nala{~ za vodovo akcijo. Dovolj je {e son~nih `arkov, listja in kostanja na pretek, {ola v po~asnem zagonu in vsi smo `eljni dogodiv{~in. Najpomembnej{e pravilo, ki se ga mora vodnik dr`ati, je to, da so v na~rtovanje in izpeljavo akcije vklju~eni vsi ~lani voda.

1. DEMOKRATI^NA IZBIRA:

Vedno sku{ajmo izhajati iz potreb voda in realnih mo`nostih za izvedbo akcije. Zastavljamo jim vpra{anja, kot so: Kam bi radi {li in kaj si `elite po~eti? Dober vodnik tudi ve, kje v znanju so ~lani {ibki, in to ga vodi pri odlo~anju. ^e jim orientacija predstavlja veliko oviro, seveda ne bo poslal vsakega posebej v gozd, po drugi strani pa je lahko cilj akcije to {ibkost izbolj{ati, osvojiti novo znanje. Pripravimo la`jo nalogo vrisovanja in kro`no pot z nalogami, ki se jih lotijo v skupini.

Ko nam ~lani na{tevajo, kaj vse si `elijo, predloge zapi{emo in jih nato realno obravnavamo. Prek pogovora ter predvidevanja mo`nih situacij in nev{e~nosti se kot vod skupaj odlo~imo za eno od mo`nosti.

2. CILJI IN METODE:

^lanom moramo pribli`ati idejo o osvajanju znanj na akcijah in jim razlo`iti, kako je to pomembno. Brez tega ne more{ pre`iveti v naravi ali Cilj je osvojiti ve~ ve{~in kot ostali vodi v dru`ini . Motivirajte jih. Seveda bo zabava, hkrati pa osvajanje novih znanj. Metode vodove akcije so lahko zelo razli~ne: od bivaka, izleta, do orientacije, podajanja znanja s primeri, u~enja preko izku{enj, izdelovanja, obiskovanja. Vedeti pa moramo, zakaj GG-jem ne ka`emo odtisov sledi `ivali le na papirju, ampak jih peljemo v gozd in skupaj poi{~emo prave primere.

3. DELITEV DELA:

^e vsaj malo poznamo svoj vod, vemo, kdo se prostovoljno javlja za razli~na opravila, koga je treba vzpodbujati in kdo se

rad dr`i v ozadju. Zavestno jih moramo vklju~iti v celoten proces in upo{tevati njihove interese kot tudi sposobnosti in vrline. Vsak naj opravlja naloge, ki mu le`ijo in je v njih dober, tako skozi proces vsi skupaj rastejo in se razvijajo.

4. AKCIJA:

Vodnik poskrbi za varnost, obve{~anje star{ev, prevoz in morebitne nakupe vstopnic, za zemljevide in skupno opremo. S spontanimi odnosi se bo uresni~eval vodov duh, se porajali konflikti in lepi trenutki. Vodnikova naloga je opozarjati na nevarnosti, vzpodbujati ~lane k delu in zabavi ter hkrati slediti zastavljenim ciljem pri osvajanju znanja, utrjevati `e osvojeno in graditi svojo in njihovo taborni{ko pot.

5. NE POZABI NA VREDNOTENJE:

Seveda ne gre za vpra{alnike ali formalne pogovore. ^lane spontano povpra{amo, kako se jim zdi, kako bi lahko bilo druga~e, ~e so zadovoljni z akcijo. Dobra ideja je tudi pisanje vodove kronike , kjer ~lani prek opisovanja podajajo tudi svoje zaznave in sodbe o sebi, drugih in vsem, kar jih obdaja, pa {e za trajnej{i zapis gre. Saj ste vsi `e kdaj do`iveli, kako zabavno je prebirati stare kronike izpred let in obujati spomine, kajne?

PREDLOG VODOVE AKCIJE:

·Dobimo se v rodovih prostorih in vzamemo skupno opremo.

·Podamo se na nek hrib v bli`nji okolici.

·I{~emo sledove `ivali in nabiramo u`itne plodove.

·Z dovoljenjem pri planinski ko~i zakurimo ogenj in pe~emo twist ter hrenovke, pijemo ~aj iz termovke in se ba{emo s sladkarijami.

·Igramo nogomet in pi{emo vodovo kroniko.

·Po poti nazaj se razgledujemo in u~imo na{teti okoli{ke hribe.

·Utrujeni, a zadovoljni se vra~amo domov in debatiramo o pravkar do`iveti dogodiv{~ini.

·Pred rodovimi prostori se poslovimo in star{i ~lane odpeljejo domov.

Poletno delo na taborih BSA

Ameri{ka skavtska organizacija (Boy Scouts of America - BSA) vsako leto povabi skavte z vsega sveta, stare med 18 in 30 let, da poletje pre`ivijo kot mednarodno osebje na poletnih taborih.

Delo je sicer naporno, a zaradi tistega, kar vidi{ in do`ivi{, je vredno trdo delati.

Osem do enajst tednov trajajo~a izku{nja v poletnih taborih BSA omogo~a sklepanje novih prijateljstev in napredek v znanju angle{~ine. Za stro{ke bivanja in hrane poskrbijo oni, tvoja naloga je le predstavljanje skavtske tradicije doma~e dr`ave.

Seveda se med napornim delom najde nakaj ~asa tudi za obiske bli`njih mest, kar je pravzaprav (poleg pranja perila) edini pravi stro{ek.

Udele`encem je zagotovljeno pla~ilo vize in zavarovanj, kritje polovice potnih stro{kov (do 600 ameri{kih dolarjev), prilo`nost 30-dnevnega potovanja po ZDA po zaklju~ku tabora, delo pa je pla~ano.

Ve~ informacij na http://www.scouting.org/international/icamp.html.

Nina Ku{ar

Barbara Ba~nik - Ba~a

Razpisi

Glas svobodne Jelovice 2008

Rod svobodnega Kamnitnika vas tudi letos vabi na tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice . Tekmovanje bo potekalo v soboto, 5. januarja 2008 , po zasne`enih poljanah Gorenje vasi in okolice.

Na Glasu svobodne Jelovice tekmujejo tekmovalci v petih kategorijah, GG -ji in PP -ji so razdeljeni po spolu , gr~e pa tekmujejo v eni kategoriji . Ekipo sestavlja pet ~lanov , dovoljeno je odstopanje za enega v obe smeri.

Tekmovalci se bodo letos pomerili v razli~nih panogah. Panoge, ki se bodo zagotovo izvajale: orientacijskih pohod, topografski testi, hitrostna etapa in iskanje ranjenca (za popotnike in gr~e). Poleg teh so mo`ne {e: prva pomo~, test iz `ivljenja v naravi, dolo~itev mikrolokacije in semafor. Katere panoge se bodo izvajale na tekmovanju, bo objavljeno na spletni strani vsaj mesec dni pred tekmovanjem.

Ekipe pri~akujemo 5. 1. 2007, ob 8. uri pred osnovno {olo Ivana Tav~arja v [kofji Loki. [tartnina zna{a 30 evrov in vklju~uje na{itke , topli obrok , nagrade , karte in stro{ke organizacije

[tartnino naka`ete na: Dru{tvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka, na ra~un RSK, odprt pri NLB: 020240053801979

Rok prijav, ki velja s pla~ilom {tartnine, je sreda, 3. 1. 2008 , do 15. ure. Na dan tekmovanja prijav ne sprejemamo! Prijave sprejema: Ana Bandelj, Pu{tal 129, 4220 [kofja Loka. Tel. {t.: 031 550 050. E- mail: glasjelovice @ gmail.com. Prijavite se tako, da prijavnico skupaj s potrdilom o pla~ilu po{ljete na zgornji naslov. Prijavnico in vse o tekmovanju najdete na spletni strani tekmovanja: http://glasjelovice.rutka.net.

Kot smo `e vajeni, bomo tudi letos na tekmovanju uporabljali sistem elektronskega perforiranja (SportIdent), zato prosimo vse ekipe, ki ~ipe imajo, naj to navedejo ob prijavi. Za vse ostale pa je kavcija 20 evrov, ki jih dobite nazaj, ko na cilju vrnete ~ip.

Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo prispele na kraj tekmovanja `e dan prej, bomo priskrbeli preno~i{~e v telovadnici {ole (armafleksi, spalke, copati).

Ob taborni{kem delu tekmovanja vas bomo poskusili navdu{iti tudi s spremljevalnim programom.

Dodatne informacije dobite pri vodji tekmovanja: Jerca Bernik, Trata 4, 4220 [kofja Loka. Tel. {t.: 040 673 197. E-mail: jerca.bernik @ gmail.com.

Se vidimo 5. januarja 2008 v Gorenji vasi!

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka

ZNOT 2007

Rod Skalnih taborov iz Dom`al letos bele`i prav posebno leto in sicer leto, ko poteka 10. ZNOT (zimsko no~no orientacijsko tekmovanje). Vabimo vas, da se nam pridru`ite in se tudi sami preizkusite v taborni{kih ve{~inah in orientaciji. Tekmovanje bo potekalo v no~i s 1. na 2. december 2007 , v okolici Dom`al. Zbor ekip bo ob 16.30 pred osnovno {olo v Ihanu.

Pet~lanske ekipe bodo tekmovale v treh kategorijah: GG, PP in GR^E . Vsako dekle v ekipi prinese bonus to~ke. Vse ekipe morajo imeti s seboj primerno opremo za orientacijski pohod, potreb{~ine za risanje skic in copate za v {olo, za tiste, ki prespijo, pa sta spalka in armafleks nepogre{ljiv kos opreme. Za vse tekmovalce bo seveda mo`na tudi no~itev na {oli, kar pa morajo ekipe ob

prijavi izrecno navesti.

