Revija Tabor 2005/9

23. - 25. septemberROT 2005 (ZTS in RAJ Cerkno), Cerknopisarna ZTS (01/300 08 20), rot.rutka.net

30. septemberPopoldanska delavnica pisarna ZTS (01/300 08 20), ZTS @ rutka.net

"Kako na kreativen na~in do rezultatov"

1. oktoberTaborni{ki vodja - podelitev nazivov inpisarna ZTS (01/300 08 20), ZTS @ rutka.net oznak (Postojna)

1. - 2. oktoberNaBoj 2005 (Postojna)pisarna ZTS (01/300 08 20), ZTS @ rutka.net (sre~anje vodstev rodov, obmo~nih vodstev in organov ZTS ter drugih)

7. oktober^istilna akcija [marne gore (Ra{i{ki rod)travegre @ volja.net

15. - 16. oktober48. JOTA (Jamboree on the air) in www.scout.org/wse/jota.shtml

JOTI (Jamboree on the Internet)

17. - 23. oktober Teden vse`ivljenskega u~enja tvu.acs.si

Festival ideje vse`ivljenjskega u~enja

Dnevi programskih znanj

Komisija za taborni{ki program bo od 3. do 6. oktobra 3. do 6. oktobra 3. do 6. oktobra 3. do 6. oktobra v Ljubljani za vodnike in na~elnike pripravila Dneve programskih znanj. Namen sre~anj, seminarjev in delavnic je prispevati k bogatenju znanj, spretnosti in izku{enj posameznikov in kvalitetnej{emu delu z mladimi. Komisija za program bo pripravila nekaj aktualnih vsebin, vabimo pa tudi vse, ki imajo znanja in izku{nje, pomembne za mlade in/ali koristne za delo z mladimi, da predlagajo teme delavnic. Predloge po{ljite na naslov pugy @rutka.net ~im prej.

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot. Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma`

Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Nina Medved, Frane

Merela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Toma` Sinigajda - SiNi.

UVODNIK

Po letu dni

STROKOVNO

31Astronomija

32 Koktajli 32Kemija v taborni{tvu 33Kosobrinovi pripravki

34-35Veliki in mali 36 Nasveti vodjem

Leto{nja taborjenja je v ve~ini

zaznamovalo de`evno vreme.

Hitro je minilo leto dni, odkar je urejanje revije prevzela prenovljena ekipa. Lanskega avgusta, ko so se pletli prvi resni na~rti povezani s prenovo revije, smo si zadali povsem realne cilje. Nekatere izmed teh smo uresni~ili, izpolnitev nekaterih je {e v teku. Zaradi bolj ali manj znanih zapletov in sklepov ~lanov stare{instva se je prenova nenamerno zavlekla za leto dni. Revijo berete tako tisti mo~no vpeti v taborni{ko dogajanje, kakor tudi tisti {e komajda vpeti. Tabor je `e od nekdaj bil namenjen predvsem vodjem v taborni{ki organizaciji, torej prvim omenjenim. Najve~ja pozornost ob izbolj{evanju vsebine v drugi polovici lanskega leta je bila namenjena ravno tem. @elje in na~rti pa so povezani z namero, da Tabor prejme vsak tabornik s poravnano ~lanarino. Zato je prenova v tem letu {la tudi v to smer. Dokon~no preoblikovanje {ele sledi.

Verjetno je izbolj{ave zasledila predvsem tista skupina bralcev, ki Tabora ni le prelistala. Ostalim se prenova ni zdela opazna, kar nas navsezadnje sploh ne ~udi. Oblikovna prenova namre~ {e vedno ni pri{la na vrsto. Sploh pa je pri tako {irni populaciji zaznavanje sprememb dolgotrajen proces. Dana{nje delo bo obrodilo sadove v prihodnosti. Medtem pa bo vse tako kot je bilo do sedaj in to bo nekaj povsem samoumevnega. [e vedno boste vsak mesec prejeli Tabor, rutka vam bo vsak dan ponujala spletne informacije, vodstvo ZTS bo se {e naprej trudilo organizacijo peljati po izbrani poti … Upam, da je med vami tistih, katerim je to ~isto zares nekaj povsem samoumevnega, zelo malo. Za vsem tem stojijo ljudje. Stoji ogromno truda in dobre volje. Vse skupaj pa povezujejo taborni{ki zakoni, skavtska metoda in principi. Do takrat pa upam, da ne bodo ob prenovi statuta prevladale bolne ideje, s katerimi bi pljunili (kakor je pred meseci dejal eden izmed Taborovih sogovornikov) ravno na na{e bistvo in poslanstvo.

Ale{ Cipot

Jo{t

Bukovec

UVODNIK Majhnost

Po~utimo se stra{no majhne in ogro`ene. Majhna je Slovenija, majhna so lepa slovenska mesta, vsak izmed nas je le majhna to~ka na Zemlji, le majhen podatek v svetu globalizacije. @ivimo v majhnih hi{ah in ne v stanovanjskih blokih s 200 prebivalci, namesto ogromnih restavracij imamo ljubka gosti{~a in naselje s {tirimi hi{ami ima `e zvene~e ime vas.

"Obmo~ne organizacije v taki obliki ne potrebujemo!"

Dolenjska obmo~na organizacija ZTS obsega {est taborni{kih rodov, ki imajo svoja sredi{~a v Novem mestu, Trebnjem, Mirni, [entjerneju, Stra`i in Kr{kem.

Najve~ji rod, rod Gorjanskih tabornikov, prihaja iz Novega mesta in ima okrog 200 ~lanov. Njegovi za~etki segajo v petdeseta leta prej{njega stoletja. Tudi rod Sivih jel{, ki prihaja iz Trebnjega, se lahko pohvali z ve~ kot petdesetletno tradicijo, rod pa je ponovno za~el delovati v devetdesetih letih. Trenutno imajo okrog 50 aktivnih ~lanov.

Rod Sivi dim, manj{i rod iz Kr{kega, se je prvi~ pojavil pred dvajsetimi leti, drugi~ se je rodil pred enajstimi, ko so ponovno o`ivili taborni{ki duh v Kr{kem. Rod Mirne reke in rod Zelene Krke sta rodova, ki se lahko pohvalita s svojim imenom, saj prvi deluje v zavetju reke Mirne v kraju Mirna, drugi pa v Stra`i v objemu zelenih gozdov in hladne Krke. Rod Samotni hrast iz [entjerneja aktivno deluje zadnjih nekaj let, ve~krat pa sodeluje tudi z novome{kim rodom.

Obmo~je je eno najmanj{ih v Sloveniji, saj ima manj rodov le Pomurska obmo~na organizacija, ki obsega tri rodove.

Verjetno je ravno velikost obmo~ja kriva za te`ave, ki se pojavljajo. Te`av ni v vodenju in delovanju rodov, kot bi najprej pomislili. Rodovi sodelujejo med seboj, imajo skupne akcije in kontakte, delo je v splo{nem dobro. Rodove vodijo sposobni taborniki, ki so s srcem predani naravi in taborni{tvu. Problem se pojavi pri sodelovanju z Zvezo. Majhni rodovi, ki {tejejo 50 ali manj ~lanov, se neprestano borijo za usposobljen kader; kdaj tudi sestavljanje rodove uprave predstavlja te`ave.

Za formalno delovanje mora obmo~na organizacija Zvezi predstaviti stare{ino obmo~ja in na~elnika, posamezne starostne veje morajo imeti svoje predstavnike, po mo`nosti pa {e pomo~nika za vzgojo in izobra`evanje. Manj{i rodovi morajo pri tem `rtvovati nekoga iz rodove uprave, seveda pa je aktivno sodelovanje v upravi rodu in {e na obmo~ju prevelika zadol`itev za ~lana nekega rodu - taborni{tvo je navsezadnje prostovoljna organizacija in te`ko je pri~akovati, da bo ~lan, ki mu je taborni{tvo poleg zaposlitve hobi, deloval na ve~ nivojih; na rodovem in obmo~nem. Znani so primeri, ko je perspektiven tabornik, ki je dobro delal v rodu, `elel svoje sposobnosti dokazati {e na obmo~ju. ^e deluje dobro in zanesljivo, ga opazi Zveza, in tabornik za~ne aktivno delati {e na najvi{jem nivoju, na ravni Zveze tabornikov Slovenije. Nesmiselno je zahtevati, da naj nekdo, ki je v svojem rodu na primer vodnik, deluje {e na obmo~ju in na Zvezi - dela je preprostno preve~ in `alostno je, ~e se tak sposoben tabornik umakne nazaj v svoj rod, obmo~je pa ostane brez para pridnih rok.

Drugi problem se pojavi `e pri registraciji rodov. Skupina, ki se `eli pred-

staviti kot rod, mora imeti izobra`ene vodnike, na~elnika, stare{ino. Majhni rodovi se znajdejo pred velikimi ovirami, {e posebej, ko gre za finance in kader, vse skupaj pa deluje precej nespodbujevalno za delo v rodu. ^e se zgodi, da rod zahteve po izobra`enem kadru s strani Zveze vzame kot stalen pritisk, se zgodi, da rodovi za~nejo na Zvezo gledati negativno. Imajo jo za nekaj, kar je nad njimi in jim narekuje delo, obenem pa mislijo, da so sami sposobni voditi rod brez kakr{nekoli pomo~i Zveze. Verjetno bi sami res vodili rod, vpra{anje je le, kako kakovostno. Bi bilo delo v rodu brez Zvezinih smernic kvalitetno?

Verjetno bi te`ave s kadrom in premajhnim {tevilom rodov re{ilo ustanavljanje novih rodov na Dolenjskem. Ta re{itev bi se verjetno obnesla le v teoriji, saj je ustanavljanje novih enot zapleten in dolgotrajen proces, vpra{anje pa je, kako kvalitetni bi bili ti "prisiljeno" ustanovljeni rodovi. Verjetno bi odnose med nivoji v organizaciji izbolj{ali `e s tem, da bi se rodovi v manj{ih obmo~nih organizacijah, konkretno v Dolenjski, ustalili. Ustalili v tem pomenu besede, da bi imeli stalno {tevilo ~lanov, predvsem pa da kakovost njihovega delovanja ne bi nihala; tri leta trajajo~e obdobje dobrega dela bi moralo biti obdobje desetletnega odli~nega delovanja. Verjetno bi se ustaljeni rodovi, taki, ki bi delovali brez ve~jih te`av, lahko za~eli ozirati po vi{jih nivojih.

Brezpredmetno je ugibati, kaj se dogaja v rodovih v manj{ih obmo~nih organizacijah, posebej na Dolenjskem, o katerem govori ~lanek. Za mnenje smo povpra{ali predstavnike nekaterih rodov Dolenjske obmo~ne organizacije.

Jernej Uhan, na~elnik RSJ Trebnje

"Majhnost obmo~ja in {tevilo rodov v njem je verjetno res problem. Mislim, da bi lahko to re{ili s {irjenjem rodov prek ~et, ne pa prek ustanavljanja novih rodov, saj se s tem pojavijo nove te`ave, predvsem birokratske.

Strah pred izobra`evanjem? Verjetno kdo res vzame kak{en te~aj kot nujno zlo; v smislu "pla~am ta te~aj in potem bom lahko delal v rodu". Tak pogled na pridobivanje znanja se mi ne zdi v redu, te~aje bi morali predstaviti iz druga~nega vidika. Sam sem obiskal nekaj te~ajev in vem, da poleg taborni{kega znanja pridobi te~ajnik {e mnogo drugega; predvsem sposobnosti, ki mu pridejo prav v `ivljenju, na delovnem mestu, v medsebojnih odnosih. Seveda ne smem pozabiti na zabavo in nova prijateljstva, ki se sklenejo na takih aktivnostih.

Rod Sivih jel{ obmo~ne organizacije v taki obliki kot je sedaj ne potrebuje. Obmo~je bi bilo seveda dobrodo{lo, ~e bi s kvalitetnim delovanjem povezovalo rodove med seboj in s tem posledi~no pripeljalo do ve~ izku{enj pri delu in seveda pri ve~ poznanstvih, ki bi le {e bolj trdno povezala rodove."

TEMA MESECA

Robert Dvor{ek, stare{ina RSD Kr{ko

"Zdi se mi, da je smisel obmo~ja {ele takrat, ko bodo rodovi imeli kaj od njega. Na{ rod do sedaj ni imel z obmo~no organizacijo nobenih stikov in je v taki obliki ne potrebujemo.

Borut

RGT Novo mesto

"Zanimivo je, da obmo~je na neformalni ravni deluje precej dobro, saj rodovi sodelujejo med seboj. Na{ rod ima stike s {entjernejskim, v~asih smo jih imeli tudi s kr{kim in ravno pred ~asom smo organizirali skupen izlet z RSH iz [entjerneja.

Te`ave bi verjetno re{ilo nekaj dobrih novih rodov, ampak ta misel je iluzija - ustanoviti toliko novih rodov na tako majhnem obmo~ju, zagotoviti izobra`en kader ... to je skoraj nemogo~e. Veliko bolj je va`no, da se rodovi na obmo~ju utrdijo; da bo njihovo delo dobro v petnajstletnem obdobju, ne pa tri leta dobro in tri leta slabo. [ele ko bodo rodovi v obmo~ju `iveli in dihali, ko bodo imeli nek ustaljen ritem delovanja, in ne bodo, ~e malo pretiravam z izrazom, `ivotarili, {ele takrat bo ~as za ustanavljanje uspe{nega in u~inkovitega obmo~ja. To se mi res zdi klju~nega pomena za bolj{e sodelovanje med rodovi in tudi med rodovi in Zvezo."

Zdi se mi pretirano, da Zveza pritiska na majhne rodove z zahtevami, kot je naprimer 30 ~lanov, ki predstavljajo rod. Taka omejevanja le zbijajo moralo majhnim rodovom, to bi bilo treba nekako urediti. Strinjam se, da je prav, da Zveza od rodov to zahteva, paziti pa je treba, da ne pretirava, saj je vse odvisno od nje. Zdi se mi, da je nesmiselno ustanavljati nove rodove na obmo~ju, strinjam pa se, da je potrebno obstoje~e utrditi, po mo`nosti pa {iriti po okolici prek ~et, saj ustanavljanje le-teh predstavlja manj{e te`ave kot pa nastanek novega rodu."

Podatki iz leta 2001 in trditve Zveze glede registracije rodov ka`ejo na zaplete. Ob vpogledu v poro~ilo o registraciji, ki je bilo napisano junija 2001 in je dostopno vsem na naslovu http:// info.rutka.net/docs/staresinstvo22001/registracija_rodov.pdf, zasledimo naslednje besede: " ... lansko leto je bilo registriranih 62 rodov, letos jih je v tem trenutku 52. [tevilo registriranih enot je torej precej manj{e od lanskega in s tem nikakor ne more- ne more- ne more- ne more- ne mo biti zadovoljni mo biti zadovoljni mo biti zadovoljni mo biti zadovoljni zadovoljni. V naslednjih letih si bo treba {e mo~no prizadevati mo~no prizadevati mo~no prizadevati mo~no prizadevati mo~no in motivirati enote, da bodo izpol- in motivirati enote, da bodo izpol- in motivirati enote, da bodo izpol- in motivirati enote, da bodo izpol- da bodo njevale postavljene zahteve, krite- njevale postavljene zahteve, krite- njevale rijev pa ne bistveno zaostrovati ..." rijev pa ne bistveno ..." rijev pa ne bistveno zaostrovati ..." rijev pa ne bistveno ..."

Vidimo lahko, da si Zveza ne zatiska o~i pred te`avami, ampak razumno prizna pomankljivosti. ZTS se zaveda, da s kriteriji za registracijo na rodove izvaja pritisk, ve pa, da jih ne sme pretirano zaostrovati. [e vedno pa iz te besedne zveze `ari glagol zaostrovati. Torej, kriterije za registracijo je potrebno

2002 6/3(50%)

2004 6/2(33%)

Tabela z dele`em registriranih enot v Dolenjski obmo~ni organizaciji in v ZTS od leta 1997 do leta 2004, oziroma do sezone 2004/2005.

Pelko, na~elnik

Tabela 1.

zaostrovati, ne pa bistveno?

Kot ka`e, je odstotek registriranih rodov stvar, vredna obravnave. ^e si pogledamo odstotek registriranih rodov do junija 2001, je ta le 57 % oziroma le 52 od skupno 91 enot. Glej tabelo 1.