Leto{nja novost na ZNOT-u je uvedba uporabe sistema elektronskega perforiranja (SportIdent), zato prosimo vse ekipe, ki ~ipe `e imajo, naj to navedejo v prijavi in zraven dopi{ejo {tevilko ~ipa. Za vse ostale je kavcija 20 evrov, ki jih dobite nazaj, ko na cilju vrnete ~ip.

Prav tako pozivamo vse tekmovalce, da si pred pri~etkom ZNOT-a ogledajo nova pravila , ki so objavljena na na{i internetni strani.

Rok prijav, ki velja s pla~ilom startnine, je sobota, 24. 11. 2007 . Prijave ekip zbiramo na elektronskem po{tnem naslovu znot.prijave @ gmail.com, skupaj z dokazilom o pla~ani polo`nici . [tartnina zna{a 30 evrov na ekipo in se porabi za organizacijske stro{ke (nagrade, ve~erja, zajtrk, karte, preno~evanje, na{itki itd.). Poravnate jo na transakcijski ra~un: 18300-0012196070 odprt pri Banki Dom`ale; namen nakazila: ZNOT, prejemnik: RST Dom`ale, P.P. 49, 1230 Dom`ale. [tartnina po tem datumu zna{a 50 evrov.

Ve~ informacij o tekmovanju lahko dobite na strani http:// znot.rutka.net oziroma na e-naslovu: rok.staric @ gmail.com, ali na telefonu 031-713-389 (Rok).

Se vidimo na ZNOT-u 07!

Specialisti~ni te~aj prve pomo~i

Osnovni te~aj PP je namenjen popotnikom in popotnicam ter starej{im ~lanom z osvojenim znanjem 3. lista. Te~aj je zasnovan na dveh vsebinskih modulih in bo potekal v dveh vikendih.

Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z vsebinami s podro~ja prve pomo~i: osnove PP, predstavitev materiala za PP, razli~ne zastrupitve, po{kodbe, rane in krvavitve, {ok, nezavest, polo`aji v PP, transport, tria`a, utopitve, klopi in drugi insekti, piki, ugrizi, imobilizacija (zlomi, zvini, izpahi itd.).

Naziv Pripravnik prve pomo~i dobi tisti, ki uspe{no opravi teoreti~no in prakti~no preverjanje znanja PP ter izvede osebni projekt.

Te~ajnikom se predlagajo vsebine tem iz prve pomo~i za osebni projekt, ki jih lahko realizira v okviru rodu. Te~ajnik je v stalnem kontaktu s svojim mentorjem in ta mu pomaga pri izvedbi osebnega projekta. Te~ajnik mora dose~i 80 % vseh mo`nih to~k za uspe{no opravljen te~aj.

Te~aj bo potekal v taborni{ki ko~i v Radovni (vse potrebne informacije bodo prejeli te~ajniki po po{ti).

Termin osnovnega te~aja (dva vikend paketa):

·1.del: 9.-11. 11. 2007

·2.del: 23.-25. 11. 2007

Cena: 65 evrov. V{teta je prehrana, namestitev udele`encev in stro{ki organizacije obeh delov osnovnega te~aja.

Izpolnjene prijavnice po{ljite po po{ti, najkasneje do torka, 30. 10. 2007, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom: TE^AJ PRVE POMO^I, ali na elektronski naslov: brina.krasovec @ gmail.com, kjer dobite tudi odgovore na dodatna vpra{anja.

Rok prijav in pla~ila je 30. 10. 2007. Po tem datumu denarja za te~aj ne vra~amo, izjema je bolezen (predlo`iti je treba zdravni{ko potrdilo). Kotizacijo lahko poravnate na TRR Zveze tabornikov Slovenije: SI56 02010-0014142372, sklic na {t. 10513 - dav~na {tevilka rodu.

[tevilo mest te~ajnikov je omejeno, zato pohitite s prijavami. V upanju, da se sre~amo na te~aju, lepo pozdravljeni in prijetne jesenske dni.

Komisija za vzgojo in izobra`evanje ter delo z odraslimi v ZTS

Matic Cankar

Intervju z Robertom [ubicem, @vi`gom "Najla`je je nekaj fizi~no narediti"

Robert [ubic, stare{ina rodu Zelenega @irka, je vsem bolj poznan pod imenom @vi`g.

Taborni{tvo ga je prevzelo `e v osnovno{olskih letih in {e vedno je aktiven. Prisoten je na skoraj vseh rodovih akcijah, pohodih in bivakih. Tisto, za kar so mu verjetno vsi najbolj hvale`ni, pa je to, da je pisal rodovo kroniko. V teh bukvah, kjer se zvrstijo opisi akcij in ogromno slik z zanimivimi opombami, se verjetno najde vsak, ki je bil vsaj nekaj ~asa `irovski tabornik. Obiskali smo ga ob 50-letnici

Kdaj si prevzel delo rodovega kronista?

Nisem jaz prevzel dela, delo je mene. Ko smo {li na ROT (Republi{ko orientacijsko tekmovanje) v Ravne na Koro{kem, nismo imeli "foti~a" s seboj. Ustavili smo se v Ljubljani in kupil sem enega rabljenega. Nosil sem ga s seboj na akcije in naredil kak{no slikico. Fotografije so bile zanimive in zdelo se mi je {koda, da jih ne bi videli {e drugi. Tako sem jih za~el limati v knjigo, dodajal pa sem tudi tiste od drugih. Vsega skupaj se je nabralo za en fajn kup.

loval. Vse te zgodbe sem `elel nekako kronolo{ko povezati, da bi vedeli, kje je glava in kje je rep. Bli`ala pa se je tudi 50. obletnica. Moj firbec in petdesetletnica sta me `e dve ali tri leta prej pognala v to, da sem za~el obiskovati nekdanje tabornike. Klici, sestajanja, snemanja in zapisovanja so trajala do za~etka dela z jubilejnimi Sledmi (Sledi so RZ@ ~asopis, op. a.). Za~el sem pri za~etnikih in se pomikal naprej. Obiskal sem okoli 15-20 biv{ih tabornikov. [USovce sem povabil kar na sestanek v tipi. Med preiskovanjem pa sem naletel tudi na meni prej {e neznane biv{e tabornike s konca {estdesetih let.

Kateri so najzanimivej{i in najpomembnej{i dogodki?

Kdo so [US? [US je vod, ki je v letih od 1975 do 1985 vodil Odred zelenega `irka. Zmagali so tudi na STPM-ju in na JIPV leta 1984. Hkrati so to vodniki moje generacije, na{i guruji in prijatelji.

Najla`je

Za vse, kar ste v rodu naredili v spomin 50-letnice, je bilo potrebno veliko dela in priprav. Kaj vse ste naredili in kaj vse se je dogajalo v @ireh v zadnjem, 50. letu?

Kje si na{el ~as za izdelavo kronik?

Vsi smo radi listali po njih. Super je nekaj delati, ko potem to nekdo z veseljem gleda, uporablja in v tem u`iva. V glavnem pa so se delale v no~nih urah s sobote na nedeljo. Sicer vse to ni moje delo. Ogromno sta naredila {e M2 (Martin), Bajuk Damjan, zadnja {tiri leta pa jo je urejala Pikca. Te so {e bolj{e, kot vse do sedaj. Mislim, da je en del urejal {e nekdo, vendar se trenutno ne spomnim.

Ob 50-letnici ste izdali zbornik, v @ireh mu pravite kar "knji`ica". V njem so zbrani nekateri pomembni dogodki zadnjih 50 let. Ti si se lotil zbiranja najstarej{ih. Kje si za~el?

Ker me malo `e poznajo, so mi nekateri kar sami povedali kako {torijo. Pribli`no sem tudi vedel, kateri ljudje so pri ~em sodelovali in kdo so bile glavne osebe. Vendar me je vedno bolj zanimalo {e ve~. Kako je bilo, kaj vse je bilo in kdo je sode-

Najprej zagotovo Fa`ana, leta 1956, kjer se je Toma` Kr`i{nik, sedanji akademski slikar in profesor na likovni akademiji v Ljubljani, sre~al z Odredom stra`nih ognjev iz Kranja, kjer je spoznal taborni{ko `ivljenje. To mu je bil povod, da je ustanovil prvi taborni{ki vod v @ireh. Naslednji dogodek je ustanovitev ~ete Zeleni `irk. Leto pozneje je bil izdelan velik totem, ki so ga tabore~i s seboj odpeljali na taborjenje v Ba{ko na Krku. Totem je v spomin na 50-letnico RZ@ Toma` Kr`i{nik po spominu tudi narisal. Sledijo udele`be na zletih in tekmovanjih kot so ROT in JIPV (Jugoslovansko izvid`a~ki partizanski vi{eboj). Na obeh so [US-evci osvojili vrh. Zraven sodijo {e vsakoletna taborjenja in zimovanja. V novej{i zgodovini pa ne moremo izpustiti tipija, ki nas pove`e z naravo kot indijance, Rup, kjer smo ga najve~rat postavili, mokrega ROT-a '98 v @ireh, ki se ga mnogi slovenski taborniki {e spominjajo, tabornega prostora ob reki Idrijci in pohodnega tabora MUV, ko~e v Zel{ah, kjer najve~rat zimujemo, in seveda 50. jubileja.

Na dan tabornikov smo imeli v centru @irov @iregalca za M^-je in @iretacijo za GG-je. PP-ji in gr~e smo bili na stojnici in propagirali taborni{tvo in skavtizem ter varstvo narave, ker je 22. aprila tudi dan zemlje. V sodelovanju z ob~ino @iri smo izdali tudi bro{uro o lo~evanju odpadkov. Konec maja, ko je uradno na{ rojstni dan, smo postavili tabor v bli`ini @irov. Popoldne in zve~er je bil tabor odprt za star{e, biv{e tabornike in vse prijatelje taborni{tva. Konec poletja smo pospe{eno delali na "knji`ici" Sledi. V elektronsko obliko smo spravili tudi vse kronike in starej{e {tevilke rodovega ~asopisa Sledi. Kronike in ~asopisi so sedaj dostopni na rodovi spletni strani. [e preden smo zaklju~ili Sledi, smo vzporedno pripravljali razstavo in prireditev. Javnost smo na prireditev povabili tudi s stolpom v sredi{~u @irov. Dobili smo tudi priznanje ob~ine @iri za 50-letno delo pri vzgajanju v taborni{kem duhu in skrbi za naravo. Ob~ina podeli najve~ tri ob~inska priznanja na leto. In kaj je bilo najte`je?