V ~asu po~itnic, ki je ravnokar minil, je te`ko navezati kontakt z nekaterimi ljudmi. Verjetno je to tudi vzrok, da nam do izdaje te {tevilke ni uspelo dobiti izjav nekaterih oseb, ki igrajo klju~ne vloge v omenjeni temi. To so stare{ina in na~elnik OO ZTS Dolenjska, na~elnik ZTS in drugi, ki bi lahko povedali mnenje. Za pomanjkljivosti se opravi~ujemo.

2001/20022002/20032003/20042004/2005

Rod^IO^IO^IO^IO

RSD353503535865052530012

RGT186188181153153145165165164186186186

RSJ61615845050434349403942

Legenda tabele:

^ - pla~anih ~lanarin

I - izdanih izkaznic

O - {tevilo ~lanov, ugotovljeno na obisku

Razvidno je, da je dele` registriranih rodov bil ustaljen nekje do leta 2002, nakar je za~el padati in je z najvi{je stopnje, 88%, padel na nezavidljivih 33%. Odstotek registriranih rodov na Dolenjskem je ve~ji od Zvezinega, kar je pohvalno, {e vedno pa je treba imeti v mislih, da so pri tako majhnem obmo~ju to samo trije oziroma {tirje rodovi. Kako je z odstotkom registriranih rodov v Zvezi v zadnjih letih, nam do zaklju~ka redakcije ni uspelo izvedeti.

Kot zanimivost velja omeniti, da sta bila trebanjski in novome{ki rod registrirana prav v vseh omenjenih letih, medtem ko {entjernejski rod ni registiral svojega delovanja niti enkrat. @al nam njihovega mnenja ni uspelo pridobiti.

Poenostavljeno re~eno tabela prikazuje {tevilo ~lanov v rodovih v {tiriletnem obdobju. Za primerjavo so zraven vpisani {e podatki o pla~anih ~lanarinah, izdanih taborni{kih iz-

kaznicah in {tevilu ~lanov, ki je bilo ugotovljeno na obisku v posameznih rodovih. Podatki so za rod Sivi dim, rod Gorjanskih tabornikov in rod Sivih jel{, saj nam je pisarna ZTS posredovala vse podatke le za te rodove.

Najla`je bi bilo, ~e bi lahko za konec napisal recept, kako re{iti dolo~ene te`ave. Tega seveda ni mogo~e. So pa mnenja predstavnikov nekaterih dolenjskih rodov in nekatere besede dovolj za razmislek. Ne le o tem, kako naprej na Dolenjskem, ampak tudi v drugih pokrajinah, {e posebej manj{ih. Rokavica je vr`ena.

KARIKATURA

Tadej Pugelj

Rodov posvet

Odsko~na deska za delo rodu

Ob za~etku {olskega leta je ~as, ko je v rodovih potrebno ponovno “zagnati motorje”. Rodovi posveti so najbolj pogosta oblika, ki jo rodovi izberejo kot odsko~no desko za na~rtno, usklajeno in u~inkovito delo v naslednjem letu.

Rodove posvete rodovi organizirajo predvsem z namenom na~rtovanja rodovih aktivnosti v prihajajo~em taborni{kem letu. Na posvetu sodelujejo ~lani rodove uprave in na~elniki dru`in in klubov, pri manj{ih rodovih pa {e vodniki. Ponavadi so to vikend posveti v kak{ni taborni{ki, planinski ali lovski ko~i, kjer se udele`enci lahko osredoto~ijo na cilje posveta. Vsebina posveta je ve~inoma vezana na na~rtovanje, seveda pa ob tem ne moremo mimo vrednotenja preteklega dela. Posvet predstavlja tudi prilo`nost za motivacijo in kadrovanje novih ~lanov za funkcije v rodu. In na kaj na posvetu nikakor ne bi smeli pozabiti? V nadaljevanju bom predstavil nekaj pomembnih elementov, ki so pomembni za u~inkovit rodov posvet.

Vrednotenje

Osnova za na~rtovanje je seveda vrednotenje. Kaj smo izpeljali v preteklem letu, {e posebej pa kako bodo delovali, da v prihodnjem letu ne bomo ponavljali istih napak. Pri vrednotenju je pomembno, da se odlo~imo, kaj `elimo ovrednotiti in kako bomo to napravili, da bodo spoznanja ~im bolj oprijemljiva, razumljiva in koristna za nadaljnje delo.

Pri~akovanja, cilji, vsebina

Pri~akovanja oz. pogled v prihodnost je ve~inoma vezan na dvig kvalitete in bolj{o organizacijo akcij v rodu. Iz vrednotenja dela rodov se v splo{nem vidi, da je najbolj pogost problem nezanimivost akcij ter nepripravljenost izvajalcev (improvizacija). Vzroke vodstvo i{~e ve~inoma v motivaciji vodnikov za delo (s tem je povezano pomanjkanje vodovih in dru`inskih akcij), slabi organizaciji (dogovor o izvedbi zastavljenih nalog) in dru`benih trendih (kot so splo{no pomanjkanje ~asa, upad zanimanja za taborni{tvo predvsem pri M^ in neaktualnost pri PP).

Poleg tega je pomembno zavedanje, da rod za bolj{e na~rtovanje in organizacijo najprej potrebuje ~love{ke vire;

in to tak{ne, ki so zainteresirani (motivirani), usposobljeni, ustrezno vodeni in primerno nagrajeni. Cilj delovanja rodu pa ne more biti izvajanje akcij samo po sebi. Akcije so namre~ le ena izmed oblik vzgoje mladih in {e to samo svojih ~lanov. Na seznamu ciljev bi se morale pojaviti tudi vklju~enost (ne samo ~lanstvo) ~im ve~jega {tevila mladih v okolju, v katerem deluje rod, ter njihova aktivna vloga na razli~nih podro~jih, npr. vzpodbujanje k miru, mednarodno sodelovanje ali skrb za naravo.

U~inkovitost

In {e nekaj besed o u~inkovitosti posveta. Za celovit dogovor je pomembno, da na posvetu sodelujejo vsi, ki kakorkoli vplivajo na delovanje rodu. Okvirno {tevilo sodelujo~ih naj bo okoli 20, kar omogo~a u~inkovito delo kot celota, lahko pa se za posamezna tematska podro~ja (ali po funkciji) razdelite tudi v majhne skupine. Tako bo u~inkovitost {e ve~ja. Kar je izre~eno, se hitro tudi pozabi, tako da poskrbite za zapisovanje dobrih idej, pomembnih dejavnikov ali odlo~itev, ki jih boste sprejeli. Ustvarite ustvarjalno vzdu{je, da bo posvet nabit z novostmi in energijo, ki bodo {e dodatno motivirale udele`ence za uresni~evanje dogovorjenih nalog.

In za konec {e sklepna misel: rodov posvet je lahko odsko~na deska, seveda pa moramo za dober rezultat znati tudi dobro plavati.

Za na~rtno in u~inkovito vrednotenje in delovanje rodov je skupina v ZTS razvila metodologijo vrednotenja, ki temelji na kvantitativnih podatkih in kvalitativni oceni stanja v rodu. Metodologija je na voljo vsem rodovom; ve~ informacij oz. delovno gradivo lahko dobite na elektronskem naslovu pugy@ rutka.net.

Aljo{a Bizjak

Angle{ki skavti

V avgustu so angle{ki skavti iz Berkshireja blizu Londona opravljali aktivnosti svoje razli~ice Eksplorer belta, skozi katero so spoznavali `ivljenje in navade Slovencev. De`evnega popoldneva sta se dve skupini oglasili tudi v Gozdni {oli. Prvo skupino sta sestavljala Kevin in Alex, ki sta doma voditelja, drugo pa Bruce, Tim, Dean in Jess, ki je skavtinja na zahodni obali Avstralije. Njihova starost se je gibala med 16 in 20 letom. Ker jih de` ni prav ni~ motil, smo se skupaj odpravili po mokrem Bohinju. Zve~er, potem ko so mi dali poskusiti, kar so skuhali kot tipi~no slovensko jed (krompir s skuto), pa je nastal naslednji pogovor.

Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji. Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji. Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.

Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji. Za~nimo neobi~ajnimi vpra{anji. Ali ste pozabili doma kak{no opre- Ali ste pozabili doma kak{no opre- Ali ste pozabili doma kak{no opre- Ali ste pozabili doma kak{no opremo, ki jo sedaj pogre{ate? mo, ki jo sedaj pogre{ate? mo, ki jo sedaj pogre{ate? mo, ki jo sedaj pogre{ate? mo, ki jo sedaj pogre{ate?

Niti ne. Vse kar potrebujemo, imamo s seboj, saj ve{: bodi pripravljen. Povejte mi na kratko kaj po~nete te Povejte mi na kratko kaj po~nete te dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima- dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima- kak{ne te? te?

Gre za osvajanje Eksplorer Belta, pri katerem ima vsaka skupina en glavni projekt in 10 dodatnih ciljev, vsi pa imajo namen spoznati `ivljenje v Sloveniji. Kevin in Alex spoznavata spremembe, ki so nastale v zadnjih 60 letih po 2. sv. vojni in sedaj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, hkrati pa spoznavata, kak{ne spomenike in znamenja stojijo po de`eli in o pomenu spra{ujeta prebivalstvo.

Bruce: Opazili smo, da je zelo veliko religioznih znamenj. Na{a skupina raziskuje spremembe na podro~ju turizma po vstopu Slovenije v EU.

In kak{ne so dodatne aktivnosti, In kak{ne dodatne aktivnosti, kako ste se jih domislili takih? kako ste se jih domislili takih?

Nekaj aktivnosti smo izbrali pred odhodom, nekaj pa {ele na letalu ob prihodu. Dodatni cilji so razli~ni. Jutri gremo na Blejski otok pozvoniti z zvo-

nom `elja, cilji so tudi vo`nja s traktorjem, fotografiranje z britansko zastavo na mejnih prehodih z vsemi dr`avami, na katerime meji Slovenija, obiskati Postojnsko jamo ... Seznam aktivnosti so pripravili organizatorji, lani so med pripravami tudi obiskali tukaj{nje kraje.

In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri- In kako se odlo~ili, vas je pri- In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri- In kako se odlo~ili, vas je pri- In vas vabilo k odpravi v Slovenijo. vabilo k v Slovenijo. vabilo k odpravi v Slovenijo. vabilo k v Slovenijo.

Jess: Mene je povabil Tim, ki je moj bratranec, in kako bi mogla zavrniti tako povabilo.

Bruce: Jaz sem na{el razpis preko interneta.

Kevin: Sodelovanje na odpravi je eden od pogojev za pridobitev preizku{nje Kralji~ino priznanje (The Queen's Scout Award).

Alex: V nabiralnik sem dobil letak, ki je vabil v Slovenijo za 120 funtov. Ker {e nikoli nisem sli{al za Slovenijo in ker sem na letaku videl pre~udovito pokrajino, sem se odlo~il. Samo 120 funtov? Samo 120 funtov? Samo 120 funtov? Samo 120 funtov? funtov?

Alex: No izkazalo se je, da je ta cena samo za vodje. Vsak od nas je vpla~al z letalom vred okoli 500 funtov, to je okoli 170.000 SIT.

To je kar precej. Ste zbirali sredstva

To je kar precej. zbirali kar precej. zbirali ali privar~evali? ali privar~evali? ali privar~evali? ali privar~evali? privar~evali?

Alex: Jaz osebno sem delal nadure, sem `e redno zaposlen.

Bruce: Poiskal sem si popoldansko delo, saj {e nisem zaklju~il {olanja. Pred pogovorom ste mi skuhali eno Pred pogovorom ste mi skuhali Pred pogovorom ste mi skuhali eno Pred pogovorom ste mi skuhali Pred pogovorom ste mi skuhali eno izmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Ali izmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. izmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Ali izmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. slovenskih ste imeli kako zanimivo izku{njo z ste imeli kako zanimivo izku{njo ste imeli kako zanimivo izku{njo z ste imeli kako zanimivo izku{njo imeli kako zanimivo jedmi odkar ste tu? jedmi ste tu?

Jess: Ja, zadnji~, ko smo {li preno~evat v nek penzion, smo v solatnem baru vzeli neko zeljnato solato s ~udnim zelenim prelivom.

To bi moralo biti bu~no olje, vam ni

To bi moralo bu~no olje, vam ni

To bi moralo biti bu~no olje, vam ni

To bi moralo bu~no olje, vam ni bi bilo v{e~ ? bilo v{e~ bilo v{e~ ? bilo v{e~ bilo v{e~ ?

Jess: No, recimo temu zanimiva izku{nja, slabo ni bilo.

Katera jed pa je bila po va{em naj- Katera jed pa je bila najbolj{a? bolj{a? bolj{a?

Gola`. Gola` in cmoki iz kruha.

Ve~er smo nato nadaljevali z opazovanjem zaklju~ka te~aja za vodje.

V{e~ jim je bilo, da je taborni{ko izobra`evanje vodij pri nas toliko bolj razgibano, pisano in zanimivo kot v Angliji. Naslednjega dne so se po de`evni no~i poslovili in odpravili na Bled osvojit naslednji cilj.

Ah, ta mladina

Ko se s prijatelji dobimo na klepetu, beseda velikokrat nanese na temo “ah, ta mladina”. Potihem se vedno vpra{am, ali nismo morda `e mi tako stari, da si ta mladina misli “ah, ti ta stari”, saj se tema ponavlja `e desetletja in se na koncu ponavadi izka`e, da gre pa~ samo za {e eno generacijo z nekaj svojimi posebnostmi.

Pred kratkim je na obisk pri{la moja sedemletna ne~akinja. Nekje med igranjem spomina in gledanjem televizije je od nekod privlekla mobitel. Njena Nokia je {e bolj{a in modernej{a od moje! Izgleda, da je zanjo imeti svoj prenosni telefon `e pri sedmih nekaj najbolj naravnega na svetu, samo ena od mnogih igra~, s katerimi si zapolnjuje svoj ~as, svoj tako dolgo~asni ~as - vse preve~krat uporablja tudi besedo dolg~as. Pri sedmih letih!

Ob vsem tem me misli ponesejo h golemu pre`ivetju. No, morda ne tako golemu, vsekakor pa takem, za katerega ne potrebuje{ najnovej{e tehnologije. Misli me ponesejo v naravo, na izlet, mogo~e na tak izlet, kjer se izgubi{, de`uje in ti pu{~ajo gojzarji. Ali otrok, ki ima mobitel pri sedmih, ve, kaj narediti v taki in podobnih situacijah? Ni te`ko najti odgovora, da zavrti{ o~kovo {tevilko in te pride iskat ali pa ti vsaj da navodila. Prav tako otroci poznajo tudi 112 in 113. Ampak - kaj bo pa takrat, ko bo brez? Ko bo {la baterija, ko bo telefon padel na tla in se pokvaril ali pa se bo pokvaril kar tako, saj so mobiteli potro{ninaj {e dodam okolju zelo {kodljivi - material. Bo takrat vedel, kako iz zagate?

V takem trenutku sem ponosna na tabornike, ki so me nau~ili pre`ivetja v naravi, s katerimi sem videla mnogo lepih krajev in se nemalokrat zna{la v situaciji, ki mi je ne zavida nih~e, ki udobno sedi v kav~u. Vendar ta, ki nikoli ne do`ivi naliva, {otorke namesto strehe, latrine in hrustljavih pe~enih kobilic, nikoli ne bo vedel, kak{no razko{je je preprosta ~ista WC {koljka, streha nad glavo, centralno gretje in kosilo, ki se magi~no pojavi na mizi v soboto ob 14:54.

Bojim se, da novodobna mladina ne bo nikoli cenila teh preprostih re~i, saj jih iz perspektive mobitelov za vsak `ep ne more{ nikoli videti v pravi lu~i. @eleli bodo samo ve~ in ve~ razko{ja, dokler se na{a uboga Zemlja ne bo utopila v desetih milijardah po`re{nih osebkov Homo sapiens

Zato upam, da bodo taborniki v svojem bistvu ostali, kakr{ni so, in mladini dali to, kar so dali meni - spo{tovanje Zemlje, zadovoljstvo v majhnih, pa vendar ne tako samoumevnih re~eh, kot so avgustovska nevihta, zvezdnato nebo ali pa modrin~ek na cvetku.

Cerkev z zvonom `elja na blejskem otoku. Foto: Bla` Verbi~.

SiNi sini @ rutka.net

Ali misli{, naj ZTS vztraja pri tradicionalnem na~inu vzgoje ali naj se sku{amo pribli`ati veliki ve~ini dana{nje mladine

Vse bolj pogosto je govora o na~inu vzgoje v ZTS. Je na{ na~in vzgoje mladih sploh pravilen, dovolj moderen, da se lahko prilagaja in gre v korak s ~asom? Mnogo vpra{anj je prisotnih! Ne dolgo nazaj je v reviji Ona (prilogi Slovenskih novic in Dela) iz{el zanimiv ~lanek, ki je izpostavil trenutno stanje dana{nje mladine. Vse ve~ mladine in otrok je osamljenih, obremenjenih s prihodnostjo in lastno uspe{nostjo, vse bolj postajajo "pomehku`eni" in odvisni od modernih sredstev. Niso jim znana osnovna pravila lepega obna{anja in skoraj ni~ ne znajo ceniti. Le kaj jim torej lahko ponudimo mi? Vsi taborniki vemo (oz. bi naj vedeli), da na{ na~in vzgoje temelji na na~elih skavtizma in na na~inih, kako le-ta na~ela izvesti (torej metodah), torej temelji na neki tradiciji. Baden - Powell je dejal oz napisal: "V tem je torej najpomembnej{i smoter v skavtskem {olanju - izobra`evati; ne in{truirati - pa-

in se modernizirati?

zite - ampak izobra`evati, to je vzpodbuditi fanta, da se u~i zase, iz svoje lastne `elje, in sicer stvari, ki bodo oblikovale njegov zna~aj." ( Pripomo~ki za skavtske vodje Pripomo~ki za skavtske vodje Pripomo~ki za skavtske vodje Pripomo~ki za skavtske vodje Pripomo~ki za skavtske vodje; Robert Baden - Powell, London, n.d. 1919, str. 43) Torej vse lepo in prav. Zares lepo napisano. Ampak dru`ba, v kateri `ivimo, se hitro spreminja. Vse hitrej{i je razvoj tehnologije in komunikacijskih sredstev, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Globalizacija prina{a povsem nov `ivljenjski slog, druga~ne potrebe in `elje, ki jih bo zelo te`ko zadovoljiti. Zaradi hitrega napredka tehnologije bodo potrebna nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Mladost tudi ni ve~ toliko odvisna od preteklosti in ni namenjena prena{anju tradicij. Kako bomo torej na{li svoj prostor v mozaiku mladih? Je modernizacija potrebna ali ne? Morda se pravilen odgovor na to vpra{anje skriva prav v naslednji anketi!

Gregor Traven - Travca, RaR Ljubljana, 20 let

Jaz sem za to, da se {e vedno ohranjajo elementi tradicionalne vzgoje, saj sem odlo~no proti modernizaciji. S tem bi taborni{tvo izgubilo svoj prvotni namen. Sem mnenja, da vzrok upadanja ~lanstva v ZTS ni v zastarelosti programa, ampak je problem neizvajanje ali pa napa~en na~in izvajanja le-tega.

Dejan Von~ina - Toni, RZ@ @iri, 17 let Nisem za modernizacijo. Pravi na~in je na~in vzgoje s taborjenji, hajki, bivakiranji ... @al pa nove generacije vodnikov vedno manj stremijo k izvajanju tradicionalnega na~ina vzgoje (ker se jim pa~ ne da). Morali bi se vrniti nazaj k temeljnim na~elom skavtizma.

Vindi, XI SNOUB Maribor, 32 let Vzgoja v ZTS ni tradicionalna. Se razlikuje po izbiri metod, znanje v bistvu ne prodaja{, ampak ga ponuja{. Iz ~loveka sku{a{ potegniti njegovo znanje. Skavtska metoda ni zastarela, saj izhaja iz ~loveka samega. ^e bi se kaj moralo prilagajati, bi se moral prilagajati program sam.

Bine, RaR Ljubljana, 18 let Vsekakor so potrebne neke spremembe, saj ~lanstvo v ZTS mo~no upada. Ali je modernizacija prava re{itev? Do neke mere verjetno je. Skrbi me le, da bomo prekmalu na tisti to~ki, ko bo modernizacija uni~ila tisto stvar, ki nas dela posebne in edinstvene.

tudi meni je pomembna. Mislim, da bi skavti izgubili svoj pomen, ~e bi jih sku{ali pribli`ati dana{nji mladini. Za skavta je potrebno tisto "nekaj" v ~loveku. Samo posebni ljudje lahko to postanejo in ostanejo.

je le prilagoditi sodobnemu `ivljenju in jih predstaviti na atraktiven na~in.

23 let Modernizacija je potrebna v pravilni meri in potrebno se bo tudi prilagajati. Treba je te`iti k prvobitni obliki taborni{tva, ampak pri tem ne smemo z glavo skozi zid, ker se nam bo slej ko prej kaj zgodilo.

Jernej Rem{e - Jero, RSV Ljubljana, 18 let Mislim, da bi morali ostati pri skavtski metodi. Se je pa deloma vsekakor potrebno modernizirati. Pomembna je tudi profesionalizacija vodstva. Po mojem mnenju ~lanstvo ne upada zaradi na~ina vzgoje, ampak zaradi tega, ker nas tabornike enostavno ne jemljejo dovolj resno. Premajhna je tudi na{a prepoznavnost. Slaba pa je tudi informiranost ljudi, saj ne vedo to~no, kdo smo mi in kaj vse po~nemo. ^loveka namre~ vzgajamo v celoti.

Proti

v dolo~eni meri nimam ni~, dokler nam pomaga bolj kvalitetno izvajati na{ program. Dana{nja mladina in svet, v katerem `ivimo, se po~asi spreminjata. S tem v mislih bomo morali prenavljati tudi na{e programske vsebine. Uporaba Morsejeve abecede se dandanes res ne zdi ve~ tako uporabna, medtem ko kljub vsej modernizaciji aktivno pre`ivljanje prostega ~asa v naravi postaja pravi hit. Orientacija in ro~ne spretnosti pa tako vedno pridejo prav. Da tega, da dana{nja mladina postaja vedno bolj "pomehku`ena" in nesamostojna, niti ne omenjam. Mislim, da bo odgovor na ta problem vedno v skavtski metodi, ne glede na stopnjo modernizacije okolja, v katerem bomo `iveli.

Mihaela Rube{a, SIH Zagreb, 18 let Pri nas je tradicija zelo pomembna. In

Hugo, RJZ Velenje,

Vesna Bo{tjan~i~, RSR Ilirska Bistrica, 22 let Sama na~ela in zakoni niso slabo postavljeni. U~ijo dobro in koristno. Potrebno jih

Luka Snoj -

Kaja Stefani Pendarova, RKV Postojna, 18 let Trenutno {e ni potrebe po modernizaciji. ^ez ~as pa bo to nujno potrebno, da ne bomo kmalu kot Ami{i!

Tomi Tom{i~, ZSKSS, 23 let

modernizaciji

TABORNI[KE NOVICE

^istilna akcija [marne gore

[marna gora bo jeseni zopet `idane volje! [marna gora bo zopet `idane volje! [marna gora bo jeseni zopet `idane volje! [marna gora bo zopet `idane volje!

Zakaj? Zakaj? Ker jo bomo taborniki o~istili. Letos pa bo pod [marno goro {e posebej veselo. Poleg ~i{~enja poti, ki vodijo na najvi{ji ljubljanski osamelec, boste dele`ni {e zabavno-kulturno-{portnega programa, ki se bo odvijal na zbirnem mestu v Tacnu po opravljenem delu. Do sitega se bomo najedli pala~ink, poslu{ali rock skupino Tacenski mudeli in se pomerili v {portnih aktivnostih. Res bo zabavno!

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? 8. oktobra ob 9.00 v Tacnu pri Ljubljani (sledi smerokazom). Program se bo zaklju~il ob 15.00.

Kaj potrebujem? Kaj Dobro obutev, 350 SIT za na{itek, pa se kak{en tolar za pala~inke. Vabljeni!! Vabljeni!! Vabljeni!!

Ra{i{ki rod

Odgovor na mnenje Iztoka Utenkarja - ^ipsa v prej{nji {t. Tabora (str. 23)

V prej{nji {tevilki Tabora sem prebral trditev Iztoka Utenkarja - ^ipsa, da programske komisije v ZTS delajo slabo in na to direktno trditev se moram odzvati. Ta trditev se mi zdi popolna `alitev tako mene, kot pa tudi vseh tabornikov, ki so v teh dveh letih namenili svoj prosti ~as in svoje znanje v delovanje programskih komisij. Taka trditev lahko pride samo od ljudi, ki nimajo niti najmanj{e `elje po informiranosti in nimajo niti toliko volje, da bi se pozanimali, preden grejo v javnost prodajati "smeti"! Take izjave lahko podajajo samo ljudje, ki mislijo, da posedujejo vse vesoljno znanje in da samo njihova beseda velja.

Vsak posameznik in posameznica, ki je pripomogel k izpeljavi naslednjih aktivnosti programskih komisij, je v mojih o~eh zmagovalec. Med vsemi velikimi in malimi zmagami v minulem letu velja omeniti naslednje najve~je: izvedba ROT-a 2004, aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbi NaBoja 2004, oblikovanje splo{nih vzgojnih ciljev, priprava predloga starostnih vej, dan programskih komisij DanKO 2005, seminar za taborna vodstva, sodni{ki seminar, republi{ki mnogoboj, PePe pas 2005.

So te zmage odraz slabega dela programskih komisij? So se aktivnosti izvedle same od sebe? NE!!!

Za temi zmagami stojijo tako prostovoljci in prostovoljke, ki so namenili svoje znanje in svoj prosti ~as, kot tudi strokovna slu`ba ZTS. Vsem njim se {e enkrat zahvaljujem za njihov prispevek.

Matja` Jesen{ek - Jess, na~elnik Komisije za taborni{ki program

Lokostrelski te~aj

Bolj ali manj izku{eni lokostrelci smo se zbrali v Gozdni {oli, kjer so nam v tednu dni pokazali vse male trike lokostrelstva. Med predavanji smo izvedeli metodologijo u~enja, kak{no naj bi sploh izgledalo "pravilno" streljanje, osnove o opremi, ... Popoldneve smo pre`ivljali v Bohinjskem jezeru ali ob njem, ve~ere pa smo si kraj{ali s pesmimi ob tabornem ognju in priljubljeno igro mafija. Napravili smo si tudi fluflu pu{~ice in se poskusili v streljanju v balone. Kljub izredni nepredvidljivosti leta pu{~ic je nekaj junakov zadelo svoj balon (na voljo smo imeli 6 pu{~ic), zmagovalec Primo` pa je zadel kar dva. Predzadnji dan so nas ~akali {e preizkusni testi in zagovori, popoldne pa Archatlon. To je disciplina, ki vsebuje tek in streljanje (~lani tako odte~ejo 4 x 900m=3600m, 2x odstreljajo stoje in 2x kle~e). Dan smo

zaklju~ili z nepozabnim ve~erom, ki se je vlekel globoko v no~. Zjutraj smo se poslovili in vsak od nas je s seboj poleg neizmernega zadovoljstva odvlekel {e misel, da je konec. No, pa saj se {e kje vidimo. Vam pa predlagam, da se udele`ite tega te~aja, saj je lokostrelstvo zakon. Sicer pa se vidimo na Zlati pu{~ici oktobra.

Razpis dr`avnega mnogoboja Zveze tabornikov Slovenije za vse starostne kategorije (prvi del)

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje dr`avni mnogoboj za leto 2006. Tekmovanje bo potekalo od petka, 16. junija, do nedelje, 18. junija od petka, 16. junija, nedelje, 18. junija petka, 16. 2006. 2006. Kraj tekmovanja bo dolo~en naknadno v drugem delu razpisa. TEKMOVALCI IN TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE:

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo ekipe, ki so se na obmo~nih mnogobojih uvrstile na prva tri mesta v svoji starostni skupini.

Starostne skupine so naslednje: omedvedki in ~ebelice I (rojeni leta 1999 ali 2000), omedvedki in ~ebelice II (rojeni leta 1997 ali 1998), omedvedki in ~ebelice III (rojeni leta 1996), ogozdovniki in gozdovnice IV (rojeni med 1993 in 1995), ogozdovniki in gozdovnice V (rojeni leta 1991 ali 1992), opopotnice in popotniki VI (rojeni med 1986 in 1990), ogr~e VII (rojeni med 1979 in 1985), ogr~e VIII (rojeni 1978 in prej).

Pri dolo~anju starostnih skupin se starost ra~una po koledarskem letu (starost ve~ine ~lanov voda).

Pri razpisu so upo{tevane `e spremembe pri starostnih vejah: omurni (M) - mlaj{i od 6 let, omedvedki in ~ebelice (M^) - od 6. do vklju~no 10. leta, ogozdovniki in gozdovnice (GG) - od 11. do vklju~no 15. leta, opopotniki in popotnice (PP) - od 16. do vklju~no 20. leta, o(mlaj{e gr~e) - od 21. do vklju~no 27. leta ogr~e - starej{i od 27 let.

Prenovljena pravila mnogoboja, ki bodo vsebovala prilagoditve glede na starost in druge popravke oz. spremembe, bodo posredovana v rodove do konca leto{njega leta. Ostale informacije bodo objavljene v drugem delu razpisa, predvidoma v za~etku leta 2006.

ROT

Lepo vabljeni na ROT, ki bo od 23. do 25. septembra potekal na Cerkljanskem. Prijave in dodatne informacije najdete na http://rot.rutka.net.

Bubi bubi @ rutka.net

PRISPEVKI

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net. Rok oddaje ~lankov za oktobrsko {tevilko je 23. september. Uredni{tvo

Mojca Galun - Zaga

Taborniki u`ivamo na taboru!

Letos smo taborniki rodu Gorjanskih tabornikov `e {estnajsti~ zapored taborili v @elebeju ob Kolpi. Na taboru nas je bilo zelo veliko, kar 96. Imeli smo se lepo, le vreme nam je nekaj dni nagajalo brez usmiljenja! Pester program je pritegnil tabore~e, saj smo preko dejavnosti spoznavali `ivljenje Indijancev, Vikingov in starih Grkov. Seveda pa brez tradicionalnih taborni{kih aktivnosti seveda ni {lo.

Tabore~im so bilo po anketi sode~ najbolj v{e~ igre Svetovni popotnik, Gr{ka komedija, Strate{ka igra in Kuhanje v naravi.

Na{ tabor, ki je potekal med 9. in 17. julijem, je navdu{il prav vse in odlo~ili smo se, da se prihodnje leto zopet vidimo!

David Dobravc, propagandist rodu

Taborjenje po {o{tanjsko!

V objemu gozdov zelene Jelovice in v neposredni bli`ini reke Save smo taborniki rodu Pusti grad [o{tanj pre`iveli leto{nje taborjenje! V Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu se nas je okoli 120 tabore~ih vseh starosti kljub malce muhastemu vremenu imenitno zabavalo. Zelo dobro pripravljen

Foto: [pac.

program za vse starostne skupine nam je omogo~il osvojitev veliko taborni{kih znanj in poskrbel za zabavo pravo! Kako se na na{em taboru dobro je, pri~a dejstvo, da se mi {e zdaj, ko je taborjenja `e davno konec, zacedijo sline ob misli na odli~no kuhinjo na{e najbolj{e kuharice Marjane ☺!

Ve~eri ob tabornem ognju so zopet bili tisti pravi. Tako so animatorji pripravili zares odli~ne ve~ere (Ribnosong, miss Ribno, krst ob reki Savi, vodni{ki ve~er, …), ki so po`eli val navdu{enja in salve smeha med gledalci.

V sklopu taborjenja je potekala tudi dobro pripravljena vodni{ka {ola. Tako so "novope~eni" vodniki pridobili veliko teoreti~nega znanja in tudi veliko prakti~nih izku{enj za delo z najmlaj{imi v svojem rodu! Vodni{ka {ola Ribno 2005 je res bila odli~na in nepozabna. Hvala tebi Vid, vam te~ajnikom in vsem predavateljem. Brez vas nikoli ne bi bilo tako, kot je bilo ☺!