Najla`je je nekaj fizi~no narediti. To je u`itek! Najte`je pa je tipkati

je nekaj fizi~no narediti. To je u`itek!

Super je nekaj delati, ko potem to nekdo z veseljem gleda

Vrisovanje

po telefonu, klicati, prosit za to in ono, urejati razne papirje, dovoljenja - netipi~no taborni{ko delo, skratka. Kako bi na kratko opisali proslavo ob 50-letnici. Na za~etku se je ob glasbi zavrtelo nekaj fotografij. Te so res za`gale. Predstava se je nadaljevala s tipi~nim dnevom na taboru. Otroci so na odru uprizorili taborni{ki ve~er, stra`o, vstajanje s telovadbo ter zbor in dviganje zastave. Potem se je za~el resnej{i del z gosti in podelitvijo priznanj. Vse skupaj pa smo zaklju~ili z zakusko in ogledom razstave. Za izvedbo bi se rad zahvalil kulturni ustvarjalki Metki in tehniku Evgenu, Ale{u in Iztoku za pripravljeno zakusko, Podlasicam (gr~icam) za razstavo ter najmlaj{im GG-jem in M^-jem, ki so nastopali na odru. Oni so bili res face! Res so me presenetili, saj so svoje vlogo odigrali kot profesionalci. Prav u`ival sem!

Kako so se ob~ani in sotaborniki odzvali na proslavo?

Vsi, ki so nas pri{li pogledati, so bili pozitivno presene~eni. Dobili smo veliko pohval z vseh koncev. Zadovoljni smo bili nad {tevil~no udele`bo. Dvorana s 400 sede`i je bila premajhna, zato so nekateri morali predstavo gledati stoje. Tudi razstavo si je ogledalo veliko ljudi, ve~ina takoj po slavnostni prireditvi. Nekaj sto ljudi pa je razstavo videlo spotoma, ko so {li na volitve, saj je bilo volilno mesto v istih prostorih.

In na~rti za naslednjih 50 let?

A moji? "Gmajna". In kvalitetno delo pri tabornikih. Da se vsak GG vsako leto udele`i najmanj ene orientacije in enega bivaka. Ve~ bivakiranja na taborjenju, mogo~e bi celo ponovili MUV (op. pohodni tabor). To so mali vsakoletni na~rti, za ve~je bo {e ~as. Najbolje bi bilo, da bi rod kupil en hektar gmajne z jasico. Tako za bivak ali pa tipi postavit. To bi bilo res super.

Najbolje bi bilo, da bi rod kupil en hektar gmajne z jasico.

Matic Cankar

Nekateri taborniki imajo radi vrisovanje. Veselijo se vsake malo bolj zanimive naloge in jim je re{evanje vedno v izziv. Drugim pa se napenjanje mo`ganov s {estilom v roki in svin~nikom za u{esom ne zdi niti malo zabavno, saj ne vedo, kako bi se naloge lotili. Orientacisti smo v zadnjem priro~niku "Orientacija" napisali postopke, kako se lotiti skoraj vsake vrisovalne naloge. Ker pa na vsakem tekmovanju nastane {e kak{na nova, vam bomo v neslednjih nekaj {tevilkah Tabora prikazali postopke njihovega re{evanja. Upam, da bo tako vrisovanje vsem postalo mala malica.

Naloga s super bumerangom ( vir: ROT 2007 ):

Tabornik Janez je {el na vrh Globjeka, od tam vrgel svoj novi Super Bumerang skoraj proti severu (natan~en azimut je 356°) . Ugotovil je, da bumerang leti protiurno po kro`nici s radijem 520 m. Bumerang je preletel 1824m in padel dol na KT.

Po razmisleku ugotovimo, da je smer meta bumeranga tangenta na kro`nico, po kateri leti bumerang. Tangenta je vedno pravokotna na radij kroga. Torej najprej na vrhu Globjeka nari{emo smer 356° (tangenta) ter na to premico nari{emo pravokotnico (osnovnica za radij) skozi vrh (stoji{~e). Na pravokotnici odmerimo radij (r = 20,8 mm) kro`nice v smeri proti Z (zahodu), saj je bumerang letel protiurno, in tako dobimo sredi{~e kro`nice, po kateri je letel bumerang. Kro`nico nari{emo. Razdaljo, ki jo je preletel bumerang, delimo z obsegom kroga. Tako razmerje pomno`imo s 360° in dobimo kot (á), ki ga je preletel bumerang. Kot le {e odmerimo od zveznice sredi{~a kro`nice in stoji{~a metalca v protiurni smeri. KT je na prese~i{~u kro`nice in nosilke odmerjenega kota.

Risba: Matic Cankar

Moji na~rti? Gmajna.

Tabor na obisku

Sezona Logat~anov se za~ne `e pred septembrom, saj vsako leto pridno sodelujejo z ob~inskim mladinskim svetom pri pripravi festivala Adijo poletje. Za vse znanja in dogodiv{~in `eljne tabornike in prebivalce Logatca pripravijo no~ne orientacijske teke. @e sedaj pa napovedujejo, da bodo naslednje leto pripravili nekaj novega, kar pa naj zaenkrat ostane {e skrivnost (obljubili so mi namre~, da boste bralci Tabora o vsem pravo~asno obve{~eni).

Rod Srnjak Logatec

Njihove propagandne akcije so zanimive, kjer ne manjka iger, zabave, pe~enja "popcorna" in nasmejanih obrazov Logat~anov, ki kasneje vpi{ejo svoje otroke, da tudi oni spoznajo najlep{o plat pre`ivljanja prostega ~asa - taborni{tvo.

Seveda posedanje ob tabornem ognju in sprostitev nista edino, kar po~nejo. Vsako leto namre~ svoj letni na~rt napolnijo z raznovrstnimi akcijami, kot so razna tekmovanja, zimovanje v mesecu februarju in seveda nepogre{ljivo letno taborjenje. Naj omenim le nekaj tekmovanj, kjer so nazadnje dosegali pohvale vredna priznanja: to so ZOT, NOT, ZNOT, Glas Jelovice, ROT, Mo~ne ukane in tudi dr`avni mnogoboj. Najbolj znana ekipa Logatca so seveda Psi Gadi, ki jih lahko zasledite na vseh prej omenjenih tekmovanjih. Rod ima torej vse, kar potrebuje: zadovoljne tabornike, dobro vodstvo in kar je najpomembnej{e - voljo do timskega dela v naravi.

Tedenski sestanki po vodih potekajo v njihovi lepo urejeni taborni{ki ko~i na Naklu, kamor prijazno in odprtih rok sprejmejo tudi druge tabornike, ki jim uspe priti do tja, ne da bi se na poti do nje izgubili. Okolica ko~e je zelo prijetna, poskrbljeno imajo tudi za ognji{~e, kjer v prijetni dru`bi pre`ivljajo dolge poletne ve~ere.

Propagandni tabor

Ve~er ob ognju

Zimska olimpijada

Takratnih 30 nadobudnih tabornikov v okoli{u Logatca se je 14. oktobra leta 1993 zbralo in ustanovilo Rod Srnjak, ki {e danes deluje z polno paro in veliko mero pozitivne energije. Rod je dobil ime po najvi{jem vrhu v ob~ini Logatec - Srnjaku (918m), kjer na njegovem vzno`ju na Hru{ici {e danes stoji poznorimska trdnjava, imenovana Lani{~e. Logatec je bil namre~ v rimskih ~asih pomembna postojanka in je zajemal del obrambnega sistema. Zaradi tako velikega pomena tega hriba se rod vsako leto odpravi bivakirati na sam vrh. Trdnjava nima le zgodovinskega pomena temve~ tudi prakti~nega, saj v njej najdejo primerno zavetje pred slabim vremenom.

Vpra{ali smo tudi na~elnico rodu

Zanima me, kako kot na~elnica vidi{ svoj rod, kak{no je v njem vzdu{je in kako se med seboj razumejo ~lani?

Z vzdu{jem v na{em rodu sem zelo zadovoljna, saj so vsi vodniki delavni, vedno pripravljeni za akcijo in polni novih idej. Zato lahko dobro izvajamo program. Poleg tega pa imamo veliko podpore tudi v gr~ah, ki nimajo ve~ funkcij in nam pomagajo pri organizaciji akcij. Energija teh (starej{ih ~lanov) se prena{a tudi na otroke, ki se med seboj ve~inoma vsi poznajo in vedno komaj ~akajo na naslednjo rodovo akcijo, ko se bodo spet skupaj zabavali.

Struktura rodu

M^: 65

GG: 6

PP: 5

GR^E in RR: 7

SKUPAJ: 83

Vodstvo rodu

STARE[INA RODU: Primo` Sedej

NA^ELNICA RODU: Vesna Isteni~

NA^ELNICA M^: Anja Sedej

NA^ELNIK GG: Primo` Sedej

NA^ELNIK PP: O`bej Isteni~

NA^ELNIK GR^: Ale{ Hren

TAJNICA: Mateja Govednik

BLAGAJNI^ARKI: Manca Sedej in Polona Sedej

GOSPODAR: Tadej Lukan

Maja Omahna arhiv RS Logatec

Sajenje smrekic po orientaciji

Vodne igre

Juha

Potrebujemo: ½ kg topinamburja, ¾ litra zelenjavne juhe, 2 stroka ~esna, 1 kavno `li~ko kumine, ½ lon~ka kisle smetane, sol in poper po okusu.