Ob koncu pa le {e spomin na naj popevko leto{njega taborjenja. "Najlep{e je zaspati na stra`i, ko nad tabo gori milijarda lu~i …☺"

SiNi, sini @ rutka.net

Podelitev znanj, ve{~in in nagrad za najbolj{e ekipe v tekmovanjih v ~asu tabora.

Foto: Vid Novak.

Foto: SiNi.

Taborjenje RSK

Leto{nje taborjenje je bilo za rod Severni kurir zelo prelomno, saj smo prvi~ po 20 letih taborili na drugem tabornem prostoru. Ker pa smo bolj lene narave, si nismo dajali veliko opravka z iskanjem novega prostora, temve~ smo se preselili le ~ez na{o reko Krko. Z novo lokacijo smo zelo zadovoljni, le lesa za ogenj ni bilo, zato smo se po drva odpravljali ~ez reko. Taborjenje je trajalo od 19. do 31. julija. Vreme nam je dokaj slu`ilo, saj smo se izognili mo~nemu de`evju v za~etku julija, vendar pa je bila vro~ina v~asih neznosna (kar 4 dni je temperatura zna{ala 39°C).

Vsi se strinjamo, da bi bil lahko tabor bolj{i v vseh pogledih ({tevilo udele`encev, organizacija …) vendar smo se kljub vsemu zabavali in pridobili nekaj novih taborni{kih izku{enj in prijateljev.

Katju{a [avc

Rde~a nit taborjenja je bil EGIPT. Za temo so se odlo~ili, ker taborijo ob reki "Nil". Dogajanje na taborjenju je vsak dan popestrila kak{na od vstalih mumij, pripravljali so si razne igre in improvizirali nadaljevanko o Esmeraldi v Egiptu. Pozabili pa seveda niso na loke, kopja … in izvedli veliki egip~anski dan. Po besedah Ale{a Koro{ca so nad novim tabornim prostorom navdu{eni, delujejo zelo timsko in kljub malemu {tevilu tabore~ih (40) u‘ivajo.

Poletje ob Krki

Sergeja sergy @ rutka.net

Ob Krki je bil letos za mnoge tabornike iz razli~nih koncev Slovenije raj, kjer so zabele`ili v svoj spomin nekaj adrenalina, nepozabnih dogodiv{~in… skratka u`ivali do konca.

DOM@ALE - Rod, ki se mu dogaja

RST-jevci iz Dom`al so letos taborili v Stav~i vasi pri @u`emberku. Prostor so `e s 1. 7. 2005 naselili njihovi krajani iz dru{tva Lipa, potem pa v de`evnem obdobju nabirali izku{nje njihovi M^-ji, takoj za njimi pa je akcijo naredilo 48 GG-jev, ki jih je za delo motiviralo 19 PP-jev in gr~, da so skupaj pre`iveli 10 nepozabnih dni.

Rde~o nit tabora so skovali `e na tematskem vikendu pred taborom. Urnik je bil tako pester in ves ~as se jim je dogajalo - saj so bili kmetje. Na omenjeno temo so poleg vseh drugih gozdnih {ol, bivaka, orientacije, ve~ernih programov … imeli veliko aktivnosti - GG-ji so sami pripravljali zelo okusne ve~erje.

Rod je gostoval tudi vod iz Celja in 4 krajane iz dru{tva So`itje - dru{tvo za pomo~ osebam z motnjami v du{evnosti in razvoju. Skupaj so skovali nova prijateljstva, polni dogodiv{~in od{li domov, prepri~ani, da drugo leto spet pridejo.

Za njimi so na taborni prostor za sprostitev pri{le {e gr~e, na poti k izzivom in pustolov{~ini pa so bili tudi PPji, ki so pustili Krki piko na I.

GORICA - Vse bolj v "easy"

RSM-jevci iz Nove Gorice so tabor postavili v Podgozdu, kjer se je pod vodstvom taborovodje Klemena Rejca zbralo 80 tabore~ih, razdeljenih v 7 vodov. Predhodnico tabora so za~eli s 15. 7. 2005 in se na Dolenjskem zadr`ali vse do 1. 8. 2005, ko so na `alost morali spakirati.

Rde~a nit tabora so bile MAVRI^NE BARVE, tako so se tudi njihovi vodi razlikovali po barvah - rde~i vod, rumeni vod … Vse dogajanje je bilo povezano z barvami, sicer pa so nam izdali, da so na po~itnicah, da poskrbijo, da nikomur ni dolg~as, a je vseeno vse bolj v "easy".

Njihovi ~lani pa so nam zaupali, da na tabor pridejo, da jim doma ni dolg~as, da jim doma ne te`ijo ter zaradi vseh

No~na stra`a naredi svoje. Foto: Mirko Vodovnik.

^ez vodo po drva. Foto: Mirko Vodovnik.

Sergeja

prijateljev, ki jih imajo tu. Pohvalili so program in vse svoje vodnike, ter odlo~no zatrdili, da naslednje leto pridejo {e enkrat ob Krko.

FRAN^I[KANSKI TABOR

Podgozd ob reki Krki pa je letos do`ivel ~ast, da so na jasi ob gozdu zavre{~ali otro{ki glasovi iz cele Slovenije, v ~asu od 26. 7. do 2. 8. 2005 so tam namre~ taborili katoli{ki otroci iz cele Slovenije.

Rde~a nit Fran~i{kanskega tabora je bil misijonar med Indijanci Friderik Baraga. @e prvi dan so tako pe{ od{li na romanje v njegovo vas, potem pa vsak dan spoznali del njegovega `ivljenja. Organiziran so imeli indijanski dan, spoznavali indijanske {ege, navade …

Posebnost tabora pa je bila tudi ta, da so jih v ~asu taborjenja obiskali skoraj vsi slovenski {kofje. Na nepozabne dni je ostal lep spomin, ki ga {e danes nosijo nekje v srcu.

40-letnica taborov XI.SNOUB

Minilo je `e 40 let od prvega taborjenja v Gornjem Gradu in spodobilo se je, da smo med 1. in 12. avgustom izpeljali enega bolj{ih taborov v zadnjih letih. Taborovodja je bil Tomislav [arenac novope~eni Slavc, stare{ina Jernej Bobanec ali Bobi, taborilo nas pa je okoli dvajset in ve~ tabornikov. Erik the Red in njegov sin

Namo~ilo nas je vsaka dva dni, vendar optimizem ni padel niti na najbolj mokrem bivaku M^ in GG.

Standardni repertoar ve~erov in celodnevnih aktivnosti je nove tabornike navdu{il, sploh Vikin{ki dan, ko smo postavili pravi drakar, se poslovili od na{ih vikin{kih mo` in pred odhodom {e omo`ili sve`e odraslo mladino. Krstili smo tudi in to kar tri tabornike: Slavca, ^ujkota in Senija - vse je rabelj po{teno na`gal po ta zadnji. Mlaj{im je bil zagotovo zanimiv tudi popoldan z rodom RPK, ki je taboril v bli`ini: igrali smo nogomet, od{li na skupno orientacijo po okolici, ve~er pa pre`iveli s pesmijo na ustih ob spremljavi na{ih {tirih kitaristov.

V spominu nam bo ~ez leto ostal bivak PP-jev, ki so se po dolgem ~asu odpravili na Menino planino, na prej{njo lokacijo (Lepenatko) pa so se odpravili le na enodneven izlet nekaj dni poprej. Manjkala ni niti taborni{ka torta (ki se ne pe~e) in iskanje ranjencev, pa seveda napad na tabor … tabor kot se {ika, prav zares. In na koncu ostane le zadnje vpra{anje, reklo kluba PP (ki se imenuje Doma~ica): Kdo je seksi? Doma~ica keksi!

Ninocka nina.medved @ guest.arnes.si

Zakaj ima{ tako velik nahrbtnik? Ker nosim tudi tvoje stvari!

In taborovodja je rekel: "Naj stoji tabor!" In tabor je stal.

Foto: Vi~o.

POTEPANJA

ARS

Besedilo: Hugo, foto: arhiv ARS-a

Vse misli so usmerjene v en cilj - kon~ati dirko. In v isti sapi lahko izbirate bodisi mu{ketirsko geslo "vsi za enega, eden za vse" ali pa olimpijsko na~elo barona Pierra de Coubertaina "va`no je sodelovati, na zmagati!"

Tekmo je za~elo 22 ekip iz osmih dr`av (kar pomeni 87 tekmovalk in tekmovalcev). V cilju smo jih pozdravili manj kot polovico. Od tega le tri ekipe, ki so s progo opravile po vseh pravilih.

Lahko no~, pustolovci ...

Plavanje je le uvod v dirko. Potem so tu {e pohodni{tvo, kolesarjenje, vrvne tehnike, kajaka{tvo in jamarstvo.

Spu{~anje po vrvi. Po doma~e abzajl. Za gledalce morda celo najbolj zanimiva disciplina. Za tekmovalce tu in tam najbolj "grozna" ... Tudi letos atrakcij ni manjkalo.

Hugo tomaz.hudomalj @ email.si

Najbolj zahtevna slovenska pustolov{~ina. Tretje dejanje. Br`~as ali {e bolje - zagotovo najte`je doslej. 340 kilometrov. Temperature ve~ji del nad 30 stopinj Celzija. Vmes pa pohodni{tvo, plavanje, kolesarjenje, vzpenjanje in spu{~anje po vrvi, kajaka{tvo in jamarstvo. Na pustolovsko tekmo pride{, da sebi (in drugim) doka`e{, da zmore{. V~asih ni pomembno zmagati. Pomembno je le priti do konca. In takrat lahko re~e{: "Ja, uspelo mi je!" Na{ Razi je bil letos eden teh, ki jim je prvi~ uspelo. V tretjem poskusu! Potem so tu ostali, ki so se trudili, a jim ni uspelo. Po{kodbe, iz~rpanost ali preprosto strah pred tem, kaj se bo zgodilo naslednje. Leto{nja pustolov{~ina je napisala precej zanimivih zgodb. Prva je tista o zmagovalni ekipi EAFIT.com. Lete~i Francozi in pustolovski "dream team" sta le dva superlativa, ki sta se prijela MariePierre Fialon, Francka Salguesa, Michaela Fargierja in Romualda Vialeja. Tudi ostali tekmovalci so bili navdu{eni!

Zgodba {tevilka dve - `e omenjena ... Neznosna vro~ina. Pri 33 stopinjah Celzija je hoditi, veslati ali konec koncev po~eti karkoli drugega kot le`ati v senci te`ko. Potem pa temu dodajte {e sto in ve~ prehojenih kilometrov - dobite ni~ kaj zavidljivo kombinacijo. Ja, zdi se skoraj nemogo~e ... Nova zgodba, zgodilo se je prvi~. [ola za prihodnost. Progo smo morali skraj{ati za slabih 50 kilometrov. Ni {lo druga~e. Vro~ina in (pre)dolgi odseki pohodni{tva so naredili svoje. Nad potezo so bili navdu{eni pravzaprav vsi.

Pridi in poizkusi tudi ti! ARS

Nad vsem skupaj pa je ena velika zgodba. Okvir, v katerega je ujetih 24 tistih, ki se ve~ kot deset mesecev trudijo, da bi Adventure race Slovenia uspel. Okvir, sestavljen iz ne{teto prostovoljnih ur, za katere je ob koncu dovolj preprost "hvala za pomo~". Okvir, v katerega smo ujeti entuziasti (ali pa navdu{enci, kakorkoli ho~ete ...), ki `elimo ljudem ponuditi nekaj ve~.

"'Ra~un', prosim!"

Kon~na ocena je spet - deset. Organizacija - krasna. Tudi ko smo naleteli na te`ave, smo jih re{ili vrhunsko. Tekmovanje - za devetko. Za najvi{jo oceno potrebujemo {e kak{no ekipo in morda {e mo~nej{o mednarodno udele`bo. Progasedem. Preve~ pohodni{tva. Zagotovo! Skupnih 340 kilometrov je ob~utno preve~. Drugo leto bo (vse) druga~e ... Gledalci - {est in pol. Morda celo manj. Za ljudske mno`ice {e ne znamo prav poskrbeti. A tudi na tem podro~ju se stvari izbolj{ujejo. Pustolovske tekme postajajo vedno bolj prepoznavne. Pogled v prihodnost - deset in pol. Nau~ili smo se ogromno, imamo elan za nove podvige in ni me strah zapisati - Adventure race Slovenia 2006 bo najbolj{i doslej! Ne bom vas vabil, da pridete in poizkusite tudi vi. Zapisal bom le - naj se pustolov{~ina nadaljuje ...

Zmagovalci v akciji. Ekipa EAFIT.com. Francija. Tretja dr`ava na zmagovalni stopni~ki v tretji izvedbi slovenske pustolov{~ine.

Na progi pride prav vsaka spodbuda; ~e gre za katerega izmed dru`inskih ~lanov, pa toliko bolje!

Barbara Ba~nik - Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

In{trukta`a - Bohinj 2005

Te~aj za vodje enot - na~elnike dru`in, klubov in Te~aj za vodje enot - na~elnike ~et ter rodov

Angle`, ki je pri{el v spremstvu predstavnika Komisije za mednarodno dejavnost, je `e na za~etku priznal, da je on prinesel slabo vreme. In smo se smejali. Pa vendar ni bilo sme{no, na{o olimpijsko vas je zalilo ravno v trenutku, ko naj bi odprli olimpijsko tr`nico.

stra{ne gne~e, zato pa debata bolj produktivna. KMD (Komisija za mednarodno dejavnost) je bila tista z angle{kimi gosti in je ~as predvsem izkoristila za promocijo bodo~ih in aktualnih projektov ter namige, kje naj i{~emo informacije o tovrstnem prekomejnem udejstvovanju (nekaj jih vedno lahko najdete tudi v reviji Tabor, da ne bo pomote). Olimpijsko vas je preplavila med drugim tudi nova literatura z naslovom Kako uresni~iti svojo idejo. In to je {portnica sosednje Hrva{ke Katarina [piljak iz Izvid`a~ke dru`be Zagreb komentirala z besedami: ”Zanimivo, na super nov na~in nas je Pugy pritegnil, da razmi{ljamo o `ivljenjskih ciljih, in tudi smo.”

Vsak za~etek je te`ak:

Pri{la je huda ura, de` je pral ponosne zastave, {portne povr{ine pa so namo~ene vabile k blatnim u`itkom. Zaradi de`ja smo zamujali. Pa vendar so se po nekem ~ude`u ravno do razjasnitve nad Komar~o predstavile vse gostujo~e panoge v obliki komisij, ZSKSS in drugih delovnih skupin. Olimpijske panoge so bile pre`ete predvsem z vsebinami komisij in pa s tistimi specialisti~ne narave. Nekam mla~no so se spromovirali orientacisti, presenetili pa

so lokostrelci, ~eprav ne toliko s streljanjem kot z na{tevanjem podatkov in opisovanjem opreme. Tudi pionirci so navdu{ili z izborom predstavitvenega objekta, in sicer mostom brez vrvi.

Va`no je sodelovati, ne zmagati:

Pa smo jo le odprli - olimpisko tr`nico namre~. Pri KOJI (Komisiji za odnose z javnostmi) so primerjali organizacijske razlike in iskali podobnosti s hrva{ko reprezentanco. Ni bilo neke

Udele`enci so bili nad vsem zelo {portno navdu{eni, Toma` SinigajdaSini (RPG) je povedal: ”V pol ure sem se nau~il pri lokostrelstvu ve~ kot v 17. letih pri tabornikih. Tip je res profi, prvi~ v `ivljenju sem zadel pet pu{~ic zaporedoma v tar~o.” Vesna Bitenc (RHV) pa pravi: ”Junijski termin te~aja orientacije je ~asovno popolnoma neustrezen, to je dejstvo in zato je vedno premalo udele`be. Upam pa, da bodo na{li bolj ugoden termin.” Dejan Von~ina (RZ@) pa je k temu ponosno dodal: ”Drugo leto grem defenitivno na te~aj orientacije, ... ~e bo seveda.”

So med nami sploh kakšne{razlike? To in {e ve~ smo izvedeli v delavnici ZSKSS! Foto:Borut.

Predvsem pa so bili leto{nji olimpijci vidno vzhi~eni nad obiskom bodo~e na~elnice Zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS) Ane Ko~evar, v lu~i zanimanja za druge igre brez meja. Tudi Darko Jenko iz skupine za pomo~ rodovom se je udele`il tekme ter uspe{no sodeloval. @e v startu pa je bila razpisana tudi panoga revije Tabor, ki pa `al ni bele`ila nekih velikih obiskov, pa vendar smo uspeli izvedeti nekaj povratnih informacij, in sicer da so leto{nji prvaki dokaj zadovoljni z izvodi skupnega glasila.