Gomolje topinamburja dobro operemo in jim ogulimo tanko ko`ico, nare`emo ga na kockice. Kockice prelijemo z juho, dodamo kumino in ~esen ter kuhamo pribli`no pol ure, da se zmeh~ajo. Juho spasiramo, prime{amo kislo smetano, sol in poper po okusu in {e malo prekuhamo. [e toplo postavimo na mizo. Juho lahko okrasimo s peter{iljevimi listi.

Na maslu

Potrebujemo: 80 dag o~i{~enega topinamburja, 15 dag masla, sol.

Narezan topinambur prekuhamo v slanem kropu. Odcejenega stresemo v ponev, v kateri smo razpustili

maslo in ga dobro prepe~emo. Postre`emo k razli~nim jedem ali ga pojemo kot samostojno jed.

[ipkova ~e`ana

Potrebujemo: ½ kg o~i{~enega {ipka, 1 kg sladkorja. O~i{~en {ipek prelijemo z ¼ litrom vode in kuhamo, dokler se {ipek ne razmeh~a. Dobljeno teko~ino pretla~imo skozi cedilko ali laneno krpo, dodamo sladkor in kuhamo tako dolgo, da se sladkor raztopi.

[ipkov sok

Potrebujemo: 1 kg {ipka, 1 liter vode, ½ kg sladkorja. [ipek razpolovimo in odstranimo pe~ke. 20 minut jih kuhamo v vodi pri zmerni temperaturi. Sok precedimo skozi laneno krpo. Soku dodamo sladkor in ga ponovno segrejemo, da zavre. Sok naj vre {e 15 minut, nato ga prelijemo v steklenice in dobro zapremo.

kemija v taborni{tvu

Gasilni aparat

Nikoli ne vemo, kdaj ga bomo rabili!

Za preizkus delovanja gasilnega aparata postavite manj{o sve~o na kro`nik in jo pri`gite. Vzemite manj{i lon~ek in vanj stresite `lico sode bikarbone ali pecilnega pra{ka ter prelijte s kisom. Me{anica se bo penila, kar pomeni, da uhaja plin! Lon~ek s peno podr`ite nad sve~o. ^ez nekaj trenutkov bo plamen ugasnil. Zakaj? Plin, ki uhaja, ko se me{anica peni, je ogljikov dioksid (CO 2 ). Ker je negorljiv, zadu{i plamen.

Ta preizkus izvajajte le ob prisonosti odrasle osebe!

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Matev` Brata{evec

Teorija bivakov

Kaj je bivak?

Bivak je kakr{nokoli zasilno, na~rtovano zato~i{~e ali kakorkoli pre`iveta no~ v naravi. Beseda bivak prvotno prihaja iz franco{~ine(bivouac), pomeni pa no~no stra`o ob ognju, taborjenje pod {otorom oziroma odprtim nebom.

Delitev bivakov

Poznamo ve~ delitev bivakov: Na~rtovani in nena~rtovani (SOS): Pri na~rtovanem bivaku s seboj vzamemo vso na~rtovano opremo, vnaprej si za~rtamo pot do bivaka, prej si izberemo prostor za bivak (upo{tevamo prisotnost vode, gozda -les za ogenj, material za bivake itd.), s seboj vzamemo dovolj hrane in pija~e. Pri nena~rtovanem bivaku smo prepu{~eni svojemu znanju in iznajdljivosti, saj praviloma s seboj nimamo opreme, hrane, vode za brezskrbno pre`iveto no~. Pri nena~rtovanem ali SOS bivaku se moramo prilagajati naravi in postaviti bivak, ki je primeren razmeram, v katerih smo.

Bivaki iz naravnih in umetnih materialov: Pri bivaku iz naravnih materialov uporabljamo izklju~no material, ki ga pridobimo v naravi (toleriramo konopljino vrvico). Streha naj bo debela ve~ kot 5 cm, in sleme mora imeti kot 45 stopinj (odtekanje vode). Pazljivi moramo biti, da veje, travo ipd. obrnemo tako, kot je rasla v naravi, saj v obratnem primeru voda pronica skozi streho. Pri bivakih iz naravnih materialov moramo bivak postaviti iz materiala, ki ga je v okolju najve~. ^e izgubimo preve~ ~asa pri izbiri materiala, lahko ostanemo brez strehe nad glavo. Najpogostej{i bivaki iz umetnih materialov so {otori iz {otork. Pri njihovi postavitvi moramo paziti, da {ivamo pravilno in da so `epi obrnejeni navzdol. Za bivake iz umetnih materialov lahko uporabimo {e: astrofolijo (paziti moramo, da ne dihamo pod folijo, ker se nabira kondenz in bomo mokri pa {e zeblo nas bo), bivak vre~o, nepremo~ljiva obla~ila ipd.

Letni bivaki in zimski bivaki: Letne je la`je graditi kot zimske, vendar so zimski bolje izolirani. Zimske gradimo v razmerah, kjer imamo veliko materiala (sneg, led), v drugih situacijah se zatekamo k letnim bivakom.

Na splo{no moramo pri gradnji bivakov naziti na ve~ dejavnikov, ki so za gradnjo izjemno pomembni. Vpra{ati se moramo, pred ~im se moramo za{~ititi (mraz, veter, de`, sonce, divje `ivali). Po razmisleku, kaj nam lahko med preno~itvijo {kodi, se odlo~imo za ustrezen bivak.

Poi{~imo Mars!

Mars je Zemlji najbli`ji zunanji planet. Zaradi razli~ne obhodne dobe okoli Sonca se Zemlja in Mars sre~ata na isti strani Sonca pribli`no vsaki dve leti. V tem obdobju je Mars Zemlji najbli`je. To je ugoden ~as za po{iljanje vesoljskih sond proti Marsu, prav tako pa je to tudi ~as, ko je Mars navidezno ve~ji in svetlej{i kot sicer in zato v izjemno ugodnem polo`aju za opazovanje.

Mars nikoli ne postane navidezno ve~ji, tako kot Luna, kot to lahko preberemo v kak{nem zavajajo~em elektronskem sporo~ilu! Kljub temu pa v tem ~asu predstavlja zanimiv objekt za opazovanje. 18. decembra, ko bo Mars Zemlji najbli`je, bo velik pribli`no eno stotinko navidezne velikosti Lune. To je malo, a kljub temu dovolj, da boste lahko `e s pomo~jo manj{ega teleskopa ugledali posamezna svetlej{a in temnej{a podro~ja na njegovi povr{ini. 24. decembra, ko bo Mars v opoziciji (natanko na drugi strani Zemlje kot Sonce), se bo od Zemlje `e oddaljeval. Razlika v datumih opozicije in najmanj{e razdalje nastane zaradi elipti~nosti tirnic Zemlje in Marsa. Kljub temu bo Mars celo leto{njo zimo svetel in zelo visoko na nebu. Gibal se bo retrogradno (v nasprotni smeri, kot sicer) iz smeri Dvoj~kov proti Biku, vendar Bika ne bo dosegel, saj bo prej spet spremenil smer gibanja in se obrnil nazaj proti Dvoj~kom. Marsa v tem ~asu ne bo te`ko najti. Visoko na ju`nem delu neba ga bo izdajala zna~ilna rde~a barva. Na{li ga bomo nad zvezdami Oriona in bo pribli`no tako svetel kot Sirij, ki velja za najsvetlej{o zvezdo neba. Sirij bomo lahko na{li mnogo ni`je na nebu, jugovzhodno od ozvezdja Orion. Sirij je zvezda in je opazno bolj bel od rde~ega planeta Marsa.

Skica predstavlja pot Marsa med zvezdami v novembru in decembru, ko je Zemlji najbli`je. Mars se v tem ~asu giblje retrogradno, torej v nasprotni smeri "normalnega gibanja". (skica: PK)

Primo` Kolman

Aktualno

Vodni{ki te~aj na kmetiji zre{ki

Minule krompirjeve po~itnice so na celjskozasavskem obmo~ju za tabornike znova mi nile v duhu vodni{kega te~aja. Obmo~je je v sodelovanju z Rodom zelena Rogla (RZR) iz Zre~ in Rodom bistre Savinje iz [empetra pri Savinjski dolini znova organiziralo vodni{ki te~aj na Gorenju pri Zre~ah. Devetdnevnega usposabljanja za vodnike vodov M^ in GG se je udele`ilo 24 te~ajnikov. Rde~a nit se je navezovala na aktualni resni~nostni {ov Kmetija. [tirje vodi so vsak dan dolo~ili glavo dru`ine, hlapca in deklo, katerim so bile dodeljene dnevne naloge.

Vodja vodni{kega te~aja, Jure Vrenko, je te~aj ozna~il za uspelega, vendar je poudaril, da so imeli te~ajnikih vidne razlike v predhodnem znanju iz rodov. Za sam potek u~nega programa je skrbelo osem predavateljev (Erika, Tadeja, Polona, Bojan, Emil, Jure, Toma` in Miha), ki so na svojevrsten in zanimiv na~in podali obvezno snov. Sami te~ajniki pa so se zelo dobro odrezali pri organizaciji zabavnih ve~erov, kjer so pripravili atraktivne uprizoritve raznih komedij, grozljivk, baleta in oddaj (Na zdravje in Trenja). Na~elnik celjsko-zasavskega obmo~ja, Emil Mumel, je povedal, da za te~aj, ki ga je obmo~je organiziralo `e petnajsti~, vedno izberejo ~as krompirjevih po~itnic, saj se takrat ne odvija veliko taborni{kih akcij in imajo taborniki ~as za dodatna izobra`evanja. Skupaj z vodjo te~aja sta izpostavila {e visoko udele`bo te~ajnikov iz kar celotnega obmo~ja Slovenije. Vsi te~ajniki so uspe{no opravili te~aj, na novo pridobljeno znanje pa bodo s pridom uporabili pri vseh njihovih nadaljnjih aktivnostih v vodu, rodu in na mednarodnem podro~ju.

U~ne aktivnosti so potekale po vodih.

Izjave

Jaka Pileti~, RGT, te~ajnik:

"Meni je bilo ful v{e~ in bilo je tudi dobro organizirano. Predavatelji so bili odli~ni in spoznal sem veliko novih taborni{kih prijateljev. Mislim, da bom tukaj dobljeno znanje za vodnika M^ {e kako uporabljal pri delu s svojim vodom, ki ga dobim drugo leto. Zadnje dni je bilo res naporno, saj je bil urnik natrpan, a vem da se je izpla~alo."

Jure Vrenko, RBS, vodja vodni{kega te~aja:

"S celotnim potekom te~aja sem zelo zadovoljen. Vsi te~ajniki so ga bolj ali manj uspe{no opravili. Najbolj sem vesel, da so vsi domov odhajali nasmejani, saj mislim, da so bile njihove `elje in pri~akovanja dose`ene. Skupaj z na~elnikom celjsko-zasavskega obmo~ja, Emilom Mumlom, in predavatelji smo izpeljali ves zadani program. Najlep{e pa bi se zahvalil Emilu in predavateljem za izpolnitev vseh pogojev za nemoteno izvedbo programa."

Miha Matav`, RZR Zre~e

Izpeljali so tudi improvizirano oddajo Trenja, ki je vklju~evala nekatere uprizorjene ljudi iz taborni{kega in politi~nega podro~ja.

Nau~ili in obnovili so nekatere taborni{ke najpomembnej{e vozle.

Vodni{ki te~aj na kmetiji zre{ki

Septembra se je za mnoge spet pri~el pouk. Velika ve~ina nas je sedla v {olske klopi. Po dobrem mesecu in pol pouka pa smo imeli {ole vrh glave. Idealna prilo`nost, da si oddahnemo in zdru`imo prijetno s koristnim, se je ponudila v obliki vodni{kega te~aja na Gorenju pri Zre~ah.

Mnogi si `elimo v prihodnosti aktivno delovati kot taborniki, predvsem kot vodniki in biti vzor mlaj{im ~lanom v rodu. Da bi lahko nalogo kar najbolje opravljali, potrebujemo dobro oziroma odli~no izobrazbo, za katero verjamemo, da jo bomo tu tudi pridobili.

Te~aj je zasnovan na podlagi popularnega resni~nostnega {ova Kmetija, kar se je izkazalo za zelo zabavno. Te~aj je tudi odli~no organiziran, predavatelji pa so super. Delo je zabavno, pou~no in koristno za prihodnost. Lakoto pote{imo z odli~no pripravljenimi obroki pridnih in prijaznih kuharic, ki znajo ustre~i {e tako izbir~nim jedcem. Dom je prijeten, nastanitev pa udobna. Dolg~as nam ni nikoli, saj vedno vsi skupaj poskrbimo za veliko zabave in smeha. Vodni{ki te~aj je nepozabna izku{nja za vsakega tabornika in vedno nam bo ostal v lepem spominu. Za konec pa {e en velik MMM za vodni{ki te~aj na Gorenju.

24 te~ajnikov je skrbno prisluhnilo predavanjem izku{enih tabornikov.

Vsi te~ajniki in vodstvo vodni{kega te~aja na Gorenju.

JOTA in JOTI sta mimo. Tisti, ki ste spremljali rutkin forum, ste verjetno `e dober mesec pred akcijo opazili nitko na to temo, mesec pred akcijo pa se je pojavil tudi razpis, ki je iz{el v oktobrskem Taboru. Sklepajo~ po navdu{enju lanskih obiskovalcev in zainteresiranosti tabornikov sem pri~akoval precej{njo udele`bo, ~e `e ne kar naval. V tak{nem prepri~anju smo postavili 14-metrski stolp za anteno (pionirski objekt, seveda), pripravili prostore za spanje, si izposodili dobro opremo in ~akali. Bolj se je datum bli`al roku za prijave, bolj sem si govoril, da je {e ~as, da jutri pa le dobim kak{no prijavo. Toda stanje prijav tri dni pred akcijo je bilo to~no: 0 (ni~).

JOTA je bila seveda kljub vsemu izpeljana in imeli smo se dobro. Naj kot zanimivost omenim, da si je vzel ~as in nas pri{el obiskati celo slavni planinec Pavle [egula, soustanovitelj Zveze radioamaterjev Slovenije. Tudi tistih nekaj tabornikov, ki so pri{li v [kofjo Loko nenapovedano, je povedalo, da je akcija zabavna in zanimiva. Torej je bil moj glavni cilj dose`en. A sem kljub temu postal slabe volje, ko mi je en Angle` povedal, da je pri njih trenutno 40 mladih, {e ve~ pa naj bi jih pri{lo naslednji dan, sam pa sem sameval.

In tako ne morem mimo vpra{anja: ^emu ves ta trud? Za tiste {tiri GG-je, ki so se podali na lov na lisico, se vsekakor ni spla~alo izposojati opreme in postavljati proge. Za tista dva, ki sta pri{la na JOTI, mi vsekakor ne bi bilo treba zapraviti nekaj ur s konfiguracijo routerja. In za skupno borih 14 obiskovalcev in 21 zvez mi vsekakor ne bi bilo treba postavljati 14-metrskega stolpa.

Verjamem, da mnogi za to akcijo niso vedeli, da niso imeli ~asa, prevoza itd. Toda tu se spomnim na tistih 40 angle`ev in se vpra{am: A oni so ga pa imeli?

Ne vem, kako je minila akcija v drugih rodovih. Upam, da je bilo ve~ odziva. V prihodnost pa sku{am gledati pozitivno in upam, da bo drugo leto odziva ve~. Zavedam se, da sem storil tudi kak{no napako. Za to mi je `al in za to se opravi~ujem. Sem pa~ {e "zelenec", ki se mora {e kaj nau~iti. U~imo pa se na napakah.

Tekst in foto: Gapi, S57GD - NJO

Raziskovalci in raziskovalke dobivajo novo podobo

Kak{na bo rutica za starostno vejo RR

Komisija za program za mlade je jeseni za~ela postopek za oblikovanje oznak starostne skupine raziskovalcev in raziskovalk. To je po mnenju ~lanstva pomemben korak na poti do jasne identifikacije in vzpostavitve okvira delovanja te starostne skupine.

Po dveh krogih izbiranja (prvi preko spletne ankete na Rutki in drugi na ROT-u v [entjurju) in umestitvi predlogov v okvir `e obstoje~ih oznak, sta se oblikovala dva barvna predloga rutic:

-Prvi predlog je viola rutica z rumenim robom. Ta predlog nadaljuje zgodbo o odcepitvi RR od gr~ (zato ostaja barva rutice enaka), hkrati pa dodaja rumeno obrobo kot simbol aktivnega delovanja v programskem smislu (zato imajo obrobo tudi rde~a, zelena in modra rutica).

-Drugi predlog je oran`na rutica (barva, ki z ostalimi barvami tvori mavrico), prav tako z rumenim robom. Predlog sledi ideji druga~ne osnovne barve, ohranja pa rumen rob z istim pomenom kot pri prvem predlogu.

Oba predloga sta zanimiva in se po mojem mnenju lepo podata na podlago kroja, hkrati pa se na zanimiv na~in vklju~ujeta v "sistem" ozna~evanja vseh starostnih vej.

Oba predloga lahko v `ivo pogledate in otipate v pisarni ZTS. Komisija na~rtuje v novembru {e zadnji krog glasovanja, na podlagi katerega bo pripravila dokon~en predlog oznake. Seveda je ta trenutek {e ~as za kakr{nekoli druge utememljene predloge. Po{ljite jih na zts @ rutka.net.

Tadej Pugelj, Komisija za program za mlade

Karavanke (Irena Mu{i~, Vladimir Habjan)kratek opis

Karavanke slovijo kot prijazne in krotke gore, ki obiskovalce zlasti jeseni bogato nagradijo z razko{nimi razgledi in bogastvom barv. Vendar to dr`i le delno, saj na severno, avstrijsko stran ka`ejo precej resnej{i obraz. ^ez strma ostenja je speljanih nekaj najte`jih zavarovanih plezalnih poti pogorja, ki se lahko kosajo z najte`jimi v Julijskih Alpah.

V knjigi je opisanih 66 izbranih ciljev z obeh strani meje. Te`ave segajo od la`jih izletov in zahtevnej{ih vzponov v sredogorju do zelo zahtevnih ferat in la`jih grebenskih plezarij v visokogorju.

Avtorja sta prehodila vse v knjigi predstavljene poti na obeh straneh meje in opisala najnovej{e stanje na terenu. Opisana je tudi najnovej{a plezalna zavarovana pot na Cjajnik, nova ferata na Ko{utnikov turn ter pot ~ez Meli.

Vse ture so nazorno in pregledno predstavljene v sliki in besedi, skice z vrisanimi poteki vzponov in sestopov pa {e dodatno olaj{ajo orientacijo.

Pravi izborni vodnik tako za nedeljske izletnike kot najzahtevnej{e gornike!

Foto: PugyFoto: Pugy

Vodnjak idej

V ~asu jesenskih po~itnic, med 2. in 4. novembrom smo v C[OD Gorenje na Gorenju nad Zre~ami burili domi{ljijo vodniki GG. Na izobra`evalnem modulu, namenjenem vodnikom GG, ki `e vodijo svoj vod, smo v prijetni skupini razvijali razli~ne ideje, ki bodo vodnikom pri delu v vodu vsekakor koristile. Spoznavali smo priro~nik "Naredimo taborni{ki projekt", natrosili kopico novih idej za taborni{ka sre~anja in aktivnosti. Glede na u~inkovitost udele`encev in velik izbor predlogov za taborni{ke projekte se ne bojim za prihodnost dela z GG-ji. Mislim, da se nam v prihodnosti obeta kar nekaj zanimivih dogodkov, predvsem zanimiva taborni{ka sre~anja, akcije, kar bo {e posebej razveselilo na{e GG-je in jih navdalo s {e ve~jim veseljem za delo v vodu.