Tematski mnogoboj:

Zaradi te`nje po mnogoterosti in raznolikosti panog pa je bil uprizorjen nekak{en mnogoboj tem. Med seboj so se tako pomerile ideje za novo ime starostne skupine mlaj{ih gr~, razprava o potrebnosti ZTS s spremljajo~o reklamo in pozivom na Naboj 2005, predlogi akcij svetovnega projekta Darilo miru in nagrada skavt Peter. Kaj hitro pa se je izkazalo, da smo bili za multidisciplinarno udejstvovanje `e malo utrujeni in brez energije. Vzdu{je in stanje duha olimpijcev - udele`encev mnogoboja teh tem je Tea Jarc (Zmajev rod) povzela s slede~imi besedami: ”Kar smo se menili, je predolgo trajalo, preve~ smo postali politi~ni in debata ni vodila nikamor.”

In res je, velike teme so predstavljene na vseh ve~jih akcijah, pa vendar uspejo vedno znova obviseti v zraku. Upam, da temu ~im prej naredimo konec, mogo~e `e na leto{njem Naboju. Za`elim vam lahko samo {e veliko {portnega duha v zdravem telesu, pa se pomerimo na naslednjih olimpijskih igrah.

ZTS, DA ali NE! Kdo je za in kdo je proti. Ve~ina je bila ZA! Foto: Borut.

Pionirci so bili odli~no "zakamuflirani" v bli`njem gozdi~ku. Foto: Borut.

Delavnica ZSKSS je bila tudi najbolje obiskana. Debate so bile zelo vro~e ☺ ! Foto: Borut.

TABOR NA OBISKU

Ekipa revije Tabor

ales.cipot @ rutka.net

Tanja Cirkven~i~

Boris Mrak

50 let

rod Skalnih taborov Dom`ale (pred tem pa ^rni mrav Ljubljana)

izobrazba: magister poslovno org. ved, univ. dipl. ekon.

Du{an Petrovi~ - Pepl

36 let

~lan rodu Severni kurir Slovenj Gradec od 1978 do nekje 1997, trenutno ni aktiven tabornik in tudi formalno ni ~lan nobenega rodu, {e najbolj spremlja delovanje RST za Tabor pi{e (kot pravi) "najbr` tam nekje od 1994. leta"

izobrazba: dr. geodetskih znanosti, predavatelj za kartografijo na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, specialist orientacije in topografije, vodja Gozdne {ole v letih 1990 do 2000, predsednik Orientacijske zveze Slovenije zanimivost: Pepl je udele`enec 18 NOT-ov pepl @ rutka.net

23 let

rod Skalnih taborov Dom`ale

izobrazba: {tudentka prava sodeluje pri izobra`evanju odraslih v ZTS, v~asih napi{e kak{no obvestilo za javnost, sem pa tja uredi rodov ~asopis, pripravlja se na vlogo stare{ine rodu, v~asih celo kaj napi{e za Tabor, v prostem ~asu klepeta s prijatelji na rolarjih ali ob kavici, ali pa {tudira tanja @ rutka.net

Barbara Ba~nik - Ba~a

24 let rod Stra`nih ognjev Kranj, sicer doma v Medvodah

izobrazba: absolventka novinarstva k ekipi Tabora pristopila septembra 2003

Maru{a Ba{a

18 let

rod Kra{kih viharnikov Postojna

za Tabor pi{e od septembra 2004

izobrazba: trenutno maturantka, nekje na pol poti med koncem gimnazije in {tudijem na FMF ☺

marusa.basa @ rutka.net

Nina Medved

15 let

rod XI. SNOUB Maribor

izobrazba: gimnazijka na II. Gimnaziji v Mariboru

nina.medved @ guest.arnes.si

Luka Snoj

18 let

Ra{i{ki rod Ljubljana

izobrazba: Srednja ekonomska komercialna {ola v vlogi Bineta od januarja 2005 mumlj @ hotmail.com

Ale{ Cipot

31 let rod Veseli veter Murska Sobota u~itelj ekonomskih predmetov na srednji {oli tabornik od leta 1982, ~lan Taborove ekipe od marca 2001, v. d. urednika revije Tabor od septembra 2004 ales.cipot @ volja.net

Da{a Lamut

22 let Ljubljana (sicer neaktivna ~lanica rodu Dobre volje)

izobrazba: {tudentka novinarstva za Tabor pi{e od septembra 2004 hobiji: badminton, smu~anje, pisanje ~lankov

Jure Habjani~ - JE@

26 let

rod Gorjanskih tabornikov Novo mesto

izobrazba: absolvent politologije

prvi ~lanek za Tabor spisal januarja 2001

(status: veteran)

jurejez @ rutka.net

Meti Buh

24 let Ra{i{ki rod Ljubljana mikrobiologinja, v slu`bi na Nacionalnem in{titutu za Biologijo kot mlada raziskovalka (to je {e ~isto sve`a info ☺ ) poleg taborni{tva gre prosti ~as v popotovanja (najraje s kolesom) in v~asih risanje, dokler je bil {e Medo.

Risba: [eki

jaka.bevk @ cmok.si

TABOR NA OBISKU

Jaka Bevk - [eki

30 let

`e nekaj let neaktiven ~lan rodu Stra`nih

ognjev Kranj

izobrazba: profesor likovne umetnosti; profesor likovne vzgoje na O[ Pre`ihovega

Voranca Ljubljana

pristopil k ekipi `e leta 1997, z nekaj pavzami do danes ☺

Miha Ma~ek

rod Sivi volk Ljubljana

izobrazba: diplomiran tabornik

poklic: {tudent

hobiji, ki so postali zaposlitev: fotografija, oblikovanje spletnih strani

Tadej Pugelj

starost: 4x10 (pogon na 4 kolesa)

Bi~kovec po srcu (rod Bi~kova skala), tabornik po du{i, skavt po pripravljenosti za pomo~

izobrazba: bodo~i andragog, poklic: strokovni sodelavec ZTS

pristop k ekipi: njegova prva naslovnica je bila objavljena januarja 1995

"Zakaj pi{em za revijo Tabor? Ker verjamem, da jo kdo tudi prebere."

pugy @ rutka.net

Klemen Kenda - Bubi

27 let

rod Aragonitnih je`kov Cerkno

na~elnik KOJA

hobiji so orientacijski tek, klasicna kitara, racunalnistvo

Iris Skrt-Dina

rod Sne`ni{kih ru{evcev Ilirska Bistrica tabornica od leta 1980, za Tabor pi{e od leta 1997 (po zletu v Velenju)

izobrazba: kon~uje {tudij (oktobra bo absolventka) na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru in ~e bo vse po sre~i, bo kmalu kulturna in socialna antropologinja

Bla` V rod Podko slu`ba: etn tabornik o ~lan ekipe hobiji: foto

Verbi~

vani krap Ljubljana nolog v muzeju Velenje d leta 1985 od septembra 2004 ografija, plezanje ...

Toma` Sinigajda - SiNi

26 let

rod Pusti grad [o{tanj

izobrazba: {tudent na Visoki upravni {oli, sicer dela kot trgovec - prodajalec k ekipi pristopil oktobra 2004 sini @ rutka.net

Lea Repi~ - Lej~i

24 let

neko~ ~lanica katoli{kih skavtov Steg Beltinci 1, danes prilo`nostno prisko~i na pomo~ Veselemu vetru iz M. Sobote izobrazba: absolventka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru k ekipi pristopila marca 2005 lea.repic @ siol.net

Sergeja Bogovi~

Jo{t Bukovec

16 let

Rod sivih jel{ Trebnje rulz ☺

izobrazba: poklicni gimnazijec ☺

hobi: glavno vlogo ima poleg potapljanja, bordanja, jamarstva, kolesarjenja in kajaka{tva tudi fotografija, v katero gre ve~ino mojega ~asa in denarja ☺

Leskovec pri Kr{kem rod Sivi dim Kr{ko kon~ala srednjo vzgojiteljsko {olo v Ajdov{~ini, bodo~a {tudentka pred{olske vzgoje v Mariboru rada ima otroke, rada ple{e, igra kitaro, `ura in se zabava sergy @ rutka.net

Fotografski izziv

V na{i reviji smo pred poletjem razpisali fotografski nate~aj za najbolj{o taborni{ko portretno fotografijo. Na nate~aj se je odzvalo sedem avtorjev, ki so poslali skupaj 21 fotografij. Vse poslane fotografije so bile zelo dobre, iz fotografij pa se lepo odra`a utrip taborjenj in drugih poletnih taborni{kih akcij. Nad odzivom in kvaliteto poslanih fotografij smo bili zelo zadovoljni, zato bomo podoben nate~aj {e ponovili.

Najbolj{o fotografijo je posnela Da{a Razinger iz Kranja. Fotografija dveh M^-jev med barvanjem je odli~na tako z motivnega kot tehni~nega vidika.

Drugi dve fotografiji je posnel Grega [ajn. Na prvi fotografiji je nasmejana ~ebelica, na drugi pa zami{ljeni tabore~i na oknu {otora. Obe fotografiji dobro odra`ata razpolo`enje na taboru.

Objavljamo pa {e nekatere ostale bolj{e fotografije.

Nagrajenci:

Najbolj{im fotografom smo za fotografije podelili tri fotografske nagrade:

1. nagrada - Da{a Razinger.

Za nagrado prejme 20 pove~av fotografij formata 20x30 cm.

2. nagrada - Grega [ajn, RS@ ml.

Za nagrado prejme razvijanje 70 fotografij formata 10x15 cm.

3. nagrada - Toma` SinigajdaSini, RPG.

Za nagrado prejme razvijanje 50 fotografij formata 10x15 cm.

Vse nagrade podeljuje internetni fotolaboratorij Digifot (www.digifot.com).

Vsem sodelujo~im se za poslane fotografije lepo zahvaljujemo in ~estitamo, iskrene ~estitke pa tudi vsem nagrajencem.

Ocenjevalno komisijo so sestavljali:

-Bla` Verbi~, urednik fotografije,

-Marko Svetli~i~, fotograf,

-Miha Ma~ek, fotograf in oblikovalec.

Helena Murgelj, RGT, je poslala ve~ portretov, objavljamo pa portret tabornice Ule.

Barbara Kelher, RJZ, portret tabornika s spodnje perspektive.

Primo` Kani~, RPK, portret Petre in Petre.

Tretje nagrajeni Toma` Sinigajda je poslal portret Bla`ke z in{truktorskega te~aja, poleg tega pa tudi fotografijo mokrih tabornikov, ki smo jo objavili na naslovnici tokratne {tevilke revije Tabor.

Katarina Smolej, RaR, je poslala fotografijo tabornice z Eurojama.

Primo` Kolman

primoz_kolman @ yahoo.com

ASTRONOMIJA

Kaj je magnituda

@e Ptolemej je vse zvezde, ki jih lahko vidimo s prostimi o~mi, razdelil v {est razredov. V prvi razred spadajo najsvetlej{e zvezde, v {esti razred pa tiste, ki jih {e komaj zaznamo s prostimi o~mi na temnem nebu, seveda dale~ od mote~ih mestnih lu~i. Vse ostale zvezde so nekako porazdeljene vmes. Tako {e danes pravimo, da prvemu razredu pripadajo zvezde prve magnitude, drugemu razredu zvezde druge magnitude in tako dalje. Ob odkritju daljnogleda oziroma teleskopa, s pomo~jo katerih vidimo {e bolj {ibke zvezde, se je lestvica {e pove~ala. Z modernimi teleskopi vidimo lahko tudi zvezde tridesete magnitude in ve~. Po drugi strani pa so astronomi morali izmeriti tudi magnitudo Sonca, ki je skoraj neprimerljivo svetlej{e od zvezd. Za Sonce, Luno ter najsvetlej{e planete so morali uvesti celo negativne magnitude. Sonce na primer, ki je najsvetlej{e nebesno telo, sveti z26,7 magnitude.

Astronomom je danes izra`anje zvezd in drugih nebesnih teles v magnitudah nepogre{ljivo pri dolo~anju, kako svetlo jih vidimo. Ko namre~ re~emo, da neko nebesno telo sveti z dolo~eno magnitudo oziroma je dolo~ene magnitude, povemo natan~no koliko svetlobe z nekega nebesnega telesa dose`e opazovalca. Izra`anje v magnitudah nam torej ne pove, koliko je v resnici zvezda ali drugo nebesno telo svetlo, ampak le kako svetlo jo (ga) vidimo. Upo{tevati moramo na primer dejstvo, da so zvezde razli~no dale~ od nas. Tiste bolj oddaljene so v resnici lahko celo bolj svetle od drugih, a se nam zaradi njihove oddaljenosti zdijo mnogo manj svetle. Luna, na primer, oddaja bore malo svetlobe (le tisto, ki se od nje odbije), pa je, gledano z Zemlje, poleg Sonca najsvetlej{e nebesno telo. Temu je tako le zahvaljujo~ dejstvu, da nam je najbli`je.

Delni son~ni mrk

Dne 03. 10. 2005 bomo v jutranjih urah iz Slovenije lahko opazovali delni Son~ni mrk. Gre sicer za kolobarjasti mrk, kar pomeni, da je Luna navidezno manj{a od Sonca in v krajih s centralnim prekritjem ustvari kolobar Sonca. Kot kolobarjasti mrk bo najprej viden na Atlantiku. Potem gre ~rta centralnega prekritja prek osrednje [panije, neposredno mimo Madrida in nadaljuje pot preko Sredozemlja, Severne Afrike in kon~a v Indijskem oceanu. Pri nas bo viden delni son~ni mrk s pri~etkom ob 09:48. Iz na{ih krajev bo Sonce videti najbolj zasen~eno ob 11:13. Konec mrka bo ob 12:37.

LUNINE MENE

Dne 03. 10. 2005 bomo lahko opazovali delni son~ni mrk.

Brezalkoholni koktajli

Fredi

Sestavine:

o1 dcl pomaran~nega soka, o0,5 dcl vi{njevega soka, o0,2 dcl o`ete limone, o0,2 dcl jagodnega sirupa.

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte s kockami ledu in dekorirate z rezino pomaran~e ter slamico.

Pepito

Sestavine:

o1 dcl ananasovega soka, o0,5 dcl pomaran~nega soka, o0,2 dcl o`ete limone, o0,2 dcl sirupa gozdne jagode.

Priprava:

Zme{ajte sestavine (razen sirupa) skupaj z zdrobljenim ledom v vr~u ali me{alniku za koktajle. Pred serviranjem z vrha nalijete {e sirup in dekorirate z me{alno pali~ico ter slamico.

Banananjam

Sestavine:

o1 dcl pomaran~nega soka, opol olupljene banane, o1 ~ajna `li~ka medu.

Priprava:

V me{alnik stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no zme{ajte. Dekorirate z rezino banane ter slamico.

Gorenje

Ko opazujem gore~e poleno vidim, da nikoli ne gori samo poleno (k ve~jemu `ari). Ogenj se pojavi {ele nad polenom. Kaj torej gori?

Zrak? Zakaj ob gorenju ve~ine (organskih) snovi nastane plamen?

Res je, plamen nastane nad gore~im plamenom, vendar pa ni zrak tisti, ki gori. No, deloma `e, saj se v kemijskih reakcijah, ki povzro~ajo gorenje, porablja kisik iz zraka, vendar pa to ni tisto, kar se skriva za vpra{anjem. Ob tem, ko potekajo kemi~ne reakcije gorenja, se namre~ spro{~a energija, toplota. Le-te je dovolj, da naraste temperatura v plamenu tja do 800 stopinj Celzija, pa tudi vi{je, odvisno pa~ od snovi, ki gori. Ta temperatura zado{~a za vzbujanje atomov ali molekul, ki izstopajo ob gorenju. Iz vzbujenih stanj pa prehajajo razli~no, s trki z ostalimi molekulami ali pa z elektromagnetnim sevanjem - to je oddajanjem svetlobe. Svetloba, ki jo seva plamen, je tako odvisna od snovi, ki jo najdemo v plamenu (vsaka molekula pa~ seva v zanjo zna~ilnem spektru), pa tudi od temperature plamena. Ker imajo, na primer, fotoni rumene svetlobe vi{jo energijo kot fotoni rde~e svetlobe, je plamen v obmo~ju vi{je temperature obarvan rumeno (ob vi{ji temperaturi je namre~ na voljo ve~ energije za vzbujanje molekul), na hladnej{em robu pa rde~e. Ravno tako ima modro obarvan plamen vi{jo temperaturo kot rde~ plamen.

Dodatne informacije

Poleg barve pa je za plamen zna~ilna tudi njegova oblika. Tak{no obliko narekujejo konvekcijski tokovi. Toplej{i zrak je namre~ redkej{i od hladnej{ega, tako da se zrak nad plamenom zaradi sile vzgona dviguje, kar spro`i konvekcijski tok od vzno`ja plamena navzgor. Da je za obliko plamena klju~en vzgon in z njim konvekcijski tokovi, nam potrdi opazovanje plamena v razmerah ni~ne ali mikrogravitacije, ki vladajo na primer na vesoljski postaji Mir. ^e ni gravitacije, ni vzgona (ni razli~nih sil te`e na razli~no goste snovi). Mnogi ugledni znanstveniki, med njimi tudi Einstein so (napa~no) domnevali, da bi v tem primeru plamen sve~e pa~ ugasnil. Vendar so pri tem pozabili na difuzijski tok delcev. V prostoru, kjer imamo delce snovi razporejene neenakomerno, imamo namre~ tok delcev od tam, kjer je gostota delcev ve~ja, k predelom, kjer je delcev manj. Ker je to povsem statisti~en proces, so tovrstni tokovi ob zmernih razlikah koncentracij, kot jih sre~amo v realisti~nih situacij, precej majhni, tako da si je bilo brez poskusa te`ko predstavljati, da lahko vzdr`ujejo gorenje.

Trpot~eva juha

Potrebujemo: 3 `lice belega olja, 1 manj{o ~ebulo, 2 krompirja, 2 skodelici na drobno narezanih listov trpotca, sol, {~epec popra, strt ~esen, `li~ko moke.

Sesekljano ~ebulo prepra`imo na olju, da lepo porumeni, dodamo surov na kocke narezan krompir. Prilijemo vodo, dodamo na drobno narezan trpotec in kuhamo, dokler ni krompir mehek. Na koncu posolimo, dodamo strt ~esen, poper in zakuhamo moko, da juho malce zgostimo (namesto moke lahko uporabimo kislo smetano).

Omleta iz rega~ice

Potrebujemo: 2 jajci, 1 `lico olja, {~epec soli, `lico mleka, skodelico narezanih listov rega~ice.

Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, stepemo in zlijemo v ogreto ma{~obo. Liste rega~ice prekuhamo, posolimo po okusu in odcedimo. V jaj~no omleto nadevamo prekuhano in odcejeno rega~ico, zavijemo in omleta je pripravljena za postre`bo.

Testenine s koprivo

Potrebujemo: ½ kg listov kopriv, 30 dag testenin, 1 ve~jo ~ebulo, 5 `lic olja, sol in poper po okusu.

Priprava: Na drobno narezano ~ebulo prepra`imo na 2 `licah olja, da lepo porumeni. Dodamo oprane in drobno narezane liste ciprja in blan{iramo 15 minut. Po potrebi dolivamo vodo. Posolimo in popopramo. V slani vodi skuhamo te-

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Kosilo iz narave

stenine (pol`ke, makarone, {pagete, {iroke rezance ipd.), jih odcedimo in damo v posodo s 3 `licami olja. Na koncu dodamo {e blan{irano zelenjavo, vse skupaj zme{amo in takoj postre`emo.

Solata

Potrebujemo: ½ kg mladih listov ozkolistnega ciprja (cipro{a), 2 mladi ~ebuli, 2 `lici ribanega hrena, 2 dcl kisle smetane, limonin sok, sol.

Priprava: Oprane mlade liste ciprja blan{iramo, odcedimo in na drobno nare`emo. Ko se ohladijo, jih zme{amo z na kolute narezano mlado ~ebulo, ribanim hrenom in soljo. Polijemo z limoninim sokom, zalijemo s kislo smetano in zme{amo. Postre`emo takoj.

Malinova marmelada

Potrebujemo: 1 kg zrelih in zdravih malin, 600g sladkorja in sok 1 limone.

Maline je najbolje nabirati zgodaj zjutraj, nikoli pa jih ne nabiramo v najve~ji pripeki. Pazimo, da nabiramo samo najbolj zrele in zdrave plodove. Operemo jih v mrzli vodi, ki jo ve~krat zamenjamo. Maline odcedimo, dobro posu{imo in jih damo v kozarec. Nanje nasujemo sladkor in dolijemo limonin sok. Maline namakamo vsaj 2 uri. Potem odcedimo njihov sok in ga damo v kotli~ek. Med me{anjem naj po~asi vre, da se zgosti.

Dober tek vam `eli va{ Kosobrin

Pugy pugy @ rutka.net

V naravi lahko sre~amo medveda in klopa

Slednjih zagotovo veliko ve~ in {e veliko bolj nevarni so, bi lahko komentiral podnaslov tega ~lanka. V naravi smo izpostavljeni sre~anju z enim in drugim. Z medvedom bi se sicer vsi radi sre~ali (v varni razdalji seveda), saj je opazovati medveda v naravi (ne v `ivalskem vrtu) posebna dogodiv{~ina. S klopi pa ~im manj; v primerjavi z medvedom so kljub majhnosti ~loveku veliko bolj nevarni.

In zakaj prebrati tale ~lanek? Ker je pomembno, da smo pripravljeni vnaprej (BiPi), in ker bodo s tem povezana tudi {tevilna vpra{anja star{ev na sestankih za taborjenja.

Medved

Kako se sre~anju lahko izognemo Ker ima medved izredno razvit voh, `e na dale~ z nosom zazna vonj bli`ajo~ega se ~loveka in se umakne. Medved ima tudi izredno dobro razvit sluh, zato je opozarjanje s hrupom najbolj{i na~in, da ga opozorimo na svojo prisotnost. Hrup predstavlja `e "glasna hoja" ({umenje listja, pokanje suhih vej in {krtanje kamenja). ^e od ~asa do ~asa {e brcnemo kamen na poti, udarimo s palico po drevesnem deblu, glasno zaka{ljamo ali se celo pogovarjamo, kaj za`vi`gamo ali zapojemo (to je za skupine tabornikov v naravi kar obi~ajno), je to dovolj, da pravo~asno "obvestimo" medveda o svojem prihodu. Vsak normalen medved in tudi medvedka z mladi~i se bosta takem hrupu kar najhitreje umaknila, tako da ju povzro~itelj hrupa zagotovo ne bo sre~al.

Opozarjanje medveda na prihod s kakr{nimkoli hrupom je zlasti priporo~ljivo, ~e moramo pre~kati kraje, kjer se medved rad pogosto zadr`uje, {e posebno, ~e so gosto obrasli z nepregledno go{~o ali pa jih pre~kamo ob slabi vidljivosti v mraku ali pono~i. V temi je poleg zvoka medveda pomembna tudi mo~na baterijska svetilka, s katero je mogo~e svetlobni snop usmeriti na ve~jo razdaljo.

Kaj pa ~e ga sre~amo?

Pri sre~anju z medvedom ali z medvedko z mladi~i na ve~ji ali manj{i razdalji je predvsem potrebno ohraniti mirne `ivce. Zavedati se moramo, da imamo opravka z bitjem, ki ni napa-

dalno, ~e se ne po~uti ogro`eno, zato mu z neprimernim ravnanjem ne smemo dati povoda za napad. Medved namre~ lahko ~loveka huje po{koduje `e z enim samim udarcem s {apo, se lahko v skoku po`ene kar nekaj metrov dale~ in te~e s hitrostjo do 50 km na uro. V trenutku, ko se sre~anja zavemo, je najbolje nepremi~no obstati in premagati prvo paniko. Predvsem je pomembno, da ~im bolje ocenimo situacijo (kje je medved ali medvedka, ali so v okolici tudi mladi~i, kje je najbolj{a pot umika). Nato se, ne da bi odvrnili pogled od medveda (torej mu ne poka`emo hrbta), po~asi in brez sunkovitih kretenj umaknemo na varno. Pomembno je, da se s tabore~imi o

ravnanju pogovorite `e pred odhodom iz tabora in morebitno sre~anje z medvedom tudi simulirate.

Klop

Glede na to, da smo taborniki pogosto v naravi, je mo`nost, da na svoji ko`i sre~amo klopa, precej velika. Nahajajo se predvsem v visoki travi in nizkem grmovju, seveda pa ni kraja, kjer mo`nost sre~anja ne obstaja. Pogostost se sicer z vi{ino zmanj{uje, vendar nam ni~ ne pomaga, ~e smo visoko v hribih, saj se moramo enkrat tudi spustiti in skozi gozd priti v dolino. Po podatkih In{tituta za varovanje zdravja so klopi oku`eni predvsem v gozdovih Gorenjske in [tajerske, vendar se na to ne gre zana{ati. Iz zadnjih primerov (taborni{kih) oku`b je ve~ja verjetnost oku`enosti v bli`ini krajev in mest.

Najbolj{a je preventiva

Nevarnost traja od februarja do novembra, seveda pa je intenzivnost ve~ja v spomladanskem in poletnem ~asu. Najbolj{a za{~ita je seveda cepljenje. Vendar tudi takrat ne moremo pustiti,

da se klopi pasejo po nas, saj klop poleg klopnega meningitisa prena{a tudi borelijo (proti kateri pa cepivo ne pomaga).

Druga mo`nost preventive je uporaba repelentov (spreji in kreme) proti pikom in pa dolga obla~ila, ki za{~itijo ko`o. Seveda je to v poletnih mesecih te`ko, zato svetujem obratno strategijo; ~im kraj{a in ~im bolj ohlapna obla~ila. Klopi za ugriz potrebujejo namre~ ~im bolj mehko in mirno mesto (pod elastiko nogavic, v kolenskem pregibu, v predelu dimelj, okoli pasu oz. pod pazduho). ^e smo oble~eni malo, klopa na ko`i la`je opazimo, pa {e "mirnih mest" je veliko manj. Nenazadnje se klopi v obleki tudi skrijejo in tako po~akajo na mirnej{e ~ase, ko bodo lahko poiskali primerno mesto za ugriz. Zato se je potrebno po vsaki aktivnosti temeljito pregledati, obla~ila pa preoble~i (tudi spodnje perilo - {e posebej in vedno vsak ve~er pred spanjem).

Klop nam `e pije kri

Pomembno je, da klopa po tem, ko smo ga opazili, ~im prej odstranimo. To seveda ne smemo storiti na silo, saj bi pri tem lahko klopu odtrgali glavo (kar si sicer tudi zaslu`i) in tvegali oku`bo ali gnojenje. Najbolje je, da vam pri tem pomaga nekdo drug, ki ima s tem `e nekaj prakse. Obi~ajno se klopa lahko odstrani brez posebnih pripomo~kov. Prst narahlo poslinimo, da dose`emo bolj{i oprijem s ko`o in nato kro`no vrtimo mesto ugriza (s tem se vrti tudi klop). V primeru, da ta strategija ne obrodi sadov, si pomagamo z oljem ali kremo. S tem ustvarimo nepredu{no plast, ki omeh~a klopov ugriz. ^e se nam zgodi, da klop ne gre iz ko`e ali da se nam glava odtrga, je potrebno obiskati strokovno zdravni{ko pomo~. Seveda ne smemo pozabiti na vodenje dnevnika ugrizov. To informacijo posredujemo star{em ob zaklju~ku tabora, saj se bolezen lahko razvije {ele po taborjenju.

Na spletni strani http:// www.gov.si/zgs/medved/ najdete {e ve~ vsebin o rjavem medvedu.

Zakaj se moramo nenehno u~iti?

Po~asi pospravljamo spomine na po~itnice in za vse nas se ponovno za~enja vpetost v vsakdanje dejavnosti; za mladino je to {ola in u~enje. Nekaterim se `e sama beseda u~enje sli{i neprijetno. No, malce analizirajmo, kaj je sploh lahko u~enje, da nam bo postal izraz popolnoma doma~. Ve~ina na{ega `ivljenja temelji na u~enju in je za ~loveka nenadomestljiva oblika razvoja. Vse od hoje, govora, uporabe jedilnega pribora, pisanja, branja … vse te ve{~ine so rezultat u~enja. U~enju se torej ne moremo izogniti, lahko si ga olaj{amo in olep{amo.

U~enje je vsako spreminjanje obna{anja pod vplivom izku{enj z relativno trajnim u~inkom. Spremeniti obna{anje pomeni, da se vedemo druga~e, kot smo se vedli pred u~enjem, izku{nja pomeni, da so morali delovati nekak{ni dra`ljaji od zunaj in smo nekaj do`iveli, in relativno trajni u~inek se ka`e v tem, da to, kar smo se u~ili, znamo dalj{e ~asovno obdobje.

Primer: Da bi se Janezek nau~il vezati prijateljski vozel, mu mora nekdo pokazati (dra`ljaji od zunaj), sam mora prepletati vrvico (izku{nja) in ~e jo je velikokrat prepletal, je rezultat sprememba vedenjasedaj zna zavezati prijateljski vozel, torej je njegovo vedenje druga~no, kot je bilo prej.

U~enje je lahko namerno in nenamerno. Namerno u~enje je, ko se v {oli "mora{" nau~iti angle{ko slovnico, nenamerno u~enje je, ko si iz filma mimogrede zapomni{ angle{ke kletvice.

Namerno u~enje dostikrat do`ivljamo kot naporno, utrujajo~e in celo dolgo~asno. Zakaj je temu tako?

Na u~enje vpliva veliko razli~nih

dejavnikov, lahko jih razdelimo v nekaj osnovnih skupin. Fiziolo{ki dejavniki Fiziolo{ki dejavniki Fiziolo{ki dejavniki Fiziolo{ki dejavniki Fiziolo{ki dejavniki zajemajo na{e telesno stanje (ali smo bolni, zdravi, iz~rpani, zaspani, la~ni). Bolj{e fiziolo{ko stanje ugodnej{e vpliva na proces u~enja. Fizikalni dejavniki Fizikalni dejavniki Fizikalni dejavniki Fizikalni dejavniki se nana{ajo na okolje in sicer primerno osvetlitev, temperaturo prostora, hrup in podobno. Socialni dejavniki Socialni dejavniki so odraz dru`benega okolja in zajemajo razli~ne na~ine pou~evanja, stali{~a star{ev in u~iteljev do u~enja, razli~ne tehnolo{ke pripomo~ke od table do ra~unalnika. Vsi navedeni dejavniki pripomorejo k la`jemu u~enju, vendar se nanje prepogosto sklicujemo, da bi opravi~ili pomanjkljivost psiholo{kih psiholo{kih dejavnikov. dejavnikov. Slednji so neizogibni, saj brez njih ne more ste~i proces u~enja. Nana{ajo se na celotno osebnost in zajemamo sposobnosti (vidim, sli{im, lahko se besedno izra`am, pomnim, sklepam), ~ustva (jezim se, ljubim, strah me je) in motivacija (kaj so moje vrednote, kaj me zanima). Na psiholo{ke dejavnike najla`je tudi sami vplivamo, {e posebej na motivacijo. Motivacijo sestavljajo vsa gibala, ki nas `enejo na neko delovanje. V primeru u~enja bo najmo~nej{e gibalo notranja vrednota, prepri~anje, da je znanje glavni cilj. Mnogokrat se mladostniku

ta cilj zdi oddaljen in preve~ abstrakten, zato se motivira z zunanjimi nagradami in kaznimi, kot so ocene, denarne nagrade star{ev ipd. Tovrstna motivacija lahko traja kratek ~as in zopet "ostane brez motivacije", nekdo mu je "vzel motivacijo" ali ga ni dovolj "motiviral". Narekovaji nam povedo, da ni nih~e drugi odgovoren za na{o motivacijo kot mi sami.

Torej, da bi si olaj{ali delo glede u~enja, moramo biti najprej prepri~ani, da je le-to pomembno za na{e `ivljenje, oziroma si zastavimo bli`je cilje in re~emo: "U~enje mi je pomembno za to konferenco." (^e ne gre druga~e, malce varamo sami sebe; v drugi konferenci re~emo: "Samo {e za to konferenco!" in tako do konca {olanja ali dokler ne vzljubimo u~enja).

Razen dobre volje (ali motivacije) naj ne bi pozabili na sprotno u~enje, prizadevanje, da bi snov razumeli, v nasprotju s tem, da bi si jo samo mehani~no zapomnili.

In zakaj se nam je te`ko u~iti? Ker smo prepri~ani, da nas nekdo sili k temu, `eli nam vzeti ~as za mladostni{ko zabavo, ne razume nas, nalaga nam nesmiselne naloge.

Je tvoje prepri~anje tudi tak{no? Moral bo{ brati {e naslednjo {tevilko Tabora.

Bubi

bubi @ rutka.net

IZ TABORNI[KE PESMARICE

Tokrat vam kon~no le pripravljam pesmico, ki sem jo prejel iz kak{nega rodu. V rodu Morskih viharnikov iz Portoro`a `e ve~ kot desetletje vsako leto pripravijo himno taborjenja. Najve~krat napi{ejo besedilo h kak{ni `e znani melodiji, v~asih pa se opogumijo in pripravijo povsem svojo pesem. Pred {estimi leti so peli takole …

C d 7

[el je ~as, mimo nas, F G C polni vtisov zdaj vam pojemo naglas.

d F

Naj spomin na te dni G C v na{ih srcih ne zbledi.

G a G F d G Bilo je lepo, slovo bo te`ko.

C G F G

Ob tabornem ognju smo se zbrali, C G F G da bi Sol~avi pesem zaigrali,

C G F e

v spomin na te zelene trate, F G C F C dale~ stran od sivih mestnih cest.

C G F G

Padal, padal je vztrajno de`ek. C G F Na Ram{akov senik se skrili smo.

Mokre cunje pri njih so se su{ile, a G F G v zahvalo jim ta verz poklanjamo.

[el je ~as …

Fantje vhod so naredili in ga s Fabjotom krstili. Vanja {otor je se{ila Davor ji narisal je na~rt.

Po Sol~avskih se hribih smo podili in Macesnika razjezili. Na{li vrh vsi Hude smo Pe~i, le vodniki free climbing so se {li.

[el je ~as …

[EL JE ^AS - ([e je ~as, Vlado Kreslin), Sol~ava 1999

Foto: Bla` Verbi~.

S estri O dgovarjata S otrpinom

@ivijo vsem {oloobveznim, pa tudi tistim, ki ste to neko~ bili. Ne moreva verjeti, pa vendarseptember je spet tu. In z njim se prikrade v na{e glave ter srca tudi {ola. Pa naj vas to ne `alosti, prihajajo novi ~asi, taborni{ki izzivi, zanimive naloge, dogodiv{~ine in nova prijateljstva.

Veseli sva va{ih pisem, ~eprav po ve~ini vsebujejo negativne informacije, `eliva pa si, da vam bi najini odgovori ~im bolj koristili.

VPRA[ANJE:

@ivijo!

Vajina rubrika je res super! Pi{em vama prvi~ in upam, da moje pismo ne bo romalo v ko{, kajti resni~no rabim vajino pomo~! Kot sta `e ugotovili imamo vsi, ki vama pi{emo, te`ave in tudi jaz na `alost nisem izjema. No, stara sem 13 let in moje `ivljenje se spreminja v no~no moro. Z dru`ino smo se preselili na ~isto drug konec Slovenije in v novem kraju nikogar ne poznam, stari prijatelji pa so predale~, da bi se z njimi pogosto dobivala. Tako med po~itnicami prodajam dolg~as in se smilim sama sebi. Ker pa sta vidve tudi tabornici, naj povem {e, da jaz to po vsej verjetnosti nikoli ve~ ne bom, saj je moj rod tam, kjer sem `ivela prej. Nimam pa poguma, da bi se pridru`ila tukaj{njim tabornikom.

Prosim povejta, kako naj pre`enem dolg~as in kaj naj storim, da bom spet lahko tabornica.

Nesre~na migrantka

VPRA[ANJE:

Dragi Kuhla in Kahla!

Najbr` vesta, da so problemi vsakega najstnika star{i, eni so bolj zate`eni, drugi manj, eni pa so res upravi~eno. No, pri mojih tastarih pa je za znoret! Najbolj na `ivce mi gre, ker mi ne pustijo, da mam svoj stil obla~enja in mi vsiljujejo stvari, ki mi niti slu~ajno niso v{e~. Zakaj ne morem sama odlo~at o svoji zunanjosti? Problem nastopi tudi, ko gre moji mami tok v nos, da mam fanta. Ona bi najraj{ vidla, da ga do 18 leta ne bi mela, kar je {e 4 leta. Potem so pa tuki {e ocene, ki za moje pojme niti niso slabe, ampak od mene zahtevajo, da sem popolna, kar pa na `alost nisem in tud nikol ne bom. Tko da kaj nej {e re~m drucga kot: SOS!!!

Zvezdica

ODGOVOR:

Pozdravljena migrantka, tvoji problemi se ti samo trenutno zdijo nere{ljivi, kmalu bo ~isto druga~e, bo{ videla. Kar pogumno glavo gor. S septembrom bo{ sre~ala nove sovrstnike in spoznala nove prijatelje, mogo~e bo kdo med njimi celo tabornik tamkaj{njih rodov, tako da midve ne bi obupavali. Razumeva, da se z novim okoljem marsikaj spremeni, in ti svetujeva, da si da{ malo ~asa, pa bo{ videla, da le ni vse tako ~rno in negativno. Spremembe morajo biti, samo sprejeti jih moramo. Kako pa se vklopiti v novo dru`bo in okolje, tu ti~i ta zajec, ob tem predlagava, da z zvrhano mero znanja, tako taborni{kega kot tistega "kulskega", pa seveda s spro{~enim korakom v vsak nov dan, u`ivaj ti sre~nica mala.

ODGOVOR: @ivijo, ni kaj re~i kot samo - ti kar sveti v vsem svojem sijaju, zvezdica mala. Zdaj midve ne veva za kak{en drasti~en stil obla~enja gre, pa vendar, ~e je vse v mejah normale, le da te tvoja mami ne vidi v taki lu~i, potem bo{ to tudi {e prerasla in gre za fazo, ki jo mora{ kot najstnica dat skoz. Potrudi se, da bi tvoji star{i razumeli, da gre za tvoj na~in izra`anja in da ti tudi glede fanta lahko zaupajo. Vse je v zaupanju: torej ni~ pono~evanja, laganja in skrivanja, vse naj bo "out on the open", ~e ve{ kaj misliva. Glede ocen je pa zadeva `e zaskrbljujo~a, prav ima{, ko pravi{, da nih~e ni popoln, daj star{em vedeti, da se trudi{ po svojih najbolj{ih mo~eh in da se u~i{ zase, ne zanju. Midve pa upava, da res se, ker je izobrazba tisto, kar ti bo v `ivljenju prav pri{lo. No, toliko od naju, pa sre~no, ne pozabi na sijaj zvezdica.

Vsi nasvetov potrebni pi{ite na SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla @ gmail.com.

Tina Vodovnik Katju{a [avc savckatjusa @ email.si

Naj te za za~etek vpra{am, Naj za za~etek vpra{am, Naj te za za~etek vpra{am, Naj za za~etek vpra{am, kako dolgo si `e pri taborni- kako dolgo si `e pri taborni- kako dolgo si `e pri taborni- kako dolgo si `e pri taborni- dolgo `e pri kih in kdo te je navdu{il za kih in kdo te je za kih in kdo te je navdu{il za kih in kdo te je za kih in kdo te je navdu{il za njih. njih. njih. njih.

Tabornica sem `e od {estega leta. Vsa dru`ina je pri tabornikih, zato je bilo `e od rojstva znano, da tudi jaz ne bom izjema. O~e je stare{ina, mama blagajni~arka, pa tudi brat je aktiven tabornik. Ima{ zanimivo taborni{ko zanimivo taborni{ko Ima{ zanimivo taborni{ko zanimivo taborni{ko Ima{ zanimivo taborni{ko ime. Kako si ga dobila? ime. Kako si ga dobila? ime. Kako si ga dobila? ime. Kako si ga dobila?

Moje taborni{ko ime je Lul~ek ali kraj{e Lul~i. Za tem pa ne stoji nobena perverzna zgodba. Ko sem bila prvi~ na taboru, {e nisem znala izgovoriti ~rke r in sem zato govorila, da sem ostri`ena na jul~eka (na gobico). Vodniki so nato ime {e malo sfrizirali in tako se me je prijelo ime Lul~ek.

izmed najlep{ih izku{enj v mojem `ivljenju moram priznati, da sem ~isto malo pogre{ala na{ taborni prostor v Podgozdu pri @u`emberku in reko Krko.

Kaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvu Kaj je tisto, kar te taborni{tvu Kaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvu Kaj je tisto, kar te taborni{tvu najbolj privla~i? najbolj najbolj privla~i? najbolj najbolj

ji v Taboru. Druga~e pa {e zbiram sve~e, suhe ro`e in ostale drobnarije, ki se ponavadi vla~ijo po sobi. Za~ela sem se tudi u~iti kitaro, saj imamo v na{em rodu s kitaristi majhno krizo.

Prej si omenila Eurojam. Prej si omenila Eurojam. Prej si omenila Eurojam. Prej si omenila Eurojam. si Kako si se sploh odlo~ila za Kako si se sploh odlo~ila za Kako si se sploh odlo~ila za Kako si se sploh odlo~ila za za to mednarodno akcijo? to mednarodno akcijo? to mednarodno akcijo? to mednarodno akcijo? to mednarodno akcijo?

Glede na to, da sem zamudila jamboree na Tajskem, je bila to moja zadnja prilo`nost, da se kot udele`enka udele`im kak{nega jamboreeja. Poleg tega je `e brat bil udele`enec na dveh jamboreejih (v ^ilu in na Nizozemskem) in mi je vedno govoril, kako super se je imel.

Kaj ti je bil na Eurojamu najbolj Kaj ti je bil na Eurojamu najbolj Kaj ti je bil na Eurojamu najbolj Kaj ti je bil na Eurojamu najbolj Kaj ti je bil na Eurojamu najbolj v{e~? v{e~?

Kako izgleda dru`ina, v kateri so vsi

Kako izgleda kateri so vsi

Kako izgleda dru`ina, v kateri so vsi

Kako izgleda kateri so vsi ~lani aktivni taborniki? aktivni taborniki? ~lani aktivni taborniki? aktivni taborniki? taborniki?

Dobra stran tega je, da vse informacije o akcijah in drugem dogajanju pri tabornikih izvem iz prve roke. Lepo je tudi, da vsa dru`ina `ivi s taborni{tvom. Posebej zanimivo je pred tabori, ko se vsa dru`ina pakira. Nori{nica … Ko si `e omenila tabore. Kolikokrat `e omenila tabore. Kolikokrat Ko si `e omenila tabore. Kolikokrat `e omenila tabore. Kolikokrat Ko si `e omenila tabore. Kolikokrat si `e bila na taboru? `e bila na taboru? si `e bila na taboru? `e bila na taboru? `e na

Lani je bil to `e moj enajsti tabor. Letos pa se ga nisem mogla udele`iti zaradi Eurojama. ^eprav je bila to ena

Majhne stvari, kot so ve~eri ob tabornem ognju, dru`enje v naravi, dejstvo, da imam pri tabornikih vedno prijatelje, raznolikost dejavnosti, ki jih taborni{tvo omogo~a.

Vsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, da Vsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, da Vsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, da Vsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, da vsaj vejo, te lahko vedno sre~ajo popoldne, ko te lahko vedno sre~ajo popoldne, ko te lahko vedno sre~ajo popoldne, ko te lahko vedno sre~ajo popoldne, ko te lahko vedno sre~ajo popoldne, ko se vozi{ na svojih rolerjih, kajne? se svojih rolerjih, kajne? se vozi{ na svojih rolerjih, kajne? se svojih rolerjih, kajne?

Res je. Na njih se pripeljem na vse taborni{ke akcije in sem zato nemalokrat kregana, ker so sila neprakti~ni. Kaj pa te poleg rolanja {e veseli? Kaj te poleg rolanja {e veseli? {e Navdu{ujem se nad astrologijo. Vsi, ki me poznajo, vejo, da rada vede`ujem iz kart. Zanima me tudi astronomija, zato so mi zelo v{e~ ~lanki o astronomi-

To, da se je vedno nekaj dogajalo. Od takrat, ko si vstal, do trenutka, ko si utrujen od delavnic in aktivnosti zaspal. Pa tudi dru`ba in novi prijatelji, ki sem jih spoznala.

Je bilo kaj slabega? Je bilo kaj slabega? Je bilo kaj slabega? Je bilo kaj slabega? Je bilo slabega?

Hrana in pa spremenljivo angle{ko vreme. Vendar to ni pokvarilo splo{nega vtisa.

Super. Hvala ti za ta kratek intervju. Super. Hvala ti za ta kratek intervju. Super. Hvala ti za ta kratek intervju. Super. Hvala ti za ta kratek intervju. ta Bi za konec rada {e kaj sporo~ila ali Bi za konec rada {e kaj sporo~ila ali {e sporo~ila ali koga pozdravila? koga pozdravila? koga pozdravila? koga pozdravila?

Pozdravila bi vse, ki me poznajo (smeh), vse RSK-jevce in vse ~lane odprave Eurojama 2005.

Tina Vodovnik je 17-letna tabornica. Je ~lanica rodu Severni kurir iz Slovenj Gradca. V kratkem pogovoru mi je povedala nekaj o sebi in svojih izku{njah pri tabornikih.

Foto: arhiv RSK.

IMETI VOD GG

Barbara Ba~nik - Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

Si vodnik GG-jev?

Beri dalje ... o delu z gozdovniki in gozdovnicami:

Pri~arati dogodiv{~ino

Pi{e se mesec september, {ola se je `e za~ela in tudi taborniki so spet tu z rednimi vodovimi sestanki. In ti? Vodnik GG-jev, ki tudi letos ne ve, kako se lotiti dela z njimi. Ja, poznamo te te`ave, zdi se, da se z njimi kar preve~ vodnikov lahko poistoveti, in zato je situacija `e kar zaskrbljujo~a. Predlagam, da za~nemo pri osnovah, to je obliki dela za doti~no starost, beri vi{jo stopnjo O[. Verjetno pa se tudi ti kot dolgoletni tabornik spominja{ svojih GG-jevskih dogodiv{~in ...

DEFINICIJA DOGODIV[^INE:

Gre za neponovljiv dogodek, ki se globoko

vtisne v podzavest vsakega posameznika.

Lahko je pozitiven ali negativen. Iz takega

dogodka posameznik odnese nek nauk, ki ga potem spremlja skozi vse `ivljenje.

^eprav so gozdovniki in gozdovnice {e otroci, se pri njih `e pojavi potreba po tovrstnih dogodiv{~inah, izginja pa intenzivna `elja po igri, ki predstavlja glavno obliko dela z M^-ji. Dogodiv{~ina jim namre~ nudi svojevrsten izziv, daje jim nove ideje, {iri obzorja in meje, vse pa temelji na ~isto spontanem odnosu. Dogodiv{~ino uporabljamo kot metodo dela z GG-ji, ker nam nudi vrsto na~inov, ki vodijo k doseganju naslednjih ciljev:

CILJI DOGODIV[^INE:

·utrditi vodov duh, povezanost med ~lani voda,

·izpopolniti njihovo sodelovanje in timsko delo,

·demokrati~no odlo~anje,

·delitev dela,

·pridobiti zaupanje v samega sebe,

·zaupanje v svoje znanje,

·izmenjava izku{enj,

·zadovoljitev potreb po dogodiv{~ini.

RECEPTI OZIROMA NEKAJ O LASTNOSTIH DOGODIV[^INE:

NOVOST:

Dogodiv{~ina je za otroke le tisto, kar jim predstavlja nekaj novega. Torej, ko delamo z GG-ji, moramo imeti vedno pred o~mi, da morajo biti aktivnosti, ki jim jih pripravljamo, za njih nekaj, ~esar {e niso poizkusili.

SPONTANOST: SPONTANOST: Aktivnosti za GG-je morajo biti vedno skrbno planirane, vendar pa moramo v dolo~enih mejah dopustiti tudi dogajanje stvari, ki niso bile v na{em planu. Dogodiv{~ini moramo namre~ pustiti, da se zgodi. Stvari, ki so vodji lahko povsem nepomembne, so na drugi strani ~lanom voda zelo pomembne. Prava dogodiv{~ina se po`vi`ga na vse plane in urnike, na vodji pa je, da oceni, koliko spontanosti si v dolo~eni situaciji lahko privo{~i.

DUH: DUH: DUH: DUH: DUH: Duh dogodiv{~ine je tisto nekaj, kar je te`ko vzpostaviti. Gre prakti~no za skupinsko igro in nau~iti se moramo ceniti povsem male vsakdanje stvari. Skupina kot vod skupaj sprejema razli~ne odlo~itve, posamezniki skupaj izberejo skupno pot in nadaljujejo v isti smeri, ali pa ne. Gre torej za preproste stvari, ko vod skupaj pri`iga ogenj, sestavlja svojo himno ali spi v premajhnem {otoru. To je tisto, kar je va`no, in tisto, kar si posameznik zapomni.

PODROBNOSTI: PODROBNOSTI: Detajli lahko dajo povsem povpre~ni aktivnosti poseben ~ar. Veliko tovrstnih podrobnosti se zgodi kar naklju~no, za kak{no pa lahko poskrbimo tudi sami. Da aktivnosti ne bi bile enoli~ne in dolgo~asne, moramo vanje vsake toliko vna{ati vedno nove elemente, tako da tudi navaden izlet na bli`nji hrib dobi pridih enkratne dogodiv{~ine.

CILJI: CILJI: CILJI: CILJI: Ko organiziramo neko dogodiv{~ino za otroke, si ne smemo predhodno ustvarjati prevelikih pri~akovanj, vseeno pa moramo biti dosledni. Cilje je potrebno ~lanom voda jasno opredeliti, obenem pa jim moramo ponuditi dejavnost v taki obliki, ki je primerna za njihovo starost in njihove mo`nosti, sposobnosti. Naslednji~ pa o planiranju konkretne dogodiv{~ine. Do takrat pa imejte v mislih, da bodo GG-ji raj{i prisostvovali programu, ~e bodo vklju~eni v odlo~anje o tem, kaj bodo po~eli. Predstavite jim njihove mo`nosti `e zdaj, na za~etku leta, in skupaj z njimi na~rtujte vodove sestanke, akcije in izlete. Poizkusiti ni greh. Pa sre~no.

Alpinisti~no gibanje

Vro~a tema tega poletja je zagotovo pompozna re{itev Toma`a Humarja iz Nanga Parbata in prav je, da tudi pri tabornikih omenimo kaj na temo varnosti pri gibanju v gorah. Jasno je, da nam po `ilah ste~e adrenalin `e ob sami mo`ni nevarnosti, kaj {ele ob dejanski, a marsikatera usodna nesre~a se da prepre~iti s stopnjo previdnosti in ozave{~enosti o gorah.

izku{nji. Za~nite na za~etku in se prijavite va{emu najbli`jemu AO AO AO AO AO (alpinisti~nemu odseku), kjer vam bojo izku{eni planinci in plezalci posredovali dovolj informacij za za~etek. Tudi vodi~i, ki opisujejo smeri v Sloveniji, vam ne smejo biti dovolj: v vsakem tak{nem plezalnem vodi~u bo `e v uvodu pisalo, da informacije knjige zado{~ajo le tistim, ki `e imajo osvojeno osnovno znanje plezanja.

Na splo{no delimo gibanje v gorah v dve ve~ji poglavji, in sicer na hojo v hojo hojo v hojo hojo v gore gore po zavarovanih in zaznamovanih poteh ter plezanje ali alpinizem plezanje alpinizem plezanje ali alpinizem plezanje alpinizem alpinizem.

Plezanje Plezanje Plezanje Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, definiramo pa ga kot gibanje, pri katerem se poleg nog uporabljajo tudi roke (v~asih pa {e kak{ni drugi deli telesa). Pri tem so lahko roke "aktivne" (razvijajo silo, potrebno za ohranjanje polo`aja ali napredovanje) ali pa slu`ijo le za ohranjanje ravnote`ja.

Vzroke nesre~ Vzroke nesre~ Vzroke nesre~ Vzroke nesre~ Vzroke v gorskem svetu delimo najprej na dva dela: na subjektivsubjektivsubjektivsubjektivne ne ne ne ne in objektivne objektivne objektivne objektivne nevarnosti. Subjektivne so tiste, ki prihajajo iz planinca samega, objektivne pa vse tiste, ki jih povzro~i narava in so pogosto nepredvidljive. Pod subjektivne spadajo slaba tele-

sna in psihi~na pripravljenost, iz~rpanost, pomanjkljiva oprema, nepoznavanje gorskega sveta in razmer, podcenjevanje nevarnosti, nepravilna prehrana in raba opreme. K objektivnim pa {tejemo vremenske preobrate (strela, mraz, veter, sneg, sonce ...), meglo, temo, gibanje pono~i (vse kar povzro~i te`jo orientacijo), plazove ter potrese. Druge nevarnosti so {e padci in zdrsi, kru{ljivost podlage, nevarnosti gozda (ka~e, zveri), ob vodah in nevarnosti v nevarnosti v nevarnosti v nevarnosti v snegu snegu snegu, kjer so problem sne`ni zameti in plazovi.

^e ste popolni za~etnik kar se ti~e zahtevnej{ega gibanja v gorah, vam nikakor ne sme biti dovolj branje nekaj ~lankov na to temo in morda kake knjige, ki jo je napisal alpinist po lastni

Kako lahko ~im bolje pre- Kako lahko ~im bolje prepre~imo nesre~o pre~imo nesre~o pre~imo nesre~o pre~imo nesre~o pre~imo nesre~o: telesno se pripravimo s treningi in pridobivanjem mo~i ter vztrajnosti pri hoji, pripravimo se tudi moralno-psiholo{ko in poskrbimo predvsem za planinsko znanje (od poznavanja gora v vseh letnih ~asih, tehnike hoje, pa vse do opreme). Na pohod ne gremo sami in pred tem obvestimo o odhodu svojce ali bli`nje ter planinsko ko~o.

Kako reagirati v primeru ne- Kako reagirati ne- Kako reagirati v primeru ne- Kako reagirati nesre~e: sre~e: vsak tabornik mora dobro poznati osnove prve pomo~i, kar bi moralo zado{~ati ob manj{ih nezgodah. Kadar pa situacija presega vas same, posku{ajte na vse mo`ne na~ine poklicati na pomo~: pi{~alka, dim, svetilka … ^lanek vam ne bi smel vzeti navdu{enja do gora ali zmanj{ati vznemirljivega adrenalina. Sporo~iti `eli le: hodite ~im ve~ v gore, imejte se fino in noro v naravi, ampak pamet v glavo!

O bogu...

Nastopilo je novo obdobje - ~as, ko nas obdajajo barve mavrice, toplota in neka posebna energija v ozra~ju in povsod okoli nas - to je poletje.

Son~ni `arki nekega popoldneva so me pripeljali k razmi{ljanju o bogu. Ta bog je eden in prebiva v vseh nas, le da ga vsak ~uti in izra`a na svojevrsten na~in. In zakaj bog?

Prav ~lovek je bil tisti, ki je vse tisto, kar mu je ostalo nepojasnjeno in neznano, poimenoval bog. Nekaj je zagotovo ~util - morda ravno to posebno energijo v ne~em ve~. To energijo je morda za~util ob {umenju morja, ko je vohal vonj tiste cvetlice, ko so mu po obrazu tekle solze, ko je gledal v topel plamen gore~ega ognja ali po~el na tiso~e drugih stvari in ob

njih za~util bistvo.

V ne~em je zagotovo za~util mo~ in tisto posebno silo, ki jo ni znal poimenovati druga~e kot bog.

Vsakdo razmi{lja o bogu v skladu s stopnjo svojega duhovnega razvoja in vsakdo si o njem ustvari svojo sliko. ^lovek je boga imenoval kot Alah, Sveti O~e, Ishwara, Bo`ja volja, Ljubezen, Najvi{ja bit ... ter si ustaril podobe za njih.

Pa vendar obstaja toliko razli~nih predstav o bogu, kot je ljudi na Zemlji. Bistvo vseh religij pa je pravzaprav {e vedno enako - duhovni razvoj ~loveka in kot kon~ni cilj - spoznanje samega sebe in boga.

Foto: Bla` Verbi~.

Funky

"V te`kih ~asih dobimo pogum, da razmi{ljamo o neverjetnem," pravi direktor Intela Andy Grove. Zdaj je neverjetno tik pred tem, da postane verjetno. Pomislite na tale znamenja, zna~ilna za na{ ~as: najbolj{i raper je bel, najbolj{i igralec golfa je ~rn, Francija ZDA obto`uje, da so nadute, Danska po{lje mini podmornico v pu{~avsko vojno. V tak{nih ~udnih, ~udovitih in skrb zbujajo~ih ~asih, ko je vse mogo~e, se v resnici lahko bojimo samo strahu.

^udna knjiga za {e bolj ~udne ~ase. Kapitalizem je postal dejstvo, globalni svetovni red. Glasba, na katero ho~e{ no~e{ tako ali druga~e ple{emo vsi. In tu se pojavi vpra{anje stila. Dejstva, ki jih avtorjem knjige Karaoke kapitalizem, vode- Karaoke kapitalizem, vode- Karaoke kapitalizem, vode- Karaoke kapitalizem, vode- Karaoke nje za ~love{tvo za ~love{tvo ~love{tvo, zlepa ne zmanjka, ka`ejo na globalne spremembe, ki se neusmiljeno dogajajo. Mimogrede, ali ste vedeli, da je bilo leta 1999 samo v ZDA petnajstkrat ve~ telekomunikacijskih operaterjev kot leta 1989 na celem svetu?!?!

Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas in Kjell A. Nordsröm A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm - oba ponosna doktorja mednarodnega poslovanja na priznani Ekonomski fakulteti v Stockholmu - se bosta marsikomu zdela ~udaka, recimo jima raje analiti~na vizionarja. ^as `e ka`e obrise tistega, kar sta na mo~ zabavno in prepri~ljivo pridigala `e v svoji prvi uspe{nici z naslovom Funky Business. Dinami~ni dvojec mestoma cini~no, drugje skrajno preprosto, a vedno utemeljeno, dosledno in precej prepri~ljivo odstira tan~ico z ne~esa, kar nam je dejansko `e pred nosom, obna{amo pa se tako, kakor da bi tega nikoli ne `eleli videti. Ne zanima ju povpre~nost, ne ovinkarita in se ne obotavljata. V knjigi o ljudeh, o upravljanju za ~love{tvo, o posameznikih in {e ~em, jasno in glasno povesta … ni~ novega! Prizori so znani,

Je` svetuje, vi preberete: Jonas Ridderstråle in Kjell A. Nordsröm, Karaoke kapitalizem, vodenje za ~love{tvo

uganka je le zorni kot. Razvijeta lasten, svojevrsten pristop. Za povpre~nost in posnemanje ni prostora v njunih glavah. Tega se zavedata, to `ivita in to sporo~ata.

Docela drugo vpra{anje je, kam vodi razvoj skupnosti, kjer se vse priklanja poudarjanju skrajnega individualizma in prodaji lastnih talentov. Zgodba zveni, kakor da utegne uspeh - seveda izra`en v {tevilkah na ban~nih ra~unih - postati res edini legitimen cilj v tej dru`bi. Vsekakor pou~no branje, priporo~am!

[e drobtinica, ki je avtorjema padla z mize.

Na oder se boste prebili samo z domi{ljijo in izvirnostjo. In prihodnost, kot pa~ vedno, pripada tistim v prvih vrstah.

IGRA STRIC VOLK Sergy sergy @ rutka.net

KLIP KLOP

Pri igri KLIP KLOP je pomembna pozornost in hitrost. Nekdo izmed otrok je vodja in ko re~e "klip", naredi poljuben gib in vsi ga morajo posnemati. Ko pa re~e "klop", spet naredi poljuben gib, vendar ga ne sme nih~e opona{ati, temve~ morajo ostati v polo`aju, v katerem so bili ob zadnji besedi "klip". Kdor se zmoti, zapusti igro. Igro lahko starostno zelo prilagodimo, zato se jo lahko igrajo tako M^-ji kot gr~e.

Grizem, grizem in ne pregrizem. Seveda me boste moji taborni{ki bratje in sestre takoj vpra{ali, kaj je sploh lahko tako `ilavega, da volkovi ostri zobje tega ne morejo pregrizniti. Pa to ni stara govedina, ampak taborni{ka ignoranca in nezainteresiranost, ki je zakoreninjena do sredine zemlje in {e globje. Saj smo vendar na vzgojni poti do aktivnih, odgovornih, solidarnih in anga`iranih ~lanov te skupnosti, se boste upirali. Ne, ne, to so samo besede, ki so vam jih polo`ili v misli na in{trukta`i.

Tisto, kar po~nete, je pravo nasprotje; in da je temu res tako, vam bom pokazal na ~isto konkretnem primeru. Na ignoranci do temeljnega akta ZTS, statuta namre~. Tistega, ki je po va{em mnenju nebodigatreba taborni{ke organizacije. [e en kup papirjev. Birokracija, ki nima nikakr{ne zveze s pravim taborni{tvom. Ima pa zvezo z Zvezo, saj je statut Zveze tabornikov Slovenije. In ker je temu tako, naj se Zveza ukvarja s statutom, nas pa naj lepo pusti pri miru v u`ivanju pravega taborni{tva; do skup{~ine, ko bomo pri{li in dvignili roke za “na{o” stvar.

In ko `e govorim o aktivnem ~lanu skupnosti; tudi dr`ava in njeni dr`avljani imamo svoj najvi{ji akt - ustavo. O tej je v zadnjem ~asu veliko govora in vedno ve~ ljudi in interesnih skupin se sklicuje na pravice ali dol`nosti, ki izhajajo iz nje. Seveda jo je za sklicevanje potrebno poznati, razumeti, spo{tovati in uveljavljati.

Pa {e malo ironije za konec, smo v ~asu klimatskih sprememb in morda bo tudi na taborni{tvo privr{al kak{en orkan in ignoranco izkoreninil - za vedno. Stric volk tabor @

Avtorica: Pika.

Avtorica: Barbara Ba~nik - Ba~a (barbara.bacnik @ rutka.net).

NA[ TV VODITELJ SESTAVIL F. KALAN

TRDNA, MAZAVA SNOV

IGRALKA NIELSEN

KONEC POLOTOKA (MANJ[.)

EVROPSKA OTO^NA DR@AVA

ENAKA VOKALA

AFRI[KA KRAVJA ANTILOPA

AMERI[KI SKLADATELJ COPLAND

LADO VAVPETI^

KRAJ PRI VODICAH

SERIJA, ZBIRKA

DEDALOV SIN

^AKALI[^E

NAGRADNA KRI@ANKA

VEDA O POLETIH V VESOLJE

STISK TACA (MANJ[.)

TABORPREHODNO OZEMLJE KANTAVTOR SMOLAR NOVICA

VRSTA ZOFE ESTRADA NA[ ZGODOVINAR (LOJZE)

MEJA, LINIJA

TERME PRI PADOVI OSEBA NA DOPUSTU

LUTKAR MAJARON ERBIJ

TANTAL VRSTA PREPROGE

ZAPOREDJE ^RK 22. IN 18. ^RKA VELIK, UDOBEN AVTOBUS

NA[A PEVKA (MAJDA) RIMSKO MIT. PODZEMLJE

ORANJE TEORIJA IN ...

VODSTVO PRAVNIK [NUDERL

BO@JEPOTNIK ABRAHAMOV SIN

@ENSKA, KI SKA^E RADIJ

POKRAJINA V VIETNAMU ZA^IMBA

OKR. ZA STRAN NEKD. TENI[A^ WILANDER

JAZ, TI, .. PREMIK PO ZRAKU

ZREZEK

PISANA VRTNA CVETICA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 9

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz {tevilke

7-8 smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne

nagrade:

Maja Pergovnik, A{ker~eva 3a, 8325 [o{tanj, Filomena

Ka{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna, Mihael Polak, Polica 2A, 4202

Naklo. Drogino nagrado prejme Alenka Simon~i~, Martina

Krpana 30, 1000 Ljubljana. ^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 20. septembra na

naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ObvezObvezno na dopisnici. na dopisnici. no na dopisnici. na dopisnici. dopisnici.

NAGRADNI KUPON9

MESTO NA CIPRU

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec:

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.