Ve~ v naslednji {tevilki Tabora.

Brina Kra{ovec

Nina MedvedMjedved

Priprave na jesenovanje

Taborni{ko leto je `e v polnem zagonu in kmalu se bomo odpravili na razna jesenovanja, zimovanja, pomladovanja in vse mogo~e akcije v naravi, kjer bomo ves dan pre`iveli na odprtem. Zato kar pri~nite pakirati gojzarje pa vetrovke in termo nogavice in ... Kako ne veste, kaj morate vzeti s seboj?

Vsako leto znova opa`am, da prihajajo otroci na nekajdnevne akcije pomanjkljivo oble~eni. In ne, ne govorim o trinajstletnicah, ki ka`ejo vse ledvice in ritko, ker so tako pa~ bolj ~edne. Govorim o nesre~nikih, ki pridejo na taborjenje brez kakr{ne koli razli~ice vetrovke ali jakne. Seveda, zakaj bi pa ~lovek potreboval za{~ito pred de`jem, ko pa tako neprestano sije sonce in de`ja nismo videli `e 30 let?

Dobro, ugotovili smo, da se vsa re~ nekje zalomi. Glede na to, da star{i pripravljajo vse re~i svojim ljubim otrokom do kak{nega trinajstega leta, se spra{ujem, ali star{i ne vedo, da potrebujemo za tak{ne akcije dodatna obla~ila, saj se radi uma`emo, ko se zmo~imo, pa potrebujemo najmanj tri pare nogavic, preden se znova segrejemo in tako naprej. Kaj se je zgodilo z zaskrbljenostjo star{ev, ali bo vse v redu, ali bo njen ali njegov Mihec res dovolj toplo oble~en? Ne, star{i se zadnje ~ase ukvarjajo le s tem, ali so vodniki dovolj vljudni do otrok in jim v vsem ustre`ejo in ali lahko izbir~ni otroci dobijo poseben meni, ker pa~ ne jedo paradi`nika, svinjskega mesa, juh ali pa vse hrane, ki v Sloveniji sploh obstaja. Iz te kategorije izvzemam vegetarijance, ker so to pa~, v ve~ini primerov, odlo~itve druge vrste. Ne podpiram pa razvajenosti.

Ko so mene poslali na taborjenje, so me poslali zato, da me pri tabornikih tak{nih ne~imrnosti odvadijo. In glej ga zlomka, res so me. Suma sumarum sem pri tabornikih pri~ela jesti ve~ino vrst mesa (to so bile v~asih doma prave bitke), pa zelenjavo, za katero ne bi nikoli priznala, da mi je sedaj okusna (je`e{na, pa bu~ke ...), da sploh ne omenim {e 110 drugih koristnih re~i.

Torej, dragi moji, prihajajte k tabornikom vsaj primerno oble~eni, ostale re~i vam bomo tako privzgojili z leti. Brez skrbi. In na koncu vam niti ne bo tako hudo.

Boris Mrak

Zakaj v taborni{ki organizaciji potrebujemo podatke?

Kot vsak mlad tabornik v vlogi na~elnika rodu (takrat {e odreda) sem se tudi jaz velikokrat spra{eval zakaj na{a Zveza potrebuje toliko podatkov in kar naprej od nas nekaj zahteva, namesto da bi nas pustila, da lahko v miru izvajamo svoje aktivnosti. Le kaj jim bodo vsi podatki, ko pa na koncu poniknejo v kopici papirjev v pisarni zveze? "^isto brez veze, da se toliko trudimo!" Ampak zadeve se spreminjajo in to zelo hitro. Spreminja se dru`ba, v kateri `ivimo, spreminja se tehnologija, s katero delamo (kdo pa {e danes ne uporablja ra~unalnika?), vedno pogosteje obdelujemo podatke za najrazli~nej{e namene. Zaradi vse hitrej{ega napredka in zato, da lahko obvladujemo organizacijo in njihovo delo, potrebujemo podatke, ki jih je treba primerno obdelati, da iz njih dobimo kakovostno informacijo, ki nam slu`i za pravilne odlo~itve in pravilno na~rtovanje prihodnjega dela.

Taborni{ka organizacija je organizacija kot vsaka druga in potrebuje dolo~ene podatke za:

1.svoje redno delo (poro~ila na dr`avni ravni, analiziranje stanja organizacije, ustrezno in pravo~asno ukrepanje) in

2.za na~rtovanje svojega dela v prihodnje (na~rtovanje razli~nih te~ajev, na~rtovanje bodo~ega razvoja organizacije itn.).

Seveda teh podatkov in to kvalitetnih (s slabimi in pomanjkljivimi podatki si pa~ ~lovek ne more veliko pomagati, temve~ nas lahko zavedejo in lahko pride do popolnoma napa~nih sklepov in posledi~no napa~nih odlo~itev) ni mogo~e enostavno pridobiti prek ra~unalnika in spleta udobno sede~ za svojo pisalno mizo (oh, kako bi to bilo enostavno in hitro). Za to potrebujemo pomo~ vseh rodov in predvsem ~lanov, ki natan~no vedo, kaj se dogaja v njihovi enoti in kak{no je stanje ({tevilo ~lanov, njihova starostna struktura, materialno stanje rodu itn.).

Zakaj pi{em o zbiranju podatkov in njihovi pomembnosti? V na{i organizaciji se sedaj lotevamo malo bolj zahtevnega projekta - priprave in oblikovanja strate{kega na~rta razvoja na{e organizacije v prihodnjih letih. Da bi nam bil na~rt kar najbolj pisan na ko`o in bil seveda tudi primerno optimisti~no zastavljen v smeri razvoja in izbolj{anja kakovosti na{ega dela (tudi mi smo izpostavljeni konkurenci drugih sorodnih organizacij, pa ~e si to priznamo ali ne) in ki bo temeljil na analizi na{ega dosedanjega dela, potrebujemo kakovostne podatke, a`urne in teko~e. To nam bo omogo~ilo resen vpogled v nas same in iskanje prihodnjih poti - in to takih, ki nam bodo v veselje in ponos.

Zato vas `e sedaj prosimo za sodelovanje in kar se da dobro delo pri zbiranju teh podatkov. In kaj bomo potrebovali? Samo to, kar se dogaja v va{ih enotah. To, kar se dogaja na ravni celotne organizacije, bomo dobili s skupnimi mo~mi. Zato, pomagate nam in pomagajte sebi za ~im bolj{i prihodnji program ZTS in prihodnje odlo~itve, ki bodo, v to sem prepri~an, vsem nam koristile.

Ljubljana/Dom`ale, 27. 10. 2007

Se taborniki zavedamo neformalnega u~enja

v okviru svojega dela?

Neformalno u~enje je namerno u~enje z vnaprej dolo~enimi u~nimi cilji ter u~no potjo, s katero naj bi dosegli te cilje. Sli{i se znano - namen taborni{tva je prek skavtske metode "vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo `ivljenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju". Dolo~eno imamo torej pot, po kateri `elimo dose~i svoje cilje. Do tu ni nobenega dvoma o izobra`evalni naravi taborni{tva, problem pa se pojavi, ko pridemo do mladinskega dela kot neformalnega u~enja.

Delo na{ih vodnikov in na~elnikov zagotovo lahko {tejemo v kategorijo mladinskega dela. Mladinsko delo pomeni na~rtovan program (zlasti izkustvenega) neformalnega izobra`evanja, ki je zasnovan z namenom, da (v sodelovanju z drugimi mladimi) pospe{uje osebni in socialni razvoj mlade osebe, njeno integracijo v dru`bo skozi njeno prostovoljno sodelovanje in je komplementarno formalnemu izobra`evanju in usposabljanju (Strategija UMRS na podro~ju mladinskega dela). U~enje v mladinskem delu izhaja iz tega, da mladi nastopajo v vlogi na~rtovalca in izvajalca aktivnosti, obenem pa so sami tudi uporabniki oziroma udele`enci. Skozi tak proces mladi razvijajo svoje klju~ne kompetence, ki jih razvr{~amo v osem podro~ij:

oKomunikacija v materinem

jeziku

oKomunikacija v tujih jezikih

o[tevilska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji

oInformacijska in komunikacijska tehnologija

oU~enje u~enja

oMedosebne, medkulturne in dru`bene kompetence

oInovativnost in podjetnost

oKulturna zavest in izra`anje

Pot do tega, da bo neformalno u~enje in z njim pridobivanje sposobnosti iz zgoraj na{tetih podro~ij priznano, da bodo delodajalci pogledali {e kaj drugega, kot stopnjo izobrazbe in {tudijsko povpre~je kandidatov, ni v rokah taborni{ke organizacije kot take, pa~ pa dru`be kot celote. Zagotovo pa bi se Zveza tabornikov Slovenije morala usmeriti v to, da bi se njeni ~lani zavedali svojih sposobnosti, ki jih ne pridobijo na fakulteti, ampak v ~asu, ki ga posvetijo tabornikom.

Sama sem do udele`be na konferenci "Mladinsko delo v kontekstu neformalnega u~enja", ki ga je organiziral Zavod MOVIT NA MLADINA, lahko na{tela kar precej taborni{kih aktivnosti, ki sem se jih udele`ila ali celo organizirala. Ko pa me je na primer kak{en "nejeverni so{olec" vpra{al, kaj imam od tega, se je obi~ajno ustavilo pri "Ful je za-

kon!". Zdaj se vsaj zavedam, da je vse kaj ve~ kot samo zakon, pa ~eprav verjetno {e vedno ne bi uspela dobro razlo`iti, kaj pravzaprav res pridobim.

Kaj torej narediti, da bomo taborniki znali razlo`iti, zakaj smo bolj{i, pa naj gre za pogovor s prijatelji ali pa bodo~imi delodajalci?

Za~nemo lahko `e na vodovih sestankih, ko s ~lani spoznavamo naravo, to pa jim pozneje lahko koristi celo v {oli. Vodniki bodo s kvalitetno pripravljenim in uspe{no izvedenim vodovim izletom sebi in vsem okoli sebe pokazali, da so sposobni prevzeti odgovornost. Taborniki se moramo za~eti zavedati, da je taborni{tvo ve~ kot samo dobra dru`ba in veliko dela v "{pici sezone". S funkcijo taborovodje ne pridobimo samo veliko dela in bolj malo spanja na taborjenju, ampak nekaj ve~. Tisto nekaj, zaradi ~esar bomo pozneje v `ivljenju bolj uspe{ni.

V razmislek in opozorilo.

Viri: http://www.zts.org, http:// www.ursm.gov.si, Dajmo mladim zagon (Movit na Mladina, Ljubljana 2006), Klju~ne kompetence za vse`ivljenjsko u~enje (Movit na Mladina, Ljubljana 2006).

Nina Ku{ar

Konferenca MLADINSKO DELO V KONTEKSTU NEFORMALNEGA U^ENJA, Cankarjev dom, 17. oktober 2007.

Foto: Bla` Verbi~

Mariborski taborni{ki center

Vizitka:

Mariborski taborni{ki center

Trubarjeva 24

2000 Maribor

http://maribor.rutka.net

Vtej {tevilki predstavljamo ljubko hi{ico, locirano na robu mestnega mariborskega parka, imeno vano Mariborski taborni{ki center (MTC). MTC stoji `e dobrih 47 let, na voljo pa je vsem rodovom v Mariboru in njegovi okolici, ve~ino ~asa pa se v njem zadr`ujemo taborniki rodu XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka Maribor, saj imamo tam vodove ter klubove sestanke, tam pa izvedemo tudi marsikatero akcijo (npr. Dedkomrazovanje, rodov mnogoboj itn.).

Hi{a ima veliko uporabnih sob: v pritli~ju so strani{~e in skladi{~e za opremo ter {e nekaj drugih sob, v prvem nadstropju pa tudi majhna kuhinja, "Vodov koti~ek", kjer ima ve~ vodov sestanke, pa "Pisarna" in "Ognji{~e", kjer je na voljo nekaj ve~ prostora za manevriranje `ivahne taborni{ke mlade`i. Ker je hi{ica po velikosti le prava hi{a in ker za`ivi {ele, ko se v njej naselimo taborniki, je na{e priljubljeno zbirali{~e. MTC lahko gosti do 15 oseb, ki si v njem lahko pripravijo tudi topel obrok. Tabornik taborniku nikoli ne odre~e preno~i{~a.

Da pa to {e ni vse, pove tudi sama lokacija MTC-ja. Nahaja se sredi mestnega parka, v bli`ini pa so tudi gozdovi, tako da se lahko otroci iz taborni{ke sobe preselijo naravnost v prvovrstno naravo.

^igav je MTC v resnici?

^eprav je bil MTC leta 1960 zgrajen z rokami mariborskih tabornikov in v celoti iz denarnih zalog tabornikov, se trenutno poraja vpra{anje: "^igav je MTC v resnici?" Takrat naj bi sicer ob~ina odstopila zemlji{~e tabornikom, a leto{nje burne debate ka`ejo, da le ni tako.

Leta 1991 je Janez [auperl nastopil funkcijo predsednika Okrajne zveze tabornikov Ob~ine Maribor (OZTO-Mb), ki jo opravlja {e danes. Do leta 1998 pa je o~itno nekako spregledal, da MTC ni v taborni{ki lasti. Istega leta je namre~ iz{el zakon, ki je dal {portnim organizacijam (beri mariborskim tabornikom) natanko eno leto ~asa, da se vpi{ejo kot lastnice objekta. Tako je leto dni zatem, leta 1999, ko predsednik OZTO-Mb ni rekel ne bev ne mev, Mestna ob~ina Maribor (MOM) vpisala sama sebe kot lastnico MTC-ja.

Od leta 2000 naprej se je MTC revitaliziral z urami in urami prostovoljnega dela, predvsem tabornikov Rodu XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka Maribor, pa tudi drugih, ter sredstvi OZTO-Mb. Obnovili smo elektri~no napeljavo,

centralno kurjavo, kuhinjo, namestili popolnoma nova okna, tako da smo lahko v na{i hi{ici znova pri~eli z vodovimi sestanki. Otroci se vsak teden sestajajo v MTCju, ki je sedaj seveda dosti bolj udoben in prijeten.

Letos, pribli`no mesec dni zatem, ko smo namestili {e nova vrata, je ob~ina izbrskala papirje in ugotovila, da je uradna lastnica MTC-ja in zemlji{~a ter da bi nam zato rada dala dom, se pravi MTC, v upravljanje. Pod`upan MOM-a, Andrej Verli~, je na sestanku s taborniki obljubil, da naj bi dobili MTC brezpla~no v upravljanje za dalj{e ~asovno obdobje, kar bi bila primerna re{itev. A predsednik OZTO-Mb, edini, ki lahko podpi{e to pogodbo z ob~ino, meni druga~e.

O vsej zadevi je iz{la cela serija ~lankov v Ve~eru, najdete pa jih lahko tudi na na{i spletni strani: http:// maribor.rutka.net . Zdi se, da vsi vemo ~igav je MTC v resnici, le zadnje poglavje te burleske {e ni bilo "podpisano".

Tudi letos vas Mestna zveza tabornikov Ljubljana vabi na fotoorientacijo po na{em glavnem mestu. Fotoorientacija bo letos v soboto, 17.novembra 2007. V MZT smo za tekmovalce pripravili zanimive naloge, povezane z Ljubljano.

Od 10. do 12. ure poteka {tart ekip na Pre{ernovem trgu v Ljubljani, do 14. ure pa boste imeli ~as, da s pomo~jo fotografij odkrijete skrite koti~ke Ljubljane, kjer vas bodo poleg nalog ~akali tudi prijazni kontrolorji. Da preverite, kako dobro poznate Ljubljano, ste vabljeni taborniki vseh starosti. Ekipo sestavlja vodnik z neomejenim {tevilom ~lanov, s seboj pa naj ima 5 za {tartnino. Jesa

Foto Alja` Gaber{ek

In{truktorji brez meja!

Za nami je super oktobrski vikend v super in{truktorski dru{~ini. Od zadnjega sre~anja in{truktorjev v Zagrebu sta minili `e dve leti in ponovno snidenje v glavnem mestu Hrva{ke je bilo tako kot prvo odli~no organizirano in nepozabno. Po dolgi petkovi no~i spoznavanja no~nega `ivljenja v Zagrebu so nas naslednje jutro na{i gostitelji s svojim dobro poznanim modrim "scoutbusom" odpeljali v Vara`din, kjer smo se udele`ili tradicionalne "izviða~ke" akcije "Po ulicah Vara`dina". Seveda smo se Slovenci med vsemi modrimi uniformami po~utili kot pravi eksoti, a smo se vseeno pogumno podali raziskovat to biv{o hrva{ko prestolnico. Dan je minil v izgubljanju po ulicah in v dobri dru`bi. V nedeljo smo si ogledali znamenitosti Zagreba, letos smo obiskali tudi `ivalski vrt, ki se je izkazal za zelo zanimivega. In kot bi mignil je bila tukaj ura, ki smo jo dolo~ili kot uro odhoda. Kako hitro mine ~as v dobri dru`bi prijateljev!

Upam, da se kmalu spet vidimo. Naslednje sre~anje bo v Sloveniji.

SiNi

ZNOT 2007

Le {e dober mesec nas lo~i do leto{njega ZNOT-a, ki bo 1. in 2. decembra v okolici Dom`al, natan~neje v Ihanu.

Se dobimo tam!

Foto: arhiv RST

ZOT

Tako. Prav gotovo ste `e mislili, da letos ZOT-a ne bo, saj pa do sedaj v Taboru {e ni~ ni pisalo o {tajerskem zimsko-orientacijskem tekmovanju. Ne, ne, ZOT letos bo in tudi sneg smo `e naro~ili, kakor vsako leto. V koledar~ke si kar vpi{ite 25. in 26. januar 2008, pri~nite pridno vaditi signalizacijo ter se spravite v kondicijo. Pa ne pozabite natrenirat svojih pevskih to~k!

Interaktivno ali informativno?

Kaj ponujamo na spletni strani

Rutka.net

[tiri, tri, dva, ena bi lahko rekli za skupine obiskovalcev Rutke. Izmed 10 obiskovalcev so {tirje popotniki, trije raziskovalci, dve gr~i in en gozdovnik.

V primerjavi z lanskim letom se je prepolovilo {tevilo mlaj{ih, torej gozdovnikov (z 10 na 5 %), pove~alo pa {tevilo gr~ (z 10 na 17 %). Ostali dve skupini sta ostali na pribli`no istih odstotkih.

Kot komentar na izid spletne ankete bi lahko dodali, da je spletna stran bolj informativna in namenjena "starej{im". Za interaktivnost in "vsebine", ki bodo nagovorile tudi mlaj{e uporabnike (ki vsekakor so obiskovalci interneta) pa bo treba razmisliti o druga~nem pristopu.

RST Dom`ale

Seveda se ob tem vsiljujeta dve tezi: prvi~, ali se je sploh smiselno spustiti v tekmo z drugimi stranmi, ki to ineraktivnost imajo, in drugi~, ali nismo organizacija, ki si za svoje okolje delovanja postavljamo skupino prijateljev in naravo?

Taborniki iz @irov so 12. oktobra s slavnostno prireditvijo proslavili 50-letnico obstoja rodu. Obiskovalci so si lahko ogledali {e taborni{ko razstavo. Ob jubileju so taborniki izdali tudi zbornik in zgo{~enko, kjer so zbrani vsi pomembni taborni{ki dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih 50 letih na @irovskem. Vsebino zgo{~enke in zbornik v elektronski obliki si lahko prenesete s strani rzz.rutka.net.

Matic Cankar

Taborniki RSO v Galeriji Dali

Skupno praznovanje

100-letnice skavtstva

Taborniki Rodu stra`nih ognjev smo imeli 11. oktobra informativni ve~er v Galeriji Dali. Sre~anje smo pripravili, da bi obvestili star{e in vse mladostnike, kako taborniki delujemo in kaj po~nemo.

Stare{ina Kumara nam je razlo`ila, kdo smo taborniki in predstavila vodstvo RSO. Nato smo prostore Galerije napolnili z zvoki kitare in himne RSO, pel pa je zbor~ek PP-jev. Na~elnica dru`ine M^ - Muri, nam je razlo`ila, kako M^-ki pre`ivljajo svoje urice z vodniki in kaj po~nejo na raznih akcijah, prigode dru`ine GG pa je predstavila na~elnica dru`ine GG - Kala. Skozi slike smo spoznali tudi dru`ino PP, ki nam jo je predstavil vodja Gapi, za zaklju~ek pa je sledil {e film~ek, ki je nastal ob 100. obletnici skavtstva.

Pesem Andreja [ifrerja Ostani z nami nas je popeljala {e do Markla, ki je razlo`il, kako deluje Zveza tabornikov ob~ine Kranj. S tem smo zaklju~ili na{e dru`enje in se polni informacij, nasmejani in veselih src odpravili domov.

Kala

Na Kovku `e di{i po zimi ...

Foto: Ziggy Da na Kovku `e di{i po zimi, smo 20. oktobra sklenili udele`enci pohoda do na{ega prelepega, `e skoraj popolnoma obnovljenega taborni{kega doma na Kovku. Zbralo se nas je prek 60 tabornikov Rodu mladega bora iz Ajdov{~ine, skupaj s star{i in prijatelji. V prelepem son~nem dnevu smo pot ubrali proti Gori, kjer se za Robom skriva vas Kovk in na{a rumena hi{ica. @e na dale~ je zadi{alo po pa{ti, pri~akala pa nas je prava gostija, ki so jo pripravile pridne mame. Za posladek {e pe~en kostanj na kilograme in prve sne`inke v sicer son~nem vremenu. Pre`iveli smo zares prelep dan v naravi in ~as je ob ~isto novih igrah, ki smo se jih igrali v okviru programa Vsi druga~ni - vsi enakopravni, bliskovito minil. Mraz je pritisnil in v spremstvu spektakularne ajdovske burje smo se ~ez Rob za~eli vra~ati v dolino.

K. K.

Rod puntarjev Tolmin in Rod srebrnih krtov iz Idrije sta se letos zdru`ila ob praznovanju stoletnice skavtstva. Kot se skavti vsega sveta med seboj povezujejo `e 100 let imata tudi na{a dva rodova `e dolgo tradicijo dru`enja ob razli~nih aktivnostih. @e ve~ desetletij skupaj taborimo v Hrva{ki Istri ob vasici Karigador, kjer se skupaj kopamo, organiziramo orientacijske pohode, gozdno {olo in ve~erne programe. Da bi proslavili svoje dolgoletno prijateljstvo kot tudi obstoj skavtstva, smo se v ve~ernih urah zbrali na polju v bli`ini taborov. Po nagovoru stare{ine in na~elnika rodov so nam taborniki vseh starosti predstavili razli~ne ske~e na temo za~etkov skavtstva, vsakdanjih aktivnostih na taborjenju in medsebojnega sodelovanja rodov, kot na primer vedno aktualna kraja zastav med taboroma. Po prijetnem dru`enju in petju smo skupaj obnovili taborni{ko prisego in si izmenjali vozle prijateljstva. Ti vozli simbolizirajo povezanost na{ih rodov ter skavtov nasploh in nas bodo, kot upamo, povezovali {e vrsto let.

RP Tolmin in RSK Idrija

Avdicija

Zveza tabornikov Slovenije v sodelovanju s produkcijsko ekipo Nina Film pripravlja serijo kratkih filmov (klipov) na temo "Naravi prijazna raba prevoznih sredstev".

Pri snemanju potrebujemo "taborni{ke" igralce in statiste, zato vabimo vse zainteresirane tabornike in tabornice v starosti od 15 do 27 let, da sodelujejo pri njihovem nastajanju.

Kot gibanje, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, `elimo na spro{~en in {aljiv na~in {ir{o slovensko javnost ({e posebej pa mlade) nagovoriti k tak{nim na~inom mobilnosti, ki zmanj{ujejo izpustov ogljikovega dioksida in tako upo~asnjujejo vplive globalnega segrevanja.

Priprava kratkih filmov poteka v okviru projekta "Dobra izbira", ki ga sofinancira tudi Ministrstvo RS za okolje in prostor.

Jeseni bo snemanje potekalo prete`no v Ljubljani in okolici, spomladi pa se bomo preselili tudi v druge kraje po Sloveniji. Za sodelovanje honorarji niso predvideni, bodo pa vsi sodelujo~i povabljeni na nagradni izlet.

Filmi bodo javnosti posredovani prek medmre`ja in drugih medijev.

Prijave s kontaktinimi podatki (GSM, e-naslov) po{ljite na spletni naslov pugy @ rutka.net ~im prej oziroma najkasneje do 15. novembra 2007. Po zaklju~ku prijavnega roka bo izvedena avdicija (za jesenski del snemanja), vsi prijavljeni pa bodo povabljeni tudi na avdicijo za spomladanski del snemanja. Pugy

Iz taborni{ke pesmarice

V parku za gradom

C E7 Fmaj7 C7

Pelji me {e kdaj tja pod zvezdno nebo, F f C a vse, kar sva imela, gori je bilo.

G# C E7 F f

Vonj tvojih las in prvi jasmin, C E7 F

v parku za gradom prvi tvoj di{ ... f C

Prvi spomin ...

C E7 Fmaj7 C7

Kot bi bil slep vse do tistega dne, F f C a ko jasmin zadi{i, ko vse za~ne,

G# C E7 F f ko se rodi{ zares in ve{ da si `iv. C E7 F

V parku za gradom, kjer si se skrival ... f C

Kjer si se odkril ...

Vlado Kreslin

G F

V~asih pa sanjam, da nosi me tja ... G F

V~asih pa vem, da nosi me tja ... a G F

Tam me {e ni, tam po tebi di{i ... f C

Tam sem doma ...

G# C E7 F f C G

C E7 Fmaj7 C7

Pelji me {e kdaj tja pod zvezdno nebo, F f C a ko da v~eraj vse, kar je bilo, G# C E 7 F f vonj tujih las in drugi jasmin, C E7 F

v parkih za gradom ena ljubezen ... f C

En sam spomin ...

E7 F f C

Ena ljubezen ... En sam spomin ...

Joj, joj, joj, slabo se mi pi{e. V parlamentu napovedujejo spremembo zakona o divjadi in lovstvu. Ljudje se pogovarjajo o tem, ~igava last bomo vse `ivali, ki `ivimo v gozdu. Ali last dr`ave in lovske bratov{~ine, ki nas "opazuje" s pre`, ali lastnikov gozdov, ki bodo uveljavljali svoj lastninski interes - ~e torej hodimo po zasebni lastnini, moramo pla~ati tudi "davek". To pa pomeni - vsaj tako odmeva po gozdu - da bodo tudi lastniki gozdov postali lovci oziroma bodo organizirali zasebna lovi{~a za tiste, ki bodo za vol~jo ko`o pripravljeni od{teti mastne denarce. Zasebno last je treba spo{tovati in iz nje v dana{njih ~asih ustvarjati profit.

Po tej logiki se slabo pi{e tudi vam, predraga taborni{ka bratov{~ina, saj bodo lastniki zahtevali od{kodnino tudi za hojo po njihovem gozdu (da ne govorim o nabiranju sade`ev ali u`itnih rastlin). Torej bo pri{la v po{tev le {e orientacija po mestnih ulicah in bivakiranje v organiziranih "bivak centrih", vse ostalo pa bo prepredeno z bode~o `ico in ozna~eno s "Pozor, zasebna lastnina. Prehod prepovedan!"

Ob tem se spomnim, da je podobne scenarije `e pred desetimi leti napovedovala tudi Skavtska fundacija. Eden pomembnej{ih ciljev je bil kupiti 8 do 10 tabornih centrov, v katerih bi taborni{ki rodovi lahko izvajali taborni{ko dejavnost. Res prero{ka napoved in pomemben cilj, ki pa je, glede na to, da do sedaj nisem imel prilo`nosti obiskati niti enega tak{nega centra, zaenkrat zgolj prero{ka napoved.

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic @ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh Ga{pari~ (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi@ rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@ tele-cable.net), Matev` Brata{evec (matevzbratasevec @ gmail.com), Matic Cankar (matic @ rutka.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc@ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@ gmail.com), Katarina Jesenko (jesa @ rutka.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla @ hotmail.com), Miha Matav` (miha.matavz @ siol.net), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @ rovas.si), Maja Omahna (omahna.maja@ gmail.com), Tadej Pugelj (pugy @ rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Jasna Turk (jasna.turk @ varuhrs.si). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Re publike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

Foto: Ale{ Cipot

HIMALAJA

[e diha{ z mano?

[e ~uti{ napor novega?

[e sli{i{ {epet sve`ih besed? Mol~e stojim in ti govorim. Poglej me, vidi{ globino duha, praznino telesa, ki k nebu pleza. Vzela je mo~, boginja svobode, nepremagljivo po zmagi di{i.

Neotipljivo med prsti polzi, re{ila `ivljenja spon je tegobe. Grenak navdih kipi, krepak spomin {e `ivi.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc