Revija Tabor 2005/2

6Taborni{ke

22. februarDan ustanoviteljawww.scout.org

Founder's day/thinking daywww.wagggs.org

11. - 13. marecSeminar za organizatorje in izvajalcepisarna ZTS (01/300 08 20)

taborjenjZTS @rutka.net

12. marecFotoorientacija MZT (MZT in RHV)anabritovsek @hotmail.com

19. marecDan KO (Dan komisije za taborni{ki program) kopr.rutka.net

19.-20. marecNo~no orientacijsko tekmovanje (RMT Ljubljana) not.rutka.net

2. april[kalska liga, ka te briga. skalska.rutka.net

(RJZ Velenje, ~eta Divji volk, [kale) rokmiklavzina @yahoo.com

22. aprilDan tabornikov

23. aprilTaborni{ki fe{tivalfestival.rutka.net

(MZT; Ljubljana, park Tivoli)muc @rutka.net

22. februar - Svetovni dan razmisleka

Zanimive informacije najdete na spletni strani Svetovnega zdru`enja vodnic in skavtinj (WAGGGS) http://www.wagggsworld.org/fundraising/thinkingday/index.html.

Tema leto{njega dneva razmisleka je spoznavanje razli~nih kultur skozi njihove prehrambene navade; kak{ne jedi so najpogosteje na jedilniku (in tudi recepti za pripravo), katere sestavine uspevajo v njihovem okolju, kak{ne so prehranjevalne navade in {e veliko drugega. Je pa prehrana rde~a nit, ki vodi tudi do razmisleka o ljudeh (in predvsem otrocih in mladini), ki `ivijo v pomanjkanju in lakoti. Nerodovitna zemlja, pomanjkanje vode in rev{~ina vodijo v podhranjenost, ta pa je razlog za veliko umrljivost `e v zgodnjih letih.

Razmi{ljanje samo po sebi pa ni dovolj; potrebna je akcija. Zato svetovno zdru`enje tudi letos z donacijami skavtinj celega sveta oblikuje denarni sklad, iz katerega bo financiralo razvojno naravnane projekte (namakalni sistemi, napredna pridelava hrane, investicije v predelovalno industrijo, u~inkovita raba energije, hrana in vitamini za dojen~ke in drugo). Pridru`i se tu di

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot. Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda

Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena

Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej

Kova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej

Pugelj, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin

Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@ zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Marko Svetli~i~.

UVODNIK

Ob Dnevu razmisleka

Smo tik pred dnevom razmisleka. Tako ga vsaj poimenujejo v Svetovnem zdru`enju vodnic in skavtinj (WAGGGS). Pa saj je vseeno; dan razmisleka ali dan ustanovitelja, v teh dneh si zastavljam {tevilna vpra{anja.

Zakaj kar naprej sklepamo odlo~itve, ki nam dolgoro~no {kodijo? A je res potrebna maksimalizacija u~inkov v korist bogatih in/ali velikih rodov? Kaj se bo dogajalo z majhnimi rodovi? Nam je res vseeno za njihovo usodo? Kaj pa ~e tudi velike in/ali bogate neko~ ~aka majhnost in usoda, ki danes preti majhnim? Se {e spomnite, da se stvari v `ivljenju dogajajo cikli~no?

Zakaj se ve~ina ~lanov rodov identificira zgolj s svojim rodom in se ne po~utijo del velike dru`ine? Kaj nam pomeni pripadnost gibanju? Nam zgodovina pomeni tradicijo ali oviro v razvoju organizacije?

^e je Zveza tabornikov nepridobitna organizacija, zakaj potem razmi{ljamo na tipi~no pridobiten na~in? Zakaj `elimo tr`iti svoje znanje in izku{nje na trgu? Zakaj so v nekaterih rodovih pozabili na delovanje svoje baze, hkrati pa odgovorna oseba veselo tr`i taborno hi{ico rodu, ki obstaja le {e na papirju? A se Baden Powell zaradi tega obra~a v grobu?

Kaj ~e bi ponovno preverili, zakaj smo zbrani v taborni{ki organizaciji? Kaj je zares na{ namen in poslanstvo?

Turna smuka

ponuja svojevrsten stik z naravo.

KOLUMNA

Dan razmisleka

"Napi{i uvodnik na temo 22. februar, Dan razmisleka; ti si v Taboru `e ve~krat obele`il ta skavtski praznik", me je po telefonu nagovoril Ale{, urednik revije. "Sicer se bom moral sam zakopati v stare Tabore." Res sem `e ve~krat pisal o tem in sem torej lahkotno prevzel to nalogo.

Potem sem se usedel pred ra~unalnik in za~el razmi{ljati, kaj naj napi{em - o dnevu razmisleka. Razmi{ljal sem in razmi{ljal, misli so se podile po podstre{ju in tekal sem za njimi, da bi ujel kak{no in jo spravil v ra~unalnik. Brez uspeha, tipkovnica je ostala nema. Potem pa preblisk. Bistvo razmisleka je namre~ razmislek sam. In razmislek ni tuhtanje o mo`nostih, na~rtovanje prihodnosti ali meditiranje; to je razmislek na globoki ravni. Gre za razmi{ljanje o stvareh, ki se dotikajo nas samih in so na nek na~in v povezavi z drugimi ljudmi. Pa ne mislim samo dru`ino, sorodnike in prijatelje, ki nas obkro`ajo. Gre za celotno vrsto, katere pripadniki smo. V bistvu gre za med~love{ke odnose, odnos do bli{~a in bede dana{nje civilizacije: dose`kov v znanosti in krhkosti ob naravnih katastrofah, bogatenja bogatih in umiranja revnih, tehnolo{kih dose`kov in pusto{enja vojn, materialnega blagostanja in odsotnosti so~utja ...

[e bi lahko nadaljeval, vendar imam ob~utek, da je sedaj na kosti ravno dovolj mesa za glodanje. Preve~ mesa bi te namre~ nasitilo in ne bi ve~ imel `elje po iskanju novih kosti. Razmislek je nekaj osebnega, nekaj kar te `ene naprej. Nekaj, kar pusti odtis v tvoji du{i in najde pot na povr{je kot ravnanje, delovanje in `ivljenje samo. In takrat se deli, mno`i in ustvarja dobi~ek; tisti, ki bo vsej ~love{ki vrsti omogo~il ~loveka vredno in dostojno `ivljenje.

Pugy

22. februar, dan ustanovitelja ali dan razmisleka?

Dve organizaciji, dve aktivnosti, en datum. Le zakaj si dve veliki svetovni mladinski organizaciji delita isti datum?

Odgovor je preprost in zanimiv. 22. februar je namre~ rojstni datum tako ustanovitelja Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) lorda

Badena Powella, kakor tudi ustanoviteljice Svetovnega zdru`enja vodnic in skavtinj (WAGGGS) Olave Baden Powell.

Skavtsko gibanje obele`uje 22. februar kot dan ustanovitelja - Founders Day in ob tem dnevu ne organizira ve~jih akcij.

Zdru`enje vodnic in skavtinj, pa obele`uje ta dan, kot dan razmisleka - Thinking Day. Za WAGGGS je to zelo pomembna aktivnost, katere namen je tudi zbiranje sredstev za pomo~ in razvoj zdru`enja. Pomembna je tudi zato, ker je to ena od dveh akcij, ki potekata na svetovnem nivoju.

Ne ozirajo~ se dejstva pa lahko tudi ~lani na{e organizacije izkoristimo ta dan za razmislek o svojem udejstvovanju v gibanju, prijateljih, ki smo jih spoznali in o svetu okoli sebe. ^ez dve leti bomo obele`evali stoletnico ustanovitve skavtskega gibanja in stopetdeseto obletnico rojstva ustanovitelja kot del velike svetovne dru`ine. Pa se res po~utimo kot del te dru`ine? Kako mo~na je pripadnost ~lanov rodov do taborni{kega gibanja v Sloveniji? Ali res vidimo le do ograje svojega mesta? Kaj lahko storim za prijatelja v stiski?

Vpra{anj za razmislek je ve~ kot dovolj, izzivov pred nami pa tudi. Izkoristimo dan ustanovitelja za razmi{ljanje o novih izzivih za organizacijo in o sodelovanju tako v organizaciji kakor tudi z drugimi. Blondi

Pomo~ so~loveku je tudi na~in, da obele`imo 22. februar

Nina Arnu{ in Tine Radinja sta v zadnjih mesecih prej{njega leta obiskala [ri Lanko. Na otok imata same lepe spomine: od novih prijateljev, ki sta jih sre~ala, kopanja v toplem morju, "surfanja" na valovih, palm, ki rastejo tako kot pri nas smreke, neskon~nih ~ajnih planta`, do slonov, ki so jima jih pustili bo`ati … Spoznala sta tudi Chantu, ki ju je v prvih dneh po~itnic povabila na praznovanje svojega rojstnega dne, nato pa sta zadnje dni potovanja pre`ivela v hi{i njene dru`ine in u`ivala gostoljubje v obmorski vasici Mirissi. Ko sta 26. decembra sli{ala stra{no novico o tem, kaj se je zgodilo v JV Aziji, sta trepetala, kaj se je zgodilo z novimi prijatelji. Cel teden sta spremljala novice, brskala po internetu, pisala maile in "klicarila". Za novo leto pa so jima podarili ~udovito darilo: vsi so se javili, da so `ivi in zdravi ter sre~ni, ~eprav jim je odneslo vse … Kmalu po tistem sta se odlo~ila, da za~neta zbirati denar za Chantu. Akcija je stekla in v teh dneh ji nameravata nakazati sredstva, da si bodo Chantu in njena dru`ina zgradili nov dom in kak{no sobo, ki jim bo omogo~ala pre`ivetje ter bo nudila udobje popotniku, ki bo pri{el mimo.

Dragi Robert Stephenson Smyth Baden Powell,

ostalo je zapisano, dragi Baden Powell, da si neko~ zaskrbljeno izjavil, da te birokratizacija in institucionalizacija razvoja taborni{tva malce skrbi in ob tem zaklical: "Mi smo gibanje, ne organizacija!". Si bil zaskrbljen tudi ob zapletih pri ponovnem ~lanstvu ruske (nacionalne) taborni{ke organizacije v WOSM-u, ki je dvignil nemalo prahu v nekaterih evropskih ~lanicah? Kaj pa se ti podi po glavi, ko od tam na oni strani poslu{a{ razglabljanja na velikih taborni{kih konferencah o takih in druga~nih razlogih za izklju~itev ali delni suspenz nacionalnih organizacij dr`av kot so Nova Gvineja, Etiopija, Albanija, Centralna Afri{ka republika, Liberija, Sirija, Iran in velikih obrazlo`itvah o (ne)demokrati~nosti le-teh?

Ve{ morda ti, Baden Powell, katera je tista podoba tabornika, ki jo `elimo kazati navzven? Pravijo, da je podoba vzrok in posledica na{ega ~lanstva. ^isto zares, povej Baden Powell, se kdaj tam na okroglih mizah v tvoji neskon~nosti nasmejete na{im zabavnim argumentom o tem, kaj ti je dovoljeno po~eti s krojem v javnosti in koliko ve~ ti je tolerirano samo z rutko okoli vratu? Morda je to le dvoli~nost v imenu taborni{ke iluzije, ker ne znamo in ne `elimo re~i bobu bob. Je gibanje, v katerem smo odrasli, le na{ ideal? Ali utopija, da bo neko~ sprejemanje deklet v taborni{ke vrste samoumevno v vseh evropskih dr`avah, ki se kokakola generaciji zdijo nosilke takozvanega napredka ~love{tva?

Da ne pozabim, vse najbolj{e! Nismo pozabili, da si na svet privekal tistega dvaindvajsetega februarja v letu 1857. ^ez slabi dve leti pa bo minilo celo stoletje odkar si organiziral prvi tabor tam na tistem otoku. Ne pozabi si zabele`iti, da bomo skupni trenutek pri~akali 1. avgusta leta 2007 in iz vseh koti~kov sveta zrli v son~ni vzhod in bili eno. Eno bomo tudi s tistimi na{imi tabornicami muslimanske veroizpovedi, ki si bodo morale pokrivati svoj obraz ali tistimi, ki {e zmeraj i{~ejo svoje sorodnike po obalah jugovzhodne Azije. Zato, dragi B. P., ne skrbi, potrudili se bomo, ~e ne prej, si bomo takrat ponovili na{o obljubo in se zamislili nad tem, kaj smo, in se z novim dnem pognali v novo taborni{ko stoletje.

S taborni{kimi pozdravi, Tina.

TABORNI[KE NOVICE

DanKO

Komisija za taborni{ki program organizira 19. marca akcijo, s katero se `eli zahvaliti izvajalcem taborni{kega programa za njihov trud in prostovoljno udejstvovanje v {ir{em dru`benem interesu.

DanKO bo udele`ence z vlakom popeljal med novosti na podro~ju izvajanja taborni{kega programa, primere dobrih praks in nagrado Skavt Peter ter med dose`ke v zadnjem letu.

Tina Br`an

Seminar evropskih

skavtov

Od 20. do 23. januarja se je na Nizozemskem, to~neje v kraju Ermelo, odvijal seminar evropskih skavtov na temo prepoznavnosti izku{enj pridobljenih skozi prostovoljno delo. [e bolj konkretno pa smo se znotraj teh okvirjev udele`enci iz 19 dr`av pogovarjali o bolj{i prepoznavnosti neformalnega izobra`evanja, kamor spada tudi taborni{ko udejstvovanje. V lu~i tega, da bi temu posve~ali ve~ pozornosti tako v na{i organizaciji kot tudi na podro~jih dru`bene prepoznavnosti, imamo mo`nost slediti nekaterim dobrim praksam v tujini in oblikovati nekak{en certifikat, ki bi to~neje dolo~al, katere kompetence, znanja in sposobnosti mlad ~lovek pridobi tekom let opravljanja funkcije vodnika, na~elnika ali mentorja. Na nas pa je, da se teh kompetenc zavemo in se jih nau~imo uporabljati, ko nastopamo kot prosilci zaposlitve.

Ba~a in Silos

Va{e zimovanje v mar~evskem Taboru

Se odpravljate na rodovo, vodovo, dru`insko zimovanje? Tudi nas zanimajo va{e nepozabne dogodiv{~ine. Po{ljite dve najbolj{i fotografiji in opis dogajanj na zimovanju v najve~ 1000 znakih Wordovega besedila. Naslov: Naslov: Naslov: Naslov: tabor @rutka.net. Do kdaj? Do ^imprej!

Uredni{tvo

Zimovanje = zakon

Taborniki RSD Kr{ko smo zadnji vikend v januarju izkoristili za kraj{e zimovanje na Bledu, kjer smo se potepali in raziskovali. Najprej smo bili po nastanitvi v domu `rtve velikega krsta, ki so nam ga pripravili vodniki. Vse lepo in prav, ampak kazenske `lice velike pojedine bi bile lahko bolj{ega izvora. Ampak va`no je, da smo pre`iveli.

V soboto smo {li do Blejskega gradu in si Bled ogledali {e z druge perspektive. Po toplem po~itku popoldne, ki je bil za nekatere precej naporen, pa smo imeli "sprehod" okoli jezera, ki bi ga marsikateri udele`enec poimenoval kar pohod okoli jezera, saj smo se sprehajali kar dve uri in pol - to pa je precej odgovarjalo sve`e zaljubljenim.

Zadnji ve~er smo zaklju~ili {e s pravo taborni{ko poroko in `uriranjem v spalkah po pogradih. Ker smo pozno zaspali, smo zjutraj res te`ko vstali, a ra~ke vseeno nahranit smo {li, preden po kosilu domov smo odhiteli mi.

Sergy

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @rutka.net. Rok oddaje ~lankov za mar~evsko {tevilko je 25. februar.

Novi vodniki v Pomurju

Zveza tabornikov Pomurja je v leto{njem taborni{kem letu za~ela `e z drugim vodni{kim te~ajem. Prvi je bil v jesenskih po~itnicah, uspe{no ga je zaklju~ilo 5 novih vodnikov M^.

Tokratnega te~aja, ki poteka po vikendih, se udele`uje 12 bodo~ih vodnikov iz vseh treh pomurskih rodov. Te~aj bodo udele`enci zaklju~ili na motivacijskem taboru poleti.

Ta vodni{ki te~aj pa je po svoje prelomen tudi druga~e. Z njim se od svoje funkcije pomo~nika obmo~nega na~elnika za vzgojo kadrov poslavlja Simona Topolinjak, ki je bila zadnjih nekaj let odgovorna za izobra`evanje vodij v Pomurju, njeno uspe{no delo pa prevzema Sa{a Pergar. Po drugi strani pa s tem uvajamo nov model vodni{kih te~ajev, kjer smo uspeli teoreti~ni del strniti v nekaj dni, prakti~ni del pa izvedemo v obliki motivacijskega tabora. Za tiste vodnike, ki delajo z GG-ji, pa bomo pripravili posebni del usposabljanja, ki ga bomo izvedli prvi~ nekje jeseni. Amerikanec

[KLTB 2004 - [kalska

Liga, Ka Te Briga 2005

^eta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju (rod Jezerski zmaj - Velenje) letos `e peti~ zapored organizira {aljivo taborni{ko tekmovanje, [KLTB.

^e ne verjamete, da bo tekmovanje res {aljivo, vas bo `e sam datum, 2.april 2005, prepri~al, da je temu res tako.

Pa {e nekaj informacij o tekmovanju …

Vsi tisti, ki imate dovolj energije in radi pono~ujete, ste vabljeni `e v petek, dan prej. Prespali bomo v telovadnici O[ [kale. Da pa ve~er ne bo {el v prazno, bomo zato poskrbeli prav na svojevrsten na~in! Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS!

Tudi letos bo v okviru humanitarne akcije, ki jo izvaja slovenska vojska, imelo tekmovanje humanitarno noto.

Vsi, ki smo vas prepri~ali, se lahko prijavite `e danes in sicer na: Tel.: 041/519-744 (Rok Miklav`ina) http://skalska.rutka.net.

Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!

Ve~ informacij o leto{njem tekmovanju sledi v naslednji izdaji Tabora in na http://skalska.rutka.net, kjer lahko dobite informacije o vseh [kalskih ligah do sedaj.

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!

Ker nam je vse to v{e~, se bomo tudi MI letos udele`ili [KALSKE LIGE, se vidimo!

Lep pozdrav, "ka te briga!"

Fe{tival

23.april bo letos tisti dan, ko bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana ob Dnevu tabornikov in Dnevu Zemlje organizirala tradicionalni Fe{tival. V parku Tivoli bodo med 10.00 in 14.00 uro potekale {tevilne delavnice. Taborniki iz cele Slovenije ste lepo vabljeni, da se nam pridru`ite in sodelujete. ^e bo skupina {tela ve~ kot 10 ~lanov, bomo potrebovali va{o pomo~ tudi pri pripravi delavnic. Udele`bo prijavite Manci Kra{evec na e-mail: manca.krasevec@guest.arnes.si. Ve~ informacij o akciji dobite v naslednjih {tevilkah Tabora in pri glavnem organizatorju Fe{tivala Mihi Ma~ku (miha.macek @ rutka.net).

Nate~aj

Mestna zveza tabornikov Ljubljana razpisuje nate~aj za risarske izdelke na temo dan Tabornikov in dan Zemlje. Sodelujejo lahko taborniki iz cele Slovenije, v kategorijah Murni, M^, GG in PP. Najbolj zanimive risbe bodo razstavljene na Fe{tivalu, najbolj{e tri v vsaki od kategorij pa nagrajene. Risbe s podatki o avtorju po{ljite do 31. marca 2005 na naslov MZT, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom "nate~aj Fe{tival".

Prispevki iz Tabora sedaj v COBISS-u!

Verjetno vas ve~ina pozna in pri {tudiju in zabavi uporablja COBISS - slovenski kooperativni online bibliografski sistem (http://www.cobiss.si/). To je katalog, v katerega je vklju~enih 280 slovenskih knji`nic in vsebuje preko 2.600.000 zapisov o literaturi, ki je dostopna v na{ih knji`nicah (i{~ete lahko monografske publikacije, revije in ~lanke). Strokovni prispevki in prispevki ve~jega zgodovinskega pomena, ki jih objavljamo v reviji Tabor, so od leta 2004 dalje dosegljivi tudi v tej bazi. Na ta na~in `elimo na{e znanje, taborni{tvo in tudi revijo Tabor predstaviti {ir{i slovenski javnosti.

Pa {e namig avtorjem prispevkov - ko boste iskali zaposlitev, ne pozabite pro{nji prilo`iti COBISS-ov izpis va{ih del! Struna,

11. februarja posvet najvi{jih taborni{kih predstavnikov

RHV

Na~elnik Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) Toma` Strajnar - Blondi sklicuje posvet obmo~nih organizacij ZTS (na~elnike in stare{ine obmo~ij) ter ~lane Izvr{nega in Nadzornega odbora ZTS, ki bo potekal od 11. do 13. februarja 2005 v taborni{kem domu na Skomarju.

Glavni cilj posveta in namen njegovega sklica je opredelitev prihodnosti organizacije - njenih strate{kih ciljev in za~rtanje novih temeljev za operativno delovanje v naslednjih letih. Del posveta bo namenjen tudi analizi obiskov enot in predstavitvi aktivnosti leto{njega leta.

Eden zadnjih takih posvetov, kjer so se zbrali vsi najvi{ji slovenski taborni{ki predstavniki, je bil organiziran ob koncu osemdesetih let. Na njem je bila sprejeta odlo~itev vklju~itve ZTS v WOSM kot samostojne nacionalne organizacije. ^eprav so se ~lani stare{instva ZTS `e v lanskem letu odlo~ili, da je delo na prevetrenih strate{kih ciljih organizacije prioritetne narave, je posvet zaradi odpovedi udele`be taistih ~lanov stare{instva odpadel.

Tina Br`an

Ale{ Cipot

Miha [kofic

Miha (33), tabornik dom`alskega rodu `e od drugega razreda osnovne {ole, je {e vedno aktiven na razli~nih funkcijah. Nas {e najbolj zanima funkcija na~eljevanja Komisiji za vzgojo in izobra`evanje, ki je tudi izhodi{~e februarskega klepeta. Novi izzivi se kar vrstijo. "@e pred nekaj leti sem hotel prenehati z in{truktorskimi te~aji, pa je vedno nekaj pri{lo vmes," pravi. "Letos bom {e vodja {ole, potem pa je res `e skrajni ~as, da neham in se posvetim ~emu drugemu, recimo modularnemu in mednarodnemu izobra`evanju."

Priznam, da sem porabil kar dobro leto, da sem povsem dojel, kako bi morala komisija delovati in predvsem, kak{na je moja vloga pri vsem tem. Zadeve na podro~ju izobra`evanja so ve~inoma tekle same od sebe, saj je sistem precej dobro dodelan, seveda pa tukaj ne morem mimo strokovnega sodelavca v pisarni, ki je ve~ino tega omogo~il. Trenutno pa je "v igri" ve~ aktivnosti in projektov. Potrebno bo uskladiti vodni{ke te~aje, narediti podroben pregled specialisti~nih te~ajev, za~eti s pripravami na poletno in{truktorsko {olo in izvesti te~aj za pomo~nike trenerjev na podro~ju izobra`evanja (ALT). Poleg vsega tega pa se je potrebno posvetiti tudi novim aktivnostim. To so izobra`evalni moduli, ki jih nameravamo uvesti kot dopolnilo k standardnemu izobra`evanju v ZTS. Natan~no kak{ne bodo vsebine teh modulov, pa je zaenkrat {e prezgodaj re~i, naj samo povem, da je bil eden izmed njih letos `e izpeljan in sicer modul Urejena rodova blagajna. Tu so {e mednarodna izobra`evanja, te~aji, seminarji in delavnice, razvijamo pa tudi idejo o tako imenovani mobilni enoti, ki naj bi odgovarjala na potrebe po izobra`evanju v enotah samih.

Kaj je pomembnej{e na in{truktor- Kaj je na in{truktorskem te~aju - nau~iti ali motivirati? skem te~aju - nau~iti ali motivirati? skem te~aju - nau~iti ali motivirati? skem te~aju - nau~iti ali motivirati? ali motivirati?

^e bi `e moral izbirati, potem bi rekel, da je motivacija tista, ki je pomembnej{a. Vsekakor pa eno ne gre brez drugega, niti na te~aju, niti kasneje pri opravljanju dela v enotah.

Velikokrat pa se sre~ujemo s primeri, ko te~ajniki s te~aja pridejo polni znanja in motivacije za delo, nato pa se jim doma zgodi, da njihove ideje ne naletijo na plodna tla. S tem pa se hitro izgubi tudi vsa motivacija in pripravljenost za delo. To je `alostno in o tem bi morali ve~ razmi{ljati tisti, ki te mlade ljudi po{iljajo na te~aje.

mora imeti rod usposobljene vodnike, pa se ob to ni {e nih~e spotaknil. So specialisti~ni te~aji z vidika vods- So specialisti~ni te~aji vidika vods- So specialisti~ni te~aji z vidika vods- So specialisti~ni te~aji vidika vodstva ZTS v primerjavi z in{truktorski- tva primerjavi z in{truktorskimi podcenjeni? mi mi podcenjeni? mi mi podcenjeni?

Je zate opravljen in{truktorski te~aj

Je zate opravljen in{truktorski te~aj

Je zate opravljen in{truktorski te~aj

Je zate opravljen in{truktorski te~aj na~elnika rodu kot pogoj za regi- na~elnika rodu kot pogoj za regi- pogoj za stracijo rodu sporen? Mnogi namre~ stracijo rodu sporen? Mnogi namre~ stracijo rodu sporen? Mnogi namre~ stracijo rodu sporen? Mnogi namre~ stracijo rodu sporen? Mnogi namre~ gledajo na in{truktorski te~aj kot na gledajo na in{truktorski te~aj kot te~aj motivacijsko sre~anje in ne podaja- motivacijsko sre~anje in podaja- motivacijsko sre~anje in ne podaja- motivacijsko sre~anje in podaja- sre~anje in nje nujno potrebnih znanj za vode- nje nujno potrebnih za vode- nje nujno potrebnih znanj za vode- nje nujno potrebnih za vode- nje nujno potrebnih znanj za vodenje rodu. nje rodu. nje

Ne. Vem, da za nekatere je, vendar sem jaz ta stavek iz statuta vedno gledal iz drugega zornega kota.

Vodenje rodu ni ma~ji ka{elj, saj gre pri tem za cel niz stvari, ki jih je potrebno znati in opraviti. In prav je, da je ~lovek, ki to delo ali funkcijo opravlja, za kaj takega primerno izobra`en. Nikoli nisem rekel, da je te~aj za vodje enot edino, kar je zveli~avno, da lahko nekdo kaj takega opravlja, mu je pa znanje, ki ga pridobi na tem te~aju, lahko v veliko pomo~ in motivacijo.

Konec koncev je eden izmed pogojev za registracijo v statutu tudi ta, da

Potrebno je vedeti, da vodstvo ZTS ni tisto, ki v celoti kroji usodo te~ajev. Rekel bi, da je ta vloga prepu{~ena predvsem rodovom, saj so ti tisti, ki na te~aje svoje ljudi po{iljajo ali pa ne. Priznati pa je seveda treba, da je vodstvo ZTS skupaj z vodstvi specialisti~nih te~ajev verjetno naredilo premalo za promocijo teh te~ajev. Na tem podro~ju bo potrebno {e kar precej dela, prizadevanj in energije, saj specialisti~nih te~ajev ne bi smeli odpovedovati, kajti to {koduje tako organizaciji sami, {e bolj pa rodovom in programu, ki ga rodovi izvajajo.

Kak{na je prihodnost specialisti~nih Kak{na je prihodnost Kak{na je prihodnost specialisti~nih Kak{na je prihodnost te~ajev? te~ajev?

Mislim, da se za prihodnost teh te~ajev ni potrebno bati. V rodovih se ljudje zavedajo, da smo v preteklih letih mogo~e izgubili stik s tistimi "pravimi" taborni{kimi vsebinami in so temu pripravljeni nameniti ve~ pozornosti. Pa tudi ljudje, ki te te~aje vodijo, so spoznali, da ni ~isto vse tako, kot bi moralo biti. Kot sem `e rekel, mislim, da bomo skupaj kmalu pri{li do neke pametne in pravilne poti pri izvajanju vseh segmentov izobra`evanja v ZTS.

Se strinja{ izjavami, da bi bilo bilo no potrebno, da vsak rod ima vsaj no da vsak rod vsaj no potrebno, da vsak rod ima vsaj no da vsak rod vsaj no da rod

Se strinja{ z izjavami, da bi bilo nuj- Se strinja{ izjavami, da bi bilo Se strinja{ z izjavami, da bi bilo nuj-

Kak{ne aktivnosti potekajo v Komi- Kak{ne aktivnosti potekajo v Komi- Kak{ne aktivnosti potekajo v Komi- Kak{ne aktivnosti potekajo v Komi- Kak{ne siji za vzgojo in izobra`evanje tre- siji za vzgojo in izobra`evanje tre- siji trenutno? nutno? nutno? nutno?

nekaj {olanih specialistov (npr. pionirstvo, orientacija, nekaj {olanih specialistov (npr. orientacija, nekaj {olanih specialistov (npr. pionirstvo, orientacija, nekaj {olanih specialistov (npr. orientacija, lokostrelstvo), ali da so celo pogoj za registracijo rodu? lokostrelstvo), da so celo pogoj za registracijo rodu? so za registracijo

Da. Vedno sem zagovarjal tezo, da je vodnik tisti, ki je specialist na svojem podro~ju, torej na podro~ju vodenja voda. Ni pa specialist na podro~ju orientacije, pionirstva ... Zato bi moral vsak rod poleg vodnikov imeti {e ljudi, ki so specialisti na ostalih podro~jih in ti so tisti, ki vodniku prisko~ijo na pomo~ takrat, ko jih potrebuje. Priznam pa, da {e nikoli nisem razmi{ljal o tem, da bi bil to pogoj za registracijo rodu.

So te~aji na `eleni ravni? te~aji `eleni ravni?

Vedno si moramo prizadevati, da bomo te~aje naredili {e bolj{e. Bolj{e v smislu tega, da bodo odgovarjali na potrebe tistih, ki se jih udele`ujejo. Rodovi pa so tisti, ki bodo odlo~ili, kateri te~aji so kvalitetni in na katere bodo poslali svoje ljudi. Razmi{ljate v komisiji o kak{nih spremembah vsebine Razmi{ljate v komisiji o kak{nih spremembah vsebine kak{nih te~ajev? te~ajev? te~ajev? te~ajev?

Vedno! Spremembe so sestavni del `ivljenja in tudi vsakega te~aja. Kdor razmi{lja druga~e, `ivi v preteklosti. Te~aji pa morajo odgovarjati na potrebe prihodnosti. Kak{no je stanje po obmo~jih glede izobra`enega kadra? je stanje obmo~jih glede izobra`enega kadra? Kak{no je stanje po obmo~jih glede izobra`enega kadra? je stanje obmo~jih glede izobra`enega kadra? stanje

Mislim, da bi na to vpra{anje morali odgovarjati na~elniki obmo~nih organizacij, saj naj bi oni imeli pregled nad tem. Vendar kljub temu, statistika se vodi in {tevilke se spremlja. Prva tri obmo~ja z najve~jim {tevilom poslanih ljudi na te~aje za vodje enot (od leta 1992 do 2004) so MZT, Gorenjsko in [ale{ko-koro{ko, rodovi z najve~ izobra`enimi in{truktorji pa RJZ, RST in RSO, vendar bi bilo le na podlagi teh {tevilk neumestno trditi, da so to obmo~ja in rodovi, ki najbolje delujejo. [tevilo izobra`enih kadrov, ne glede na to, ali so to specialisti, vodniki ali in{truktorji, {e ni pogoj za dobro ali bolj{e delo. Te ljudi je potrebno tudi znati pravilno uporabiti.

kaj je temu tako, se ne bi spu{~al, verjetno pa bi morala tukaj v ospredje stopiti Komisija za program.

Vodstvo rodu po{lje na vodni{ki te~aj tabornika - pogo- Vodstvo rodu po{lje vodni{ki tabornika pogo- rodu vodni{ki sto ga celo na nek "mehek" na~in prisili - ki pa {e ni pri- ga celo nek "mehek" na~in prisili - ki pa {e ni pri- sto ga celo na nek "mehek" na~in prisili - ki pa {e ni pri- ga celo nek "mehek" na~in prisili - ki pa {e ni pri- celo prisili {e ni pravljen prevzeti vloge aktivnega vodnika v rodu. Vodnik prevzeti vloge vodnika v rodu. Vodnik Vodnik opravi te~aj, vendar sredi leta delo z vodom opusti, saj ga te~aj, vendar leta delo z opusti, saj ga opravi te~aj, vendar sredi leta delo z vodom opusti, saj ga te~aj, vendar leta delo z opusti, saj ga te~aj, ta funkcija v bistvu ne zanima. Ali vodstva rodov v takih ta v bistvu zanima. Ali vodstva rodov v takih ta funkcija v bistvu ne zanima. Ali vodstva rodov v takih ta v bistvu zanima. Ali vodstva rodov v takih primerih ravnajo pravilno? primerih ravnajo pravilno?

Uspe{no kadrovanje je preve~ ob~utljivo podro~je, da bi se ga lotevali povr{no, ~e `elimo dose~i dobre rezultate oziroma pridobiti dobre in prave kadre. Tisti, ki ljudi po{ilja na te~aje pod prisilo ali pa kar tako, se bo kmalu zna{el sam. Pri tabornikih nasploh je vse preve~ popularno ~akanje, da nam bodo dobri in usposobljeni kadri padli z neba. Vendar se tako ne da kvalitetno delati na dolgi rok. Pravo vodstvo mora imeti vizijo in strategijo razvoja rodu in del te strategije je tudi uspe{no in ustrezno kadrovanje. Se strinja{ z izjavo, da je najpomembnej{a nalo`ba Se strinja{ z da najpomembnej{a nalo`ba Se strinja{ z izjavo, da je najpomembnej{a nalo`ba Se strinja{ z da najpomembnej{a nalo`ba Se strinja{ z izjavo, da je najpomembnej{a nalo`ba nalo`ba v kader? nalo`ba v kader? kader?

Popolnoma!!!!!

Kdo bi naj vodil {estletnike v prvem razredu devetletke?

Kdo bi naj vodil {estletnike v prvem razredu devetletke? devetletke?

^e na zadevo gledamo s trenutnega stali{~a, da so {estletniki murni, potem je v Enotnih na~elih organiziranosti in delovanja dru{tev tabornikov jasno dolo~eno, da mora biti to polnoletna oseba. Moje mnenje je, da bi morala imeti ta oseba tudi opravljen vodni{ki te~aj.

Kaj pa bo prinesla devetletka skupaj z novim statutom, pa bomo {ele videli.

Te~ajniki na vodni{kem te~aju naj bi prakti~no znanje

Te~ajniki na vodni{kem te~aju naj bi prakti~no na prinesli s sabo, spoznali pa bolj ali manj teoreti~ne osno- prinesli sabo, spoznali pa bolj ali teoreti~ne osno- prinesli s sabo, spoznali pa bolj ali manj teoreti~ne osno- prinesli sabo, spoznali pa bolj ali teoreti~ne osno- spoznali ve za vodenje voda. Kako je dejansko? ve za voda. Kako je dejansko? ve za vodenje voda. Kako je dejansko? ve za voda. Kako je dejansko? Kako Res je. Vodni{ki te~aj je te~aj, na katerem naj bi te~ajnike u~ili, kako podajati znanje in ne kaj podajati. Osnov taborni{tva naj bi se te~ajnik nau~il `e kot M^, GG in PP in naj bi jih prinesel s seboj na te~aj. Res pa je, da te~ajniki na te~aje prihajajo s pomanjkljivim taborni{kim znanjem, kar je posledica slabo izvajanega programa v rodovih samih. V to, za-

Miha je opravljal `e funkcije na~elnika in stare{ine rodu, je ~lan in{truktorskega tima, po taborni{ki izobrazbi pa je in{truktor II. stopnje.

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII ALJO[A

Fotoorientacija 2005

Leto je `e skoraj naokoli in le {e mesec dni nas lo~i od Fotoorientacije, ki bo letos `e sedmi~ potekala v sredi{~u Ljubljane. Vabljeni vsi, ki bi se radi preizkusili v ne ~isto navadni orientaciji, ki ste je sicer navajeni. S pomo~jo devetih fotografij boste iskali kontrolne to~ke in na njih re{evali zabavne naloge.

Torej, vabljeni v soboto, 12. marca 2005 soboto, marca 2005 soboto, 12. marca 2005 soboto, marca 2005 2005, med 10. in 10. 10. in 10. 10. in 12. uro 12. uro 12. uro 12. uro 12. na Pre{ernov trg Pre{ernov trg Pre{ernov trg Pre{ernov trg trg, od koder se boste podali na progo in se po ~im ve~ najdenih KT-jih tja tudi vrnili. Celotno progo boste lahko prehodili v pribli`no dveh urah.

Za tabornike bo potekala tudi tekmovalna proga, ki bo na isti trasi kot rekreativna, vendar pri njej {teje tudi ~as in dodatne naloge med potjo. [tevilo ~lanov je od dva do pet, v rekreativnih skupinah je {tevilo ~lanov od dva navzgor neomejeno. Tekmovalci tekmujejo v eni kategoriji in so GG-ji ali starej{i. Najbolj{e na koncu ~akajo prakti~ne nagrade.

Simboli~na startnina na ekipo je 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT. Da pa na dan akcije ne bo pri{lo do zapletov, se, prosim, vsaj tri dni prej prijavite na anabritovsek @ hotmail.com, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Akcija bo potekala ob vsakem vremenu.

Razpis za NOT 2005

Osemindvajseti NOT se bli`a! Priprave so `e v teku.

Letos bo NOT potekal v no~i z 19. na 20. marec 2005 v okolici … (natan~no lokacijo bomo izdali v naslednji {tevilki Tabora in na spletnih straneh v za~etku marca).

Zbor ekip bo 19. marca 2005 ob 17h, prijave pa bodo potekale do 16.30.

Informacije o tekmovanju, propozicije in prijavnice dobite tudi na NOT-ovi doma~i strani: http://not.rutka.net.

Tudi letos boste pred startom re{evali topo teste in vrisovali KT-je na karto, med progo signalizirali v Morsejevi abecedi, re{evali teste iz prve pomo~i in, ~e boste pre`iveli minsko polje, vas ~aka {e hitrostna etapa. Dolg~as vam ne bo v nobenem primeru.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

vPOPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 1985-1989),

vPOPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 1985-1989),

vGR^ICE - od 21 leta (let. roj. 1984 in starej{e),

vGR^E - od 21 leta (let. roj. 84 in starej{i), vKORENINE - nad 30 (let. roj. 1975 in starej{i), ekipe so lahko me{ane po spolu.

Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite!

Prijave po{ljite do petka, 11. marca 2005 na naslov: Polona @ehelj, Tr`a{ka 49, 1000 Ljubljana (tel. 041/936-870) ali na e-mail: polona.zehelj@guest.arnes.si.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano startnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

Startnina zna{a 11.000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 020830018701966 (do 11. marca 2005). Startnine na startu ne sprejemamo!

[tevilo ekip iz enega rodu ni omejeno.

Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

Seznam podeljenih odlikovanj in priznanj v letu 2004 (drugi del)

Srebrni znak ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu, obmo~ju ali v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

IME PRIIMEKROD

SA[A BACALIROD POLDE EBERL JAMSKI

LIDIJA TROHAROD POLDE EBERL JAMSKI

ELVIS CVIKLROD II. GRUPE ODREDOV

TOMA@ CEGLARROD JADRANSKIH

STRA@ARJEV

MAJA PODGORNIKROD JADRANSKIH

STRA@ARJEV

MARJAN MAKUCROD JADRANSKIH

STRA@ARJEV

VIDA FERFILAROD JEZERSKA [^UKA

LUKA URBASROD JEZERSKA [^UKA

Zlati znak ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

IME PRIIMEKROD

MILAN TROHAROD POLDE EBERL JAMSKI

GA[PER RUPNIKROD KRA[KIH VIHARNIKOV

RAJKO MAHNEROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

Plaketa ZTS

(pogoji: lahko jo prejmejo ~lani za ve~ kot dvajsetletno aktivno delo v organizaciji, za posebne uspehe pri delu in za njihov prispevek k razvoju organizacije)

IME PRIIMEKROD

ERVIN GRO[ELJROD POLDE EBERL JAMSKI

MITJA LAMUTROD DOBRE VOLJE

Zlata plaketa ZTS

(pogoji: prejmejo jo lahko rodovi za dolgoletno kvalitetno delo (50 let ipd.), oziroma so vsaj petkrat osvojili plaketo ZTS ter posamezniki ob visokih `ivljenjskih jubilejih, ki so ve~ji del svojega `ivljenja posvetili aktivnemu delu in razvoju taborni{ke organizacije)

IMEKRAJ

ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA[OFJA LOKA

ROD DOBRE VOLJE LJUBLJANA

MARTA LE[NJAKRSV

Posebno priznanje

(pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k bolj{emu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije)

IME OZ. IME ORGANIZACIJE

DANIJEL URBANIJA

IRENA POLC [VAGAR MATJA@

MARJANA KUNC

OSNOVNA [OLA IVAN KAV^I^, IZLAKE

CIVILNA ZA[^ITA, ZAGORJE OB SAVI

OSNOVNA [OLA TONE OKROGAR, ZAGORJE OB SAVI

ROD POLDE EBERL JAMSKI, ZAGORJE OB SAVI

Seminar za taborna vodstva

Ste se kdaj vpra{ali, koga potrebujete za pripravo dobrega taborjenja?

Dobro ekipo, ki bo z udele`bo na SEMINARJU ZA SEMINARJU ZA SEMINARJU ZA SEMINARJU ZA SEMINARJU

TABORNA VODSTVA VODSTVA obogatila svoje znanje in spretnosti ter tabore~im pripravila nepozabno do`ivetje.

NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA

Namen seminarja je ~lanom rodov, organizatorjem taborjenja in izvajalcem programa na taborjenju:

·predstaviti klju~ne razloge, zakaj je pomembna izvedba taborjenja,

·podati znanja o pripravi in izvedbi taborjenja,

·posredovati vodila za pripravo programa na taborjenju.

DATUM IN KRAJ SEMINARJA

Seminar bo potekal od 11. do 12. marca 2005 v Gozdni {oli v Bohinju.

PROGRAM IN VODJA SEMINARJA VODJA SEMINARJA PROGRAM IN VODJA SEMINARJA VODJA SEMINARJA

Program bo odgovoril na osnovno vpra{anje zakaj organizirati taborjenje, ponudil temeljno znanje o tehni~ni pripravi taborjenja, izhodi{~ih za pripravo programa, zagotavljanju varnosti, odnosom z javnostmi in pridobivanju finan~nih sredstev, poleg tega pa bo ~as namenjen tudi za izmenjavo idej in izku{enj ter informacij med udele`enci.

Vodja seminarja bo Matja` Jesen{ek, na~elnik za taborni{ki program v ZTS.

CILJNA SKUPINA

Seminar je primeren za popotnike in popotnice ter starej{e, ki so se predhodno `e udele`ili kak{nega taborjenja.

Udele`enci naj prinesejo s seboj posteljnino (spalna vre~a ni potrebna) in copate. Poleg tega naj udele`enci s seboj prinesejo tudi fotografije ali videoposnetke s svojih taborjenj.

^AS PRIHODA IN ODHODA PRIHODA IN ODHODA IN

Seminar se bo pri~el v petek to~no ob 18. uri, zaklju~il pa v soboto okoli 18. ure.

KOTIZACIJA ZA SEMINAR

Kotizacija seminarja za ~lane registriranih rodov zna{a 7.900 tolarjev na udele`enca (kotizacija vklju~uje bivanje in prehrano, gradiva, tri taborni{ke priro~nike ter stro{ke organizacije seminarja). Kotizacijo naka`ite na transakcijski ra~un ZTS {tevilka 02010-0014142372, sklic na {tevilko 0010501+{ifra rodu pred za~etkom seminarja.

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV ROK [tevilo udele`encev je omejeno na 30, zato prijave po{ljite ~im prej. Prijavite se na znanje.rutka.net do 5. marca

Prijavite se znanje.rutka.net do marca Prijavite se na znanje.rutka.net do 5. marca

Prijavite se znanje.rutka.net do marca Prijavite se na znanje.rutka.net do 5. marca

Februar

1920/… V Siamu v pomo~ skavtskemu

gibanju in v po~astitev obiska Badena Powella v Siamu (danes Tajska), pretiskajo redne znamke (2 krat po 6 znamk) in dopisnice (9 razli~ic).

1955/19… Ustanovljen je odred Visokih brez, La{ko.

1955/… V Novem Sadu izide prva {tevilka revije "Javor" kot bilten uprave "Saveza izvidnika Srbije za Vojvodinu".

OBVEZNA OPREMA OPREMA OBVEZNA OPREMA OPREMA OBVEZNA OPREMA

MNENJE Tone Simon~i~

Slovensko taborni{tvo

Za vsako organizacijo naj bi bilo trajno vpra{anje, kako v bodo~e, kaj lahko ponudimo ~lanstvu, morda nekaj takega, ~esar druga dru{tva ne morejo. Seveda gre za vsebinsko - programsko, ne toliko za materialno ponudbo, ~eprav tudi slednje ni zanemarljivo.

Setonovo (gozdovni{tvo) taborni{tvo je `e ujelo stoletnico, Pawellovo (skavtstvo) pa ga bo tudi kmalu. Torej je za gibanjem bogata tradicija in milijoni navdu{encev, ki so se kalili v vodih, sre~evali na jamboreejih in privzeli taborni{ki na~in `ivljenja.

Taborni{tvo je bilo `e od samega nastanka dalje vedno korak pred povpre~no dru`bo. Pred 80. leti je predstavljajo pedago{ko revolucijo, zato se je tako hitro raz{irilo po svetu.

Naj spomnim na slovenska gibanja. Taborniki so bili med obema vojnama v ve~ini primerov tudi Sokoli ali Orli. Cenili so jih tovari{i v {oli, saj so sloveli kot zgledni ljudje, imeli so izrazite voditeljske sposobnosti, ki so si jih pridobili med taborniki. To je veljalo tudi po letu 1951!

Kot primer "koraka pred drugimi" naj spomnim na leto 1936. Tedaj so bili med gozdovniki tudi alpinisti. @al sta se tedaj na taborjenju v Martuljku smrtno ponesre~ila dva gozdovnikaalpinista (v triglavski steni Egon Lettner in Savo Domicelj). Od tedaj dalje so prepovedali alpinizem v gozdovni{ki organizaciji. Po starem taborni{kem obi~aju so zaradi smrti razpustili tabor (86 tabore~ih) in od{li domov. So pa gozdovnikialpinisti delovali `e od leta 1932 dalje. Po omenjenem smrtnem primeru so v povezavi z mariborskimi planinci leta 1937 ustanovili prvi alpinisti~ni odsek v Jugoslaviji, katerega jedro so tvorili gozdovniki!

Po letu 1951 so bili taborniki prvi, ki so denimo ustanovili tedaj izredno atraktivne klube OZN (Celje), kasneje so iz taborni{kih vrst nastale lokostrelska zveza, orientacijska dru{tva ipd.

Taborni{ki program je izredno {irok in vsakdo lahko najde svojega konji~ka v njem. Zato se tabornik spozna na marsikaj, ker mu to omogo~a na~in delovanja organizacije. Vemo, da je vodov sistem dela osnovna zna~ilnost dela ZTS: vsak ~lan voda ima svojo zadol`itev (delitev dela!), odgovoren je za svoje delo do tovari{ev v vodu … To se sicer lepo sli{i, te`je pa je to izve-

dljivo, saj je premalo zanesenjakov, ki bi dlje ~asa vztrajali pri za~etem "novej{em" ali druga~nem delu, ki pritegne mlade. Vseeno pa je vendarle veliko zglednih primerov …

^e se danes vpra{amo, kam pluje taborni{ka barka, bomo verjetno naleteli na ve~ odgovorov. Kdor zavzeto in poglobljeno spremlja razvoj gibanja, je lahko zaskrbljen. Res je, da je vsako dru{tvo tudi odraz stanja dru`be, v kateri deluje. Ampak, ~e smo taborniki tako sposobni, usposobljeni, izku{eni, skratka taborniki, bi morali prav ta ~as, ~as prehoda v druga~en dru`beni sistem, ~as poglabljanja socialnih razlik ipd., izkoristiti za svoje gibanje.

Spomnim se, ko sem pred leti kot medvedek z vodom nabiral papir, staro `elezo, opravljal kot mal~ek preprosta dela v delavnici, da smo zaslu`ili za taborni{ko srajco, Tabornikovo knji`ico in malico za izlet. Kasneje smo zaslu`ili tudi za star lesen vozi~ek, s katerim smo preva`ali nabrani papir … Tudi tabornikom v vodu smo pomagali zbirati denar za kroj in druge stvari. Bili smo bogati, ponosni, da smo sami nekaj naredili zase in prijatelje. In {e danes se tega z radostjo spominjam.

Radi uporabljamo besedo "identiteta" - prepoznavnost. Za slovensko taborni{ko identiteto so se borili na{i na~elniki in stare{ine, ko smo bili ~lan Zveze tabornikov Jugoslavije. Po letu 1953, ko je bil ustanovljen ZTJ, so gibanja po republikah prevzela ime po prevodu angle{kega "scout" - izviða~i, izvidnici, izvidniki. Le v ZTS smo vztrajali pri svojem imenu TABORNIK, ki je lani praznovalo 80. letnico rojstva (Henrik Pajer!). Uspeli smo ohraniti tudi slovenske posebnosti, kot ime, oblike praporov, kvadratasto obliko `igov odredov/rodov, nismo sprejeli {tevilk ~et na rokavu taborni{ke srajce, rutke niso bile obarvane po ~etnih okusih, ampak so kot pri gozdovnikih pomenile starostno skupino ~lana. Tudi pri izvajanju programa smo ohranili svoje posebnosti. Ostali so se kar precej zgledovali po nas.

To omenjam tudi zato, ker je odve~na uporaba tujke, ~e imamo doma~ izraz tabornik. Skavte so zlobno imenovali v prevodu "vohune", {noflja~e, izvidnike kot v vojski, oglednike … [e danes pravijo iskalcem ko{arkarjev, nogometa{ev skavti, ker i{~ejo {portnike za svoje klube … Malce je k temu pripomogel tudi prvi skavt Lord Baden Powell, ki je bil nekaj ~asa tudi v vohunski slu`bi v Dalmaciji in na Balkanu … ZTS je deset let ~lanica WOSM-a, prevzela je osnovna pravila, ki ga to zdru`enje zahteva za vse svoje ~lane. To je normalno, da spo{tujem pravila kluba, katerega ~lan sem. Toda WOSM podpira vsako izvirnost oziroma posebnost svoje ~lanice in ne zahteva absolutnega kopiranja vsega. [e najmanj pa imena! Pa smo spet pri identiteti. Zaradi spo{tovanja do slovenske narodove identitete (in taborni{ke) se ZTS ni stopila s jugoslovanskim taborni{kim popre~jem! Zakaj bi se stopila v popre~je WOSM, ~e to ni potrebno.

Ni nam treba slepo prepisovati in ponavljati tujih imen. Imamo mno`ico svojih, ki ni~ ne zaostajajo za tujimi. Tako posnemanje je poni`ujo~e, hlap~evsko in ni vredno ^loveka. Seveda pa je gotovo umestno prinesti domov in posvojiti tudi kaj iz tujine, ~e s tem kvalitetno izbolj{amo gibanje. Tudi drugi imajo veliko, kar lahko uporabimo doma. Ne pa za vsako ceno! Velja pregledati stanje v organizaciji in se odlo~iti za naslednje operativne korake. V rodovih in drugod. Ne gre za paniko ali ~rnogledost, pa~ pa za pravo~asno reagiranje in pripravo na nove "korake". Mislim, da to ne bo te`ko, le odlo~iti se je treba in nadaljevati z dobrim ter opustiti zastarele prvine dela. Taborni{tvo je namre~ gibanje, `ivljenje, kot plameni v taborni{kem znaku, ki nas opominjajo, da ne smemo zaspati na lovorikah, ampak iskati, iskati in - seveda najti kaj, kar nam bo v{e~ in bo malce druga~no kot pri drugih …

Ven iz teme

Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Bistvo je o~em nevidno.

(Antoine de Saint Exupery)

Zgodbico Malega princa verjetno vsi poznate. Tudi zgornji stavek iz te zgodbice. Stavek, ki ga velikokrat sli{imo, ko nam `eli kdo povedati kaj, ~esar ne bi rad povedal direktno, ker `eli, da malo napnemo, kot bi rekel Hercule Poirot Agate Christie, male sive celice. Ko od nas pri~akuje - ker ve, da smo tega sposobni - da sami najdemo odgovore na vpra{anja, ki se nam zastavljajo.

V prej{nji {tevilki Tabora je Muc postavil vpra{anje, koliko lahko vidimo v temi. Ker verjamem, da ni mislil na temo tam zunaj, v dolgih, obla~nih zimskih no~eh, ko svetloba zvezd in lune ne predre teme, ampak, domnevam, temo v glavah, bi mu `elel odgovoriti malo dalj{e, pa ne samo glede revije. Pa ne zato, ker bi mislil, da ne bo zmogel odgovorov domisliti sam, ampak predvsem zato, ker je tema kar raz{irjen pojav. In prisoten povsod, brez izjeme.

@e v prej{nji {tevilki sem se razpisal o neprofitnosti na{e organizacije. @e razmislek o tem bi lahko bil dovolj, da za~nemo o taborni{ki organizaciji v Sloveniji razmi{ljati druga~e, veliko manj 'podjetni{ko'. Na dolgi rok se 'profitnost' in 'podjetni{ko' razmi{ljanje v tovrstnih organizacijah ni nikoli spla~ala. Veliko rodov po Sloveniji ima izku{njo s tem, ko je vodstvo 'pozabilo' na naravo organizacije in se za~elo obna{ati tr`no - posojanje opreme, oddaja tabornih prostorov, organizacija 'komercialnih' tabornih izmen. Nikoli se ni dobro iz{lo.

Verjamem, da je organizacija mlada, da je dobro, da mladinsko organizacijo vodijo mladi. Prepri~an sem o tem. Hkrati pa vem, da je dobro, da je v ozadju tem mladim vedno tudi pomo~ v obliki nasveta izku{enej{ih. U~enje iz lastnih napak je eden od na~inov u~enja, ki je zelo {iroko sprejet in uporabljan, saj ga uporabljajo tudi `ivali, pa vendar ni edini mo`en. Izku{nja in preteklost (da, celo zgodovina) je lahko vir tiste modrosti, da ne ponavljamo starih napak, da neko vedenje, ki `e obstaja, ne rabimo vedno znova in znova preizku{ati. Da, ~eprav je dvom gonilo napredka, vseeno delamo napake, iz katerih se je mo`no nau~iti nekaj novega, ne pa ponavljati vedno iste napake in se iz njih ni~ nau~iti. Dvom da, neumnost ne.

In ker je taborni{ka organizacija, poleg tega, da je neprofitna, tudi vzgojna, je potrebno v tem duhu tudi delovati. In najprej se tako delovanje pri~akuje od vodstva v taki organizaciji (tudi zaradi ve~krat poudarjanega zgleda).

S teh deklariranih (!) stali{~ je potem potrebno ocenjevati alternative ravnanja. Tudi za revijo Tabor. Ne samo, koliko je revija Tabor finan~no 'donosna', ampak predvsem koliko in kako lahko

kot element organizacije prispeva k ciljem organizacije, ki je neprofitna in vzgojna mladinska organizacija.

Verjamem, da je delo v profitni organizaciji po svoje la`je: po~ne{ stvari, ki se ti tako ali druga~e 'spla~ajo'. ^e se ti ne, jih enostavno opusti{. In si sre~en ti in tvoji dele`niki. V neprofitni organizaciji tega ne more{. Ker je namen organizacije druga~en. Ne za ustvarjanje dobi~ka - neprofitna organizacija obstaja zaradi svojega poslanstva. In ~e nek del dejavnosti prispeva k temu poslanstvu, ga ne opusti{ zato, ker ti trenutno ni v{e~, ali ker trenutno ne prina{a pozitivnega finan~nega izhoda.

Pa ne govorim samo o reviji Tabor. Govorim tudi o spreminjanju statuta taborni{ke organizacije. Spremembe, pravijo, so potrebne, ker je sedanji statut slab. Pa so uspele v nekaj mesecih, ko je bil aktualen poziv za zbiranje predlogov sprememb, na ZTS priti samo {tiri skupine predlogov sprememb. Najbolj glasni o potrebah po spremembah predlogov niso dali. Je `e tako, da je veliko la`je komentirati kot predlagati, la`je podirati in spreminjati, kot graditi. Tudi pri pripravi predlogov sprememb statuta je potrebno, pa ne glede na to, koliko globoko bodo spremembe {le, upo{tevati na{e poslanstvo. Statut lahko sporo~a veliko tudi o tem, ali {e vedno razumemo na{e poslanstvo in ali smo pripravljeni organizacijo oblikovati tako, da bo to poslanstvo lahko v najve~ji mo`ni meri tudi dosegala.

En kratek diskurz - ker je danes veliko govora o finan~nem minusu revije Tabor, moram povedati, da vedno ni bilo tako. Pred leti je revija Tabor celo ustvarjala ve~ prihodkov kot odhodkov in tako posredno financirala ostale dejavnosti taborni{ke organizacije. Kar nekateri radi in hitro pozabijo.

Verjamem, da je tema minljiv pojav. Celo dale~ na severu, kjer so obdobja ve~mese~ne teme, pride do obrata in je potem cel dan sonce. In v tistih mesecih teme je lahko srce pravo vodilo, kjer glava ne vidi.

Razdeljena taborni{ka javnost

Anketno vpra{anje: "Ste za spremembo obstoje~e strukture starostnih kategorij, ki predvideva dve novi skupini v starosti 9-11 let ter 19-25 let?"

Predlagane spremembe obstoje~e strukture starostnih kategorij so razdelile taborni{ko javnost. Pobudniki predloga poudarjajo, da ne gre za kon~ni predlog, ampak izhodi{~ni. Pravzaprav je bil mi{ljen kot provokacija, da se kon~no za~ne nekaj premikati in da s strani taborni{ke javnosti pricurljajo mnenja in novi predlogi. Po javni razgrnitvi izhodi{~nega predloga, ki smo ga objavili tudi v reviji Tabor (november 2004), je minilo `e kar nekaj ~asa. Vsekakor dovolj, da tabornice/taborniki izoblikujejo svoja stali{~a.

"Posebej se mi je vtisnilo v spomin eno izmed "intermezzo" predavanj na moji prvi in{trukta`i. Neka novo pe~ena gr~a se je prito`evala, da pa~ {e ni za v odpis - za med "vijol~ne". In da bo napela vse mo~i, da bi ustanovili novo "{tudentsko" starostno vejo. Obljubljal nam je, da bomo `e jeseni lahko nosili nove rutice. To je bilo leta 1996."

"In kaj se je ta~as zgodilo v realnem `ivljenju? Tudi mene so pospremili med gr~e s frazo, ki jo v ta namen

uporabljamo v na{em rodu: "No, sedaj pa ima{ enako rutico kot Milo{." Takrat sem spoznal, da nam dejansko nekaj manjka. Taborniki - {tudenti imajo svoje lastne zahteve, potenciale in interese, ki jih ne morejo uresni~iti niti med srednje{olsko popotni{ko populacijo niti med zaposlenimi gr~ami. Njihov urnik in letni koledar sta povsem druga~na od srednje{olskega in delavskega. V starosti 19-25 let pa taborniki {e vedno potrebujejo nek taborni{ki program, ki jih bo motiviral za podporo, katero lahko od njih pri~akujemo v ve~ji meri kot od popotnikov in manj{i kot od gr~."

"Potem sem se zaposlil na osnovni {oli. Devetletni - razdeljeni na triade. Na hodnikih sre~ujem na{e tabornike. Na eni strani gozdovnike, ki jih v {oli obravnavajo {e kot otroke, na drugi medvedke in ~ebelice, ki jih imajo `e za mladostnike. Zato menim, da je nujno, da se tudi taborniki prilagodimo novi ureditvi v osnovni {oli ter da ji prilagodimo tako starostne kategorije, kot tudi program in metode dela zanje."

"Spremembo starostnih skupin na~eloma podpiram z argumenti, da bi bilo smiselno program prilagoditi triadam v osnovnih {olah. Taka starostna

porazdelitev je tudi bolj smiselna glede metodologije dela in na~ina izvajanja programa. Za starost 19-25 let pa je potrebno imeti skupino, ki sovpada z definicijo mladine in je sposobna kandidirati na podro~ju mladinskih projektov in jih sama izvajati, s tem se tudi vzgojni proces podalj{a do 25. leta."

"Osebno sem skepti~en glede hite-

nja, saj samo dodati dve rutici ne re{i problema izvajanja programa. Najprej bi se bilo potrebno bolj pospe{eno usmeriti v prenovo programa, sprejetje vzgojnih ciljev in s tem k spremembam v izobra`evalnem procesu. ^e je zapis skupin v statut nujen, pa je potrebno te procese spro`iti in zaklju~iti ~imprej po morebitnih spremembah."

Boris Volari~ - Vol, 26 let, na~elnik ZTO Maribor, XI. SNOUB Maribor

Andrej Lozar - Silos, 24 let, stare{ina rodu, RSa Ljubljana

"Sem za spremembo druge starostne strukture (19-25 let), ker mislim, da v to starostno skupino pademo predvsem vodniki, na~elniki ~et in rodov, nekatere stare{ine, torej tisti, ki so v rodovih {e precej dejavni; nad 25 let pa so res predvsem podporni ~lani. Vsaj v na{em rodu je tako. Glede druge skupine (9-11 let) pa sem proti, morali bi le definirati, kako glede na devetletko sedaj delimo M^-je in GG-je."

"Novo kategorijo v starosti 19-25 let nedvomno potrebujemo, saj je razlika med tabornikom-{tudentom ter tabornikom-star{em prav tako velika, ~e ne celo ve~ja, kot razlika med sedanjimi PP-ji ter mlaj{imi gr~ami. Nova starostna kategorija bi pokrivala mlade, ki so med najbolj aktivnimi v organizaciji

(vodje rodov in vodniki, organizatorji/ udele`enci raznih akcij ipd.), prenovljena kategorija gr~ pa po ve~ini neaktivne tabornike, ki s svojim delovanjem {e vedno veliko pripomorejo k dobremu delovanju organizacije."

"Ne podpiram pa uvedbo nove kategorije v starosti 9-11 let, saj le-ta pri samem izvajanju programa nebi prinesla nobenih prednosti, bi pa po nepotrebnem {e bolj razdelila mlade v tej starosti (dru`inske akcije ne bi bile ve~ skupne). Vsekakor pa je potrebno sedanji kategoriji M^ ter GG, po potrebi pa tudi PP, starostno uskladiti z novim {olskim sistemom - devetletko."

"Sem za novo kategorijo mlaj{e gr~e, za vrivanje nove kategorije med M^-ji in GG-ji pa ne.

S preve~ spremembami so same komplikacije. M^-ji naj ostanejo tako kot so, kategorijo bi lahko le raz{irili na eno leto mlaj{e, prvi razred devetletke, da bi bili medvedki in ~ebelice od 1.-5. razreda, naprej pa GG-ji. Mislim, da je taka delitev najbolj{a. Ko na taborjenju otroke razdelimo na M^je in GG-je ter vsaki starostni skupini prilagodimo program, je delo z njimi povsem "OK"."

"Mlaj{e gr~e pa bi nujno potrebovale svojo kategorijo. "Kul" je, da je razlika med taborniki v ~asu {tudija in ostalimi gr~ami, saj se dvajsetletniki ne morejo identificirati s sivimi glavami, s katerimi so do sedaj delile starostno vejo."

Tanja Cirkven~i~

Maru{a Ba{a, 18 let, RKV Postojna

"Mislim, da uvedba novih starostnih skupin ne bi ni~ spremenila. Povpre~nemu enajstletniku je namre~ ~isto vseeno ali je medvedek, gozdovnik ali raziskovalec, zanj je pomembno le to, da v taborni{tvu u`iva. Zato moramo na{o voljo, ideje in energijo za spremembe usmeriti predvsem v izbolj{anje programa, za katerega vsi vemo, da je v~asih premalo sodoben in celo nezanimiv."

"Pri skupini 19-25 let pa mislim, da gre le za strah pred starostjo, ki ga je lahko opaziti pri nekaterih mlaj{ih gr~ah. Prav tako kot pri otrocih, gre le za ob~utek pripadnosti neki veji, ki ga pridobi{ s taborni{ko "kilometrino" in ko si gr~a, si pa~ med starej{imi. To pa seveda {e ne pomeni, da se je tvoja pot kon~ala. Za pester program in zabavo lahko aktivno poskrbijo gr~e same, zato so po mojem mnenju tudi negativne kritike na ra~un ljubljanskega kluba tabornikov-{tudentov ~isto odve~."

Katja Debevc (levo), 21 let, na~elnica JPN obmo~ja, RJ[ Cerknica

Samo Vodopivec, 22 let, RSK [kofja Loka

Nina Arnu{, 25 let, na~elnica rodu, RST Dom`ale

MEDNARODNA STRAN

Pozdravljeni! Temperature so sicer zimske, snega imajo pa {e na Pelje{cu ve~ kot pri nas. Najbr` ga dobimo svojo dozo marca, ko se nam bo `e to`ilo po soncu … Tudi na mednarodnem dogajanju se pozna, da po novem letu sledi malo zati{ja v dogajanju. Tako vas bom tokrat povabil na dva mednarodna dogodka in vas spomnil na - no, saj veste na kaj!

Prvo vabilo je k nam pri{lo z juga in sicer iz Vojvodine. Vojvodinski taborniki imajo letos nacionalni zlet z geslom Avantura. I{~ejo osebje, zato vabijo k sodelovanju tudi vas. Zadeva se bo odvijala v terminu od 17. do 29. julija 2005 v Zobnatici v Vojvodini. Cena za osebje je od 50 do 70 evrov (odvisno kdaj pla~ate) in vklju~uje vse, kar se pri~akuje na zletih - tabornino, program, hrano, zavarovanje, vodi~, majico in na{itek. Vse informacije - od programskih aktivnosti do fotografij tabornega prostora in {e in {e - vas ~akajo na "http://www.v-scout.org.yu/avantura" ali osebno pri Silvestru Demonji.

Naj vas zgolj opozorim, da krokodili {e vedno i{~emo tri bodo~e gostiteljske in tri bodo~e gostujo~e taborni{ke skupine, torej:

da boste kaj izvirnega za ma{kare in se boste poklonili na{emu najve~jemu pesniku!

BRCNI SE! BRCNI SE! BRCNI SE!

Drugo vabilo pa prihaja s severa, iz Nem~ije. V drugi polovici marca se bo odvila mednarodna delavnica. "Ve`bali" se boste v glasbenih in kreativnih spretnostih, ki bodo neposredno uporabne pri va{em taborni{kem delu. Izbrali so popolnoma nov princip, kar pove `e naslov delavnice Kralj kumaric. Se sli{i zabavno, kajne?? ^e vas zanima ve~, le podeskajte po www.burgrieneck.de ali www.vcp.de. Prijave oddajte na www.imwe.net.

Do naslednji~ pazite nase in glejte,

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _________________________________

ROD: __________________________________________

ULICA:

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_______________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Po poteh Cankarjevega bataljona

Spet je pri{el tisti ~as v letu, ko se Bi~kovci in na{i zvesti taborni{ki soborci (~lani RBB, RST, RMT, RMV, ZR) spomnimo januarja 1942, ko se je na Gorenjskem odvijala znamenita dra`go{ka bitka. Letos se nas je kar 24 udele`ilo spominskega no~nega pohoda s Pasje ravni v Dra`go{e (vseh udele`encev je bilo 390). "Stari ma~ki" smo se strinjali, da je bila pot glede na pretekla leta zelo prijazna. Snega je bilo bolj malo, prav tako ledu, pa tudi temperatura ozra~ja je bila dokaj prijetna. Vseeno pa je bila dovolj zahtevna, da so se pojavile bole~ine v kolenih, podplatih in ramenih, da so se nekateri ~eveljci dobro namo~ili, da so se lomile pohodni{ke palice, pa tudi do kak{nega odstopa je pri{lo.

Po skoraj 10 urni hoji nas je v Dra`go{ah pri~akalo delno jasno vreme in 6000 ljudi. Seveda niso pri{li ravno zaradi nas, ampak zaradi slovesnosti, ki je v tej hribovski vasici organizirana vsako leto zaradi po~astitve bitke. Na proslavi smo se trudili sodelovati tudi mi, vendar so med samim dogajanjem organizatorji na nas o~itno pozabili. Po dolgem pohodu in neprespani no~i ni bilo niti najmanj enostavno 1 uro stati v zboru … ampak, saj nih~e ne pravi, da je taborni{tvo lahka stvar. V upanju, da bomo naslednje leto dele`ni ve~je pozornosti, se nas je kar nekaj odvleklo {e do Bi~kove skale, kjer smo nazdravili uspe{ni akciji, zapeli znano partizansko pesem in himno ZTS, potem pa smo se po~asi odkotalili v dolino.

Dra`go{e so kraj, kjer ljudje, predvsem ostareli borci, zelo radi vidijo mladino v taborni{kih krojih, ki s prapor{~akom na ~elu hiti skozi vas in jim daje upanje, da mladi rod ne bo pozabil, kdo se je boril in koliko `rtev je bilo potrebnih za dosego enega samega cilja. Svobode. Marsikdo ti stisne roko ali dvigne pest v pozdrav.

Letos se je v Dra`go{ah zbralo 38 tabornikov, naslednje leto pa ste ponovno vabljeni vsi tisti, ki letos niste utegnili in vam ljubezen do domovine ni tuja. Ob tej prilo`nosti bi pozdravil tudi kosmatega vseveda strica Volka in ga pozval, naj tudi v prihodnje ostane prijatelj Dra`go{ in na{ega rodu.

S tovari{kim pozdravom,

JAnezu, Rod Bi~kova skala, Ljubljana

Foto: Janez Kum{e in Denis Pavli~

Rodoljubno dru{tvo Triglav.

Pogled z Bi~kove skale.

Pripravljeni na nove zmage ...

POTEPANJA Besedilo in

Toma`in Glas Jelovice

foto: Maja

Pa je za nami! Prvo leto{nje taborni{ko tekmovanje, namre~! Ja, Glas Jelovice 2005, katero pa?! In spet smo se imeli super - tako organizatorji kot tekmovalci. Svoje je dodalo tudi vreme - bilo je son~no in prijetno toplo. Z obljubljenim snegom `al ni bilo ni~, so pa za zabavo na progi poskrbeli blato, kupi mokrega listja, strmi klanci, hudi kmetje in elektri~ni pastirji.

hribov in potokov mimo Drage in Goste~ ter po ravninah okrog reke Sore nazaj do osnovne {ole. To pa {e ni bilo vse: manjkali niso niti testi iz prve pomo~i in `ivljenja v naravi ter hitrostna etapa, pa {e ranjenca sta se skrivala nekje ob poti. Na cilju je tiste najhitrej{e pri~akal izvrsten pasulj, nekoliko po~asnej{i pa so se morali zadovoljiti s prav tako odli~nimi makaroni (kuharica sporo~a, da bo naslednje leto na sporedu jota J), prav za vse pa je bilo dovolj slastnih, prekrasnih pala~ink s ~okolado in marmelado.

velja, da so bili pokali letos v obliki zidakov - lo{ki taborniki namre~ pridno gradimo nov taborni{ki dom in spodobi se, da imajo del njega doma tudi najbolj{i v posameznih kategorijah.

S progo se je v soboto, 8. 1. 2005, spopadlo rekordno {tevilo ekip - kar 55 s pribli`no 300 tekmovalci se jih je v osnovni {oli Sora pri Medvodah zbralo tokrat. Za~etek je bil za tiste, ki so v {oli tudi prespali, dokaj neprijeten (organizator za naslednje leto obljublja drugega DJ-ja), prav za vse pa precej zgoden (zbor ekip je bil tokrat `e ob 7.30). Vendar so zimske jutranje temperature kmalu pregnale zaspanost in tekmovalci so se pogumno spopadli najprej s topotesti (organizatorji upajo, da bo znanje naslednje leto bolj{e, druga~e bodo teste prisiljeni ukiniti J), nato pa {e z ne preve~ zahtevno orientacijo, ki jih je vodila preko manj{ih in ve~jih

Seveda pa Glas Jelovice ne bi bil Glas Jelovice, ~e ne bi tekmovalci sami izbrali tudi najbolj 'kul' ekipe leto{njega tekmovanja. Bilo je nekaj ljubosumnosti, pa vendar tudi pri tem velja, da se je zmaga odvisna od vlo`enega truda oziroma pravega pristopa …

In kako je z zmagovalci? Prevladovali so Gorenjci. Tako je prvo mesto med popotniki osvojila ekipa P'si iz rodu Zelenega `irka iz @irov, med gr~ami je bila najbolj{a ekipa Offblast iz rodu Stra`nih ognjev iz Kranja, ~lani istega rodu pa so domov odnesli tudi prehodni pokal za skupno zmago na tekmovanju. Med gozdovniki je zmagala ekipa Mo~ni iz Ra{i{kega rodu iz Ljubljane, med gozdovnicami Zajkle iz rodu Srebrnega krta iz Idrije, med popotnicami pa ekipa Hobotnice 1 iz rodu Jadranskih stra`arjev iz Izole. Omeniti

Ob 15.30 so se taborniki raz{li in odpeljali na razli~ne konce Slovenije, organizatorji pa so se lotili pospravljanja, vrednotenja, ocenjevanja. Pohvale, ki so jim jih namenili udele`enci, so jim dale le {e ve~ motivacije in nove energije, da drugo leto v [kofji Loki oziroma njeni okolici vsaj za en dan ponovno (mogo~e v {e ve~jem {tevilu) zdru`ijo cvet slovenskih tabornikov. Torej `e zdaj prav vsi lepo vabljeni na Glas Jelovice 2006!

SiNi, foto: Maja Toma`in

POTEPANJA

Dober GLAS (JELOVICE), se`e v deveto vas!

O tem, kako je na tem tekmovanju fino, smo se res morali prepri~ati tudi sami. In tako smo sestavili medrodovno ekipo iz samih hlodov in modelov (3 ~lani RPG, 2 ~lana iz RaR in 1 ~lanica RDR) . @e ob samem prihodu na kraj tekmovanja (Sora pri Medvodah) smo bili prijetno presene~eni. @e ve~er pred tekmovanjem je bila pot dobro ozna~ena, osebje zelo prijazno in tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Tako smo ve~er pre`iveli ob gledanju filmov, lupljenju ~ebule, igranju kitare, kartanjem in igranjem "4 v vrsto" (poskrbljeno je bilo tudi za lo~ene prostore, tako da so tudi tisti, ki so si `eleli spo~iti, pri{li na svoj ra~un).

Po naporni no~i in malce kruti jutranji budnici nas je vse skupaj presenetila kolona avtobusov s tekmovalci. Ob uradni otvoritvi se nas je v zboru zbralo skoraj neverjetnih 59 ekip. Tekmovanje se je kljub velikemu {tevilu ekip za~elo brez zamud. Ob ~akanju na topoteste in na start orientacije smo se zabavali in obujali spomine. Kmalu po topotestu smo krenili na pot. Orientacija je bila ravno prav{nja za vse. Ni bila ne predolga, ne prekratka. Teren je bil razgiban in pester. Traser je zelo dobro opravil svojo nalogo. Vreme je bilo ~udovito. Ob prihodu na cilj nas je ~akal pasulj in pala~inke in ko je zmanjkalo pasulja, so iznajdljivi organizatorji skuhali makarone. Ob ~akanju na rezultate je za zabavo z nagradnimi ugankami vseskozi skrbel "spiker" Tine. Iskanje najbolj 'kul' ekipe pa se je sprevrglo v pravo farso. Za zmago je bilo potrebno zbrati ~imve~ to~k, ki pa si jih lahko dobil samo od drugih ekip. Tako so nekateri za to~ke na veliko barantali, prosja~ili, peli in igrali na kitaro ter obljubljali vse mogo~e. Najbolj iznajdljivi so tako pri{li do to~k in konkurirali za zmago. Kmalu je sledila sve~ana razglasitev najbolj{ih in podelitev nagrad, ki so bile tokrat zelo bogate in vredne truda. Na{a ekipa je tekmovanje zapu{~ala nasmejanih lic in z idejo, da ta dober GLAS (Jelovice) raz{irimo {e v deseto vas!

Mina, foto Damjan Obal

Koliko hrib~kov je {e do konca ali kako smo (pre)`iveli leto{nji ZOT

V no~i na soboto je mati narava za vsak primer, ~e bi v soboto son~ek premo~no sijal, nasula {e nekaj centimetrov ~arobnega belega prahu. Proga je bila pripravljena, ekipe primerno opremljene (tudi z lopatkami za dr~anje po snegu) in kilometri gri~ev so ~akali na vedre tabornike. Po besedah kontrolorjev je bilo najpogostej{e vpra{anje tekmovalcev "Kol'k hrib~kov je {e do cilja?". Kljub mrazu in sne`enju so na{i kontrolorji poskrbeli, da so se tekmovalci lahko ogreli ob ognju. ^lani nekaterih ekip so bili za to tako hvale`ni, da so na{im dekletom na KT celo zapeli in povedali sme{nico (v imenu Swatovk - hvala, Hugo!). Tisti, ki so si `eleli ve~ medijske pozornosti, so lahko na skici terena komentirali progo tudi za na{o nacionalno televizijo ali pozirali fotografu na{ega lokalnega ~asnika.

28. in 29. januarja smo v Male~niku pri Mariboru in njegovi okolici taborniki rodu XI. SNOUB iz Maribora organizirali `e deveti ZOTzimsko orientacijsko tekmovanje.

^e je kdo {e teden dni pred tekmovanjem dvomil o snegu in sne`nih zametih, je bilo tri dni pred ZOT-om jasno, da je mati narava ponovno pomagala tabornikom in pokrajino obarvala belo …

Organizacija tekme je bila v polnem teku, prijave ekip so kar de`evale … kar preve~ lepo, da bi bilo res. Na{i strahovi so bili upravi~eni. Kar {estim prijavljenih ekip je bolezen (ali morda sneg?) prepre~ila udele`bo. Pa smo se zato tisti, ki smo na ZOT-u bili, imeli toliko bolje.

V petek so ekipe `e tradicionalno preizku{ale teoreti~no znanje: vrisovanje in TOTI test sta razgibala zaspane sive celice. @al letos zaradi tehni~nih te`av (na [tajerskem pravimo, da je "crknu fer{terker") nismo izpeljali ve~ernega programa tako dobro, kot smo ga ves teden marljivo pripravljali. Da, res je, samo za vas, tekmovalce, smo imeli pripravljene ob kinu tudi karaoke. Pa drugo leto, ne? Tako, sedaj `e veste, zakaj je "fajn prit" na jubilejni ZOT 2006. Do onemoglosti se bomo karaokali in imeli lepo. Mina

Da bralci revije Tabor ne boste mislili, da je biti kontrolor na ZOT-u ma~ji ka{elj, vam ponujam nekaj odgovorov na{ih deklet in fantov na KT-jih kako so pre`iveli ve~ kot 5 ur:

Metod in Benjamin (kontrolorja na KT - re{evanje IQ testa):

"Je b'lo fajn, sam ne me vpra{at zakaj sma v spalnih vre~ah s {otorom vred po bregu dol drsela! Ja, hvala oni ekipi, ki je glih mimo pri{la, da naju je re{'la. In ~e bo drugo leto spet tol'ko snega in vsaj 15 stopinj bolj toplo, boma ziher spet tam!"

POTEPANJA

Swatovke (`enski del voda Swat in Matej) so skrbele, da na signalizaciji ni bil dolg~as: "Mateja mamo zdaj najbolj rade, ker nam je tak lepo zakuru in poskrbel, da nam je b'lo celi cajt toplo! Pa ona ekipa, v kateri je bil Tadej (kdo si, lepotec?) je b'la tak zgubl'ena, ni~ niso znali … Joj, pa Hugo nam je tak lepo zapel … ja, valda gremo tudi drugo leto, pa ~e je 15 stopinj pod ni~lo!"

Dory pa je s [kild`otom (?) skrbela za topli ~aj in kekse na skici: "Joj, kako te zebe, a bo{ {e malo ~aja? Ja, saj ni ve~ dale~ do cilja!" Tako sta jih bodrila, pogumne tabornike, ki so se skozi sneg prebijali do njiju. Pacient in Tedy naj bi po pripovedovanjih tekmovalcev ves ~as na KT spala: "Ne, to pa sploh ni res! 'Mama dokaz - sma se z mobitelom slikala in ne, ne spima na sliki!"

Komentarji ekip ob prihodu na cilj so bili razli~ni. Od tistih grdih besed in kletvic do fanati~no nasmejanih obrazov in smeha, vse to smo lahko do`iveli. Matej iz Ljubljane je za novinarko Ve~era celo izjavil, da je bilo prav lepo, ker je bilo veliko snega. Ur{ki iz Limbu{a je bila proga zaradi snega zelo naporna, na trenutke celo idealna za lomljenje nog. No, glede nog - vsi tekmovalci so pri{li `ivi in zdravi na cilj!

Dober pasulj, sadje in jogurti so ponovno vrnili nasme{ke na utrujene obraze.

Nasme{ki pa so ob razglasitvi najbolj{ih in podelitvi nagrad prerasli v velike nasmehe. Nih~e, tudi tisti najmanj uspe{ni, niso od{li domov praznih rok!

Zahvala za to gre seveda na{im sponzorjem, ki so bili letos res radodarni. Da se spla~a priti na ZOT lahko potrdijo najbolj{i v posameznih nalogah, ki so dobili prav posebne nagrade.

[e zadnji objemi, menjave telefonskih {tevilk novih simpatij in {ola v Male~niku je ponovno samevala. O ~i{~enju in pospravljanju, ki nas je v soboto popoldan {e ~akalo, ni vredno izgubljati besed. Tekmovalci, hvala, da ste bili tako sna`ni in redoljubni!

Zgodil se bo ZOT 2006! Se vidimo!

Bojan Kri`an, vodja tekmovanja, o novostih leto{njega ZOT-a ...: "Leto{nji, `e deveti ZOT po vrsti, je za razliko od prej{njih postregel z nekaterimi novostmi, in sicer je prva poglavitna sprememba propozicij, ki smo jih preoblikovali in dopolnili tako, da so enakovredne za vse, tako za mo~nej{i, kakor tudi za ne`nej{i spol. To pomeni, da smo iz prvotnih petih kategorij, kolikor jih je bilo do sedaj, skr~ili na tri me{ane kategorije, pri ~emer je vsaka ~lanica ekipe doprinesla dodatne to~ke. Letos smo se spomnili na vse tekmovalce in jih ob razglasitvi rezultatov tudi nagradili, tako da noben tekmovalec ni od{el praznih rok. Tako bo tudi v prihodnje, saj nam na ZOT-u zadovoljstvo tekmovalcev pomeni najve~."

Vindi, traser, o postavljanju proge …: "Proga je letos potekala po prvih hrib~kih Slovenskih goric, tako da se je zgodba gor-dol ponavljala skozi celo progo. Preve~ izbire tak{en teren traserju ne dopu{~a: na vsakem grebenu je cesta, v vsakem jarku je potok, vmes pa vinogradi (po mo`nosti ograjeni) in vikendi. Razen tega poteka po najlep{em delu terena gradbi{~e nove povezave z avtocesto. Zato je bilo treba poslati ekipe v nekoliko bolj razgiban del terena in nekoliko skraj{ati progo. Kljub temu mislim, da mi je uspelo najti dovolj gozda in napraviti dovolj razgibano in pestro progo, ki ni bila preve~ lahka za gr~e in prete`ka za gozdovnike.

INTERVJU Ale{ Cipot

Taborni{tvo je njen na~in `ivljenja Brankica Kouter

Leta 1976 je taborni{ki odred ^rni teloh z druge osnovne {ole v Murski Soboti prejel ~astni Partizanski trak. Proti koncu leta, 16. decembra, je na svet prijokala Brankica. @e kot {estletna je leta 1983 postala ~lanica odreda. Pravi, da so bili to drugi ~asi. Ne le, da je v povpre~ju vsak dvanajsti prebivalec mesta bil ~lan enega izmed mestnih odredov. Vzdu{je je bilo neponovljivo, pripadnost odredu pa prav fanati~na. Za taborni{tvo se je takrat dobesedno `ivelo. Konec osemdesetih let je prevzela na~eljevanje, takrat `e v ~eti, ni~ ve~ odredu, ^rni teloh. Taborni{tvo je takrat v Murski Soboti kazalo `e popolnoma drugo sliko. V dobrih desetih letih, lahko bi rekli, od vrha do dna. A ni ji `al, da se je rodila deset let prepozno. Izku{nje, ki jih je pridobila v teh nezavidljivih ~asih, so bile izjemno dragocene. Taborni{tvo je doseglo svoj namen. Danes je stare{ina rodu Veseli veter, ki je pod enim imenom v za~etku devetdesetih povezal {e `ive~e ~ete, neko~ vse samostojne odrede, v mestu Murska Sobota. Kakorkoli je taborni{tvu predana z vsem srcem, pa ji slu`ba vzame ve~ji del dneva (pogosto tudi sedem dni v tednu) in onemogo~a aktivnej{o prisotnost na taborni{kih akcijah. Predvsem zato si zadnji dve leti ne more privo{~iti neposredno vodenje taborni{kih akcij, kljub temu pa vedno postori {tevilne pomembne malenkosti v ozadju.

Brankica prejema zlati znak ZTS iz rok stare{ine ZTS - Mitje Lamuta. Foto: A. C.

TABOR NA OBISKU SiNi

Rod Pusti grad [o{tanj

Rod Pusti grad iz [o{tanja ima dolgoletno zgodovino, ki sega ve~ kot 44 let nazaj, pravzaprav deluje od leta 1959, ko je nastala ~eta Pustega gradu. In zakaj tak{no ime? Bilo je ve~ predlogov za ime rodu, na koncu pa je obveljalo dejstvo, da so [o{tanj~ani in da dobijo ime po ne~em, kar je zna~ilno za [o{tanj, kar je vidno takoj, ko se pripelje{ v mesto. In tako so dobili sprva ime ~eta Pusti Grad, kasneje odred in sedaj rod! Taborni{tvo je vseskozi v tesni povezavi z Osnovno {olo Bibe Roecka [o{tanj, saj je taborni{tvo tam kro`ek, v katerega je vklju~en vsak tretji otrok {ole. Pri izvajanju programa jim {ola vedno dobro stoji ob strani.

V rodu se dobro zavedajo, da morajo mladim tabornikom redno zagotavljati privla~ne akcije in izzive, zato se vsako leto udele`ujejo razli~nih tekmovanj. Najbolj mno`i~no se vsako leto udele`ijo dr`avnega mnogoboja, od koder {e nikoli niso pri{li praznih rok (ekipe skoraj vedno napolnijo dva avtobusa). Njihovi tekmovalci so vedno med najbolj{imi v dr`avi. Potrebno pa je tudi omeniti, da so njihovi malo starej{i ~lani (PP-ji in gr~e) vedno mno`i~no prisotni v sodni{kih vrstah. Udele`ujejo pa se tudi drugih tekmovanj kot so NOT, ROT, ZNOT in {e mnogih drugih. Leta 2003 pa so zelo kvalitetno organizirali dr`avni mnogoboj za vse kategorije, za organizacijo katerega so dobili veliko pohval.

[o{tanjski taborniki `e od nekdaj radi potujejo in raziskujejo svet. Zato se `e vrsto let redno udele`ujejo akcij, ki jih popeljejo v tuje dr`ave. Tako so bili na Jamboreeju v Avstraliji, na Nizozemskem, v ^ilu in na Tajskem. Svoje predstavnike pa so imeli tudi na MOOT-u na [vedskem. Bili so del razli~nih skavtskih odprav v sklopu [ale{ke zveze tabornikov (ve~ potovanj po Angliji, [kotski in Irski; leta 2004 potovanje po Skandinaviji) in sodelovali na razli~nih mednarodnih taborih {e v ~asu biv{e Jugoslavije in sedaj v ~asu samostojne Slovenije.

Predstavnike so imeli tudi med udele`enci na zletu Pow wow, prav tako tudi med osebjem! Foto: SiNi.

M^-ji so v Kokarjah na dr`avnem mnogoboju zelo u`ivali! Foto: SiNi.

@e 40 let zapored taborijo na izjemno lepo lociranem in dobro urejenem Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. Mnoge druge tabornike zelo ~udi, da taborijo `e toliko let na isti lokaciji. "Dolg~as," pravijo. [o{tanj~ani pa ne menijo tako. Taborjenja v Ribnem se veselijo vsi. Staro in mlado. Vsi ga nestrpno pri~akujejo. Za njih je tabor v Ribnem neke vrste sveti{~e in zato~i{~e kamor se zate~ejo, da ube`ijo normalnemu vsakdanu in vsako leto do`ivijo nekaj novega in nepozabnega. Letnega taborjenja se udele`i vsako leto okoli 130 od skupno 200 {o{tanjskih tabornikov! Zaradi neposredne bli`ine Jelovice nudi {irok izbor smeri za pohode in orientacije, neokrnjenost narave pa jim omogo~a dobro izvajanje taborni{kega programa. Vsako leto v okviru letnega taborjenja organizirajo zelo kakovostno vodeno vodni{ko {olo, v kateri izobrazijo nove vodnike.

V okviru rodu Pusti Grad [o{tanj delujeta tudi dve ~eti. ^eta Zelenega zlata deluje `e

11 let v Polzeli. Druga ~eta, Gozdovi

@vajge, pa prihaja iz Prebolda. Ta ~eta deluje v okviru rodu le kratek ~as (dve leti), ~eprav je zgodovina preboldskih

tabornikov precej dalj{a. Prebujanje

taborni{tva v Preboldu je `e obrodilo

sadove in vsako leto je ~lanstvo v ~eti ve~je. Delovanje obeh ~et je samostojno, pa vendarle tesno povezano s taborniki iz [o{tanja in vsi se zelo veselijo skupnih

taborjenj in akcij v okviru rodu. Vsi si medsebojno pomagajo z izku{njami, nasveti, opremo in skupno sodelujejo na tekmovanjih pod imenom Rod Pusti Grad!

Svoje zato~i{~e oz. tretji dom so na{li v Belih Vodah, majhni vasici pod Smrekovcem, kjer vsako leto izvajajo zimovanja za M^ in GG, razli~ne motivacijske vikende za vodnike, posvete, izobra`evanja, PP ve~ere in {e mnoge druge akcije. Bli`ina gozda in narave mnogim najmlaj{im pomeni prvi pravi stik z naravo in mo`nost, da nekaj dni pre`ivijo med vrstniki brez star{ev. Obvezen je tudi no~ni pohod na Sveti Kri`, od koder je imeniten razgled na celotno [ale{ko dolino, Polzelo in druge kraje v Savinjski dolini, osvetljene z milijoni lu~k.

Na taborjenju se vseskozi nekaj dogaja. Rim-{im-{im je zelo priljubljena igra! Foto: SiNi.

GG vod na zimovanju opravlja dru`beno koristna dela. V ozadju Sveti Kri`! Foto: SiNi.

RODOVA UPRAVA

Stare{ina rodu: HELENA URH

Na~elnik rodu: MAKS KVAS

Tajnica: JERNEJA VIDEM[EK

Blagajni~arka: ANDREJA GOMBOC

Mentorica: HELENA URH

Gospodar: JANEZ APAT

Na~elnica murnov: TINA DOBEL[EK

Na~elnica M^: TINA ZAGER

Na~elnik GG: DENIS [VARC

Na~elnik PP: PETER APAT

Stare{ina ~ete Zelenega Zlata Polzela: ANGELIKA URBANC

Na~elnik ~ete Zelenega Zlata Polzela: MATIJA [PACAPAN

Stare{ina ~ete Gozdovi @vajge Prebold: MATJA@ MODRIJAN

Na~elnik ~ete Gozdovi @vajge Prebold: VID NOVAK

Helena Urh (na sredini) je gonilna sila [o{tanjskih tabornikov `e vrsto let. Sedaj je drugo leto zapored stare{ina rodu. Potrebno je omeniti, da opravlja tudi nalogo mentorice na osnovni {oli Bibe Roecka. Prav zaradi njenih dolgoletnih izku{enj in odli~nih sposobnostih vodenja je taborni{tvo v [o{tanju tako zelo priljubljeno in mno`i~no. Foto: SiNi.

Kje po 27 letih pri tabornikih {e ved- Kje po 27 letih pri tabornikih {e ved- Kje po 27 letih pri tabornikih {e ved- Kje po 27 letih pri tabornikih {e ved- Kje po 27 letih pri tabornikih {e vedno najde{ izzive, da vztraja{? no najde{ izzive, da vztraja{? no najde{ izzive, da vztraja{? no najde{ izzive, da vztraja{? no

STRUKTURA RODU

Pusti Grad [o{tanj:

1081 klub2 kluba21

63552530173 ~lanov

^eta Zelenega Zlata Polzela:

M^GGPPgr~eSKUPAJ

421 klub/7

261320463 ~lanov

^eta Gozdovi @vajge Prebold: M^GGPPgr~eSKUPAJ

3 vodi3 vodi/1 klub7

30301869 ~lanov

Struktura rodu skupaj:

17 vodov13 vodov2 kluba3 klubi35

119984642305 ~lanov

Helena: Helena: Helena: Helena: Helena: Oguljena fraza! Zaradi otrok. In njihovih zadovoljnih in nasmejanih obrazov med in po taborni{ki akciji. Ko so na{i ~lani zadovoljni z na{im delom, se meni in vsem ostalim, ki pomagajo pri tem, trud bogato popla~a.

Novo obmo~je! Korak nazaj ali na- Novo obmo~je! Korak nazaj ali na- Novo obmo~je! Korak nazaj ali na- Novo obmo~je! Korak nazaj ali na- Novo obmo~je! Korak nazaj ali naprej? prej? prej? prej?

Helena: Helena: Helena: Helena: Helena: Korak na sever. Bli`je k Evropi! ☺ @eleli smo, da tudi z na{o pomo~jo na Koro{kem ponovno za`ivijo taborniki v tolik{ni meri, kot so `e neko~ bili.

V [o{tanju gradijo novo osnovno V [o{tanju gradijo novo osnovno V [o{tanju gradijo novo osnovno V [o{tanju gradijo novo osnovno gradijo {olo, ki bo zdru`ila dve stari. Kak{na {olo, ki bo dve stari. Kak{na {olo, ki bo zdru`ila dve stari. Kak{na {olo, ki bo dve stari. Kak{na {olo, ki bo zdru`ila dve stari. Kak{na je prihodnost rodu? je je prihodnost rodu? je je prihodnost rodu?

Helena: Helena: Helena: Helena: Helena: [o{tanj je taborni{ko mesto in za prihodnost taborni{tva se ni potrebno bati. @elim si le, da bi na{e ~lanstvo postalo {e bolj mno`i~no in bi tako {e ve~je {tevilo mladih pripravili do kakovostnej{ega `ivljenja.

PREDSTAVITVE RODOV

Rod Stane @agar - mlaj{i

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1980

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: podro~je Kranja; pokrivamo O[ Simon

Jenko, poleg tega imamo vod M^-jev in GG-jev tudi v Svetem

Duhu pri [kofji Loki. Z lanskim letom se je na{ rod raz{iril tudi na podro~je Tr`i~a, kjer smo pod okrilje vzeli ~eto tr`i{kih tabornikov, ki bodo, ko se bodo dovolj okrepili, ustanovili svoj rod v Tr`i~u. Tam je taborni{tvo pred leti zamrlo, a se mu, sode~ po na{i ~eti, obeta ponoven vzpon.

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 150

Struktura rodu: Struktura Struktura rodu: Struktura 8 vodov M^, 6 vodov GG, 1 klub PP in {e nekaj aktivnih gr~, ki nam pridno pomagajo pri vodenju in organizaciji raznih akcij. ^eta Tr`i{kega zmaja {teje pribli`no 50 ~lanov.

Najbolj zagrizena ~lanica rodu: Najbolj zagrizena ~lanica rodu: Najbolj zagrizena Kaja Tilinger - Kavka, Mlakarjeva 13, 4000 Kranj, 041/267-854, kaja.tilinger@rutka.net.

Spletna stran: Spletna stran: Spletna stran: Spletna stran: rsz-ml.rutka.net

Simbolika rodovega imena

Stane @agar - mlaj{i je bil partizan v drugi svetovni vojni, ki je kasneje postal narodni heroj, saj je svoje `ivljenje raje kon~al v neki jami, kot da bi se predal fa{istom. Ta tema je sicer nekoliko zastarela in se med nami mladimi ne {iri prav pogosto, ampak je kljub temu ostala `iva in pomembna, zato smo tudi obdr`ali to ime.

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI Kosobrin

Na taborni{ki izlet naj vsak prinese 5 celih jabolk.

Iz njih bomo naredili kar nekaj jedi.

stranimo semena in jih na drobno nare`emo. V ponev ali pokrov kotli~ka vlijemo olje, dodamo za prst debelo testo ter ga potresemo z narezanimi jabolki. Ko je na eni strani pe~eno, ga obrnemo in ope~emo {e na drugi strani.

Pe~eno jabolko

Jabolko si lahko spe~emo kar na ognju, tako da jo nabodemo na palico ter vrtimo po~asi nad ognjem, dokler se lepo ne zmeh~a. Da jabolka ne bi bila grdo za`gana, jih lahko zavijemo v alufolijo in jih prepe~emo v `erjavici. Pe~emo jih lahko tudi tako, da iz njih izre`emo pe{ke, dodamo `li~ko sladkorja, zavijemo v alufolijo in jih prepe~emo v `erjavici.

V `erjavici jih pe~emo pribli`no 40 minut.

Jabol~na omleta

Potrebujemo:

ponev ali pokrov kotli~ka, 1 jogurtov lon~ek mleka, 1 jajce, 1 jedilna `lica sladkorja, 4 jedilne `lice moke, 2-3 jabolka, 2 `lici olja.

V mleko dodamo jaj~ni rumenjak, moko in sladkor ter dobro zme{amo, da se ne naredijo grudice. Dobljeni masi narahlo prime{amo sneg stepenega jajca. Jabolka olupimo, od-

Namaz iz regrata

Potrebujemo:

1 sirni namaz Tamar z okusom smetane, 2 pesti regratovih listov, 1 jedilna `lica olivnega olja.

Sirni namaz dobro pretla~imo, dodamo `lico olivnega olja in dobro preme{amo. Regratove liste dobro operemo, jih drobno nare`emo in vme{amo v sirni namaz. Potrebujemo {e kruh in malica je pripravljena.

Zelena omleta spe~ena na zimovanju

Za {tiri osebe potrebujemo:

8 jajc, 2 oprana in drobno narezana pora, 4 na drobno narezane ~ebule, 10 dag o~i{~ene in drobno narezane {pina~e, 3 jedilne `lice nasekljanega peter{ilja, 3 jedilne `lice zeli{~ (lahko tudi posu{enih) drobnjak, timijan, jane`, koriander, 1 jedilno `lico nasekljanih orehov, maslo, sol in poper.

Priprava: jajca stepite, dodajte nasekljano zelenjavo, zeli{~a in orehe, za~inite po okusu in dobro preme{ajte. Peka~ nama`ite z maslom in vanj zlijte maso. Pokrijte in pecite 40 minut, da se lepo zlato zape~e. Ponudite lahko toplo ali hladno.

ASTRONOMIJA Primo`

Kaj je ekliptika

Ekliptika je nami{ljena ~rta na zvezdnem nebu, po kateri navidezno potuje Sonce. Ozvezdjem, preko katerih potuje Sonce, pravimo zodiakalna ozvezdja, saj jih ve~ina nosi `ivalsko ime. Na{tejmo jih: Oven, Bik, Dvoj~ka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, [korpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar in Ribi. Verjetno so vam bolj znana kot son~na znamenja iz horoskopov. To pa ne pomeni ni~ drugega kot to, da je bilo Sonce v enem od teh znamenj v trenutku va{ega rojstva.

liptike, ki je pod ekvatorjem, je pri nas zima. Na ta na~in lahko delimo tudi zodiakalna znamenja na poletna in zimska.

Ekliptika na dveh mestih seka ekvatorialno ravnino. Z drugimi besedami - Sonce dvakrat na leto pre~ka ekvatorialno ravnino. Enkrat se to zgodi, ko preide v znamenje Ovna, drugi~, ko preide v znamenje Tehtnice. Takrat nastopi pomladansko oziroma jesensko enakono~je. Na ta dan sta dan in no~ enako dolga.

Tudi Luna, ki kro`i okoli Zemlje, ter vsi planeti, ki {e poleg Zemlje kro`ijo okoli Sonca, kro`ijo skorajda v isti ravnini. To za nas, opazovalce z Zemlje, pomeni, da jih bomo na{li na nebu vedno nekje v bli`ini ekliptike.

^e ho~emo torej na nebu poiskati planete, je zelo pomembno, da znamo na nebu poiskati zodiakalna ozvezdja in si zamisliti ekliptiko. Ekliptika je na ekvatorialno ravnino nagnjena za 23,5 stopinj. To je natan~no toliko, kolikor je os zemeljske rotacije nagnjena glede na kro`enje okoli Sonca. To pomeni, da polovica ekliptike poteka po severnem, polovica pa po ju`nem nebu.

Ko se Sonce nahaja na tistem delu ekliptike, ki poteka po severnem nebu, je pri nas poletje. Ko pa je na tistem delu ek-

LUNINE MENE

Ko je Sonce na to~ki ekliptike, ki je najbolj oddaljena od ekvatorialne ravnine (23,5 stopinj), nastopi solsticij. Ko je Sonce na severnem nebu, govorimo o poletnem solsticiju (tudi Rakov obratnik), ko je na ju`nem nebu pa o zimskem solsticiju (Kozorogov obratnik).

ZNANA IZJAVA

Vsi ljudje se rodijo enaki, le redki pa so tisti, ki jim uspe premagati to pomanjkljivost.

(Lord MANCROFT)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1.02. Vzhod: 07:24 1.03. Vzhod: 06:41

Zahod: 17:07Zahod: 17:48

15.02. Vzhod: 07:05 15.03. Vzhod: 06:15

Zahod: 17:28Zahod: 18:08

Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

Fotografiranje `ivali

Glej, srna. Tam, na poti pred nami. Tiho, da je ne spla{imo. Fotoaparat imam … Jo bomo slikali. Joj, pa je zbe`ala …

grafirali. Pri tem potrebujemo objektiv z veliko gori{~no razdaljo (300 mm ali ve~). Poleg tega se moramo zavedati, da se lahko `ivali na{ega fotografiranja tudi ustra{ijo. Veliko `ivali se namre~ ustra{i, kadar na njih pogledamo preko pu{ke, daljnogleda, fotoaparata ali podobne naprave. Tako se nam ve~krat zgodi, da `ivali opazujemo, ko pa jih `elimo fotografirati zbe`ijo. Vedeti namre~ moramo, da nas navadno `ivali opazujejo in s tem opazijo tudi na{e nenavadno ravnanje. Ko se jim le-to zazdi sumljivo, pa raje zbe`ijo.

Fotografiranje `ivali sodi med te`je zvrsti fotografije. Opisal bom fotografiranje manj{ih `ivali (~ebele, metulji …) in fotografiranje ve~jih divjih `ivali, imenovan tudi fotolov. Obema je namre~ skupno to, da je obna{anje `ivali zelo nepredvidljivo, v~asih tudi nevarno ter da so `ivali boje~e in niso navajene ~lovekove bli`ine.

Fotografiranje manj{ih `ivali je podobno makro fotografiji. Pazljivi moramo biti predvsem na ostrino in globinsko ostrino objektov na fotografiji, poleg tega pa tudi na pravilno postavitev fotografirane `ivali. Le-to pa je te`ko predvideti in dostikrat zahteva dalj{e opazovanje in prou~evanje `ivali. Pri tem fotografiranju potrebujemo teleobjektiv z mo`nostjo bli`njih posnetkov (mo`nost, da objektiv izostri tudi bli`nje predmete) ali celo makro objektiv.

Mnogo te`ji pa je fotolov, pri katerem fotografiramo ve~je `ivali. To pomeni, da lahko podobno kot lovci, opazujemo in zalezujemo, le da namesto pu{ke za ovekove~enje trofeje uporabimo fotoaparat. Zaradi tega je lahko ta fotografija zelo naporna in zahteva veliko ~asa. Tak{nega fotografiranja pa se lahko poslu`imo tudi takrat, ko v hribih ali naravi na na{i poti sre~amo divje `ivali (srne, gamsi …) in bi jih radi foto-

V tem primeru lahko ravnamo tako, da se, ~e smo v skupini, pred fotografiranjem skrijemo za eno od oseb in fotografiramo izza te osebe. Fotoaparat pripravimo tiho in brez sunkovitih gibov. Ko za~nemo fotografirati ne ~akamo na pravi trenutek, ampak delamo posnetke zaporedno, tako da naredimo ve~ posnetkov. Ve~krat se namre~ zgodi, da se uspe{no pripravimo na fotografiranje, a nam med ~akanjem na pravi motiv `ivali zbe`ijo, mi pa tako ostanemo brez kakr{negakoli posnetka.

Fotografija osjega gnezda na skali. Potreben je objektiv s ~im ve~jo gori{~no razdaljo ter pravilna ostrina. Poleg tega pa je potrebno tudi paziti, da `ivali ne razdra`imo, da nas ne napadejo.

V primeru, kadar `elimo narediti posnetek `ivali od blizu, se je najbolje poslu`iti fotografiranja udoma~enih ali naga~enih `ivali.

KOKTAJLI Pugy

Brezalkoholni koktajli

Jabol~nik

Potrebujete:

o1 jabolko

o3 dcl vrele vode

o½ ~ajne `li~ke sladkorja

Priprava:

Razre`ite jabolko na rezine in jih stresite v vr~, preko njih pa potresite sladkor. Nato vse skupaj prelijete z vrelo vodo. Pustite stati 10 minut, nato pa vodo odlijete in pustite, da se ohladi. Servirajte z ledom in dekoracijo rezine jabolka ter slamico.

Lilija

Sestavine:

o2 dcl gaziranega jabol~nega soka

o0,2 dcl sirupa grenivke

o¼ ~ajne `li~ke sladkorja

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u in dodajte kocke ledu. Dekorirajte z ~e{njo (iz kompota z me{anim sadjem).

Braziljanka

Sestavine:

o2 ~ajni `li~ki kavnega koncentrata

o1 dcl mleka

o0,5 dcl ananasovega soka

o0,5 dcl limoninega soka (Fruc)

o~okoladne mrvice

Priprava:

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no zme{ajte (mleko se doda na koncu, da se zaradi limoninega soka ne zasiri). Tik pred serviranjem dekorirajte s ~okoladnimi mrvicami, ki jih potresete po vrhu.

Orientacija po zvezdah

Kako najdemo jug?

Poleg Severnice lahko pri orientaciji pomagajo tudi zvezde v Orionu.

Poiskati jug po zvezdah je nekoliko zahtevnej{e in vzame ve~ ~asa, poleg tega pa juga ne moremo dolo~iti tako to~no kot sever po Severnici.

V pomo~ so nam ozvezdja, ki navidezno kro`ijo na ju`ni strani neba in najbolj primerno ozvezdje je Orion.

Ozvezdje Oriona je veliko ozvezdje, ki ga z dlanjo iztegnjene roke te`ko pokrijemo, zanj so zna~ilne tri svetle zvezde v vrsti (glej skico), ki jih imenujemo tudi Kosci, oziroma Orionov pas. Nato okoli pasu poi{~emo {e tri modro svetle~e zvezde Rigel, Belatriks ter Saif ter rumenkasto-rde~o Betlegezo in oblika ozvezdja Orion je pred nami.

Na sliki si oglej kako navidezno kro`i okoli juga.

Ve~ o Ozvezdju Orion si preberi v Taboru 2004{tevilka 1.

Aljo{a Bizjak

Mokra drva in ogenj

Toplota v mrzlih dneh in ve~erih je zelo dobrodo{el rezultat ognja, ki si ga taborniki radi zakurimo in kasneje dopolnimo s pe~enimi jabolki ali ~ajem. @al imajo zime to lastnost, da obi~ajno sneg, ki pokrije tla, ali de` premo~ita vso kurjavo in vsak poskus kurjenja ognja lahko kon~amo razgreti od jeze.

Vendar obstaja tudi za to re{itev. ^e ne `elimo nositi suhih drv in netiva od doma ali neekolo{ko uporabljati za`igalnih sredstev, lahko uspe{no zakurimo ogenj s pomo~jo spodnjih nasvetov.

1. Poi{~i suha drva

Prav povsem suhih drv verjetno ne bomo na{li. Tla pod snegom ali po de`ju vzdr`ujejo vlago v lesu, zato razmeroma suha drva najdemo na samih drevesih. Za dra~je sta primerna smreka in bor (kro{nja tudi pozimi zadr`i sneg), za drva pa bukev. Kdaj pa je les suh? Takrat ko po~i in se razlomi, ne da bi se zvijal. Pomembno je, da ne sku{amo kuriti s {e '`ivimi' vejami, v katerih je {e rastlinski sok.

4. Druga~na tehnika pri`iganja ognja

2. Pripravi kurjavo

Tako kot pri mnogobojih je potrebno zbrati kurjavo ter jo lo~iti na tri dele; dra~je, za~etno kurjavo in ostala drva. Za~etno kurjavo predstavljajo za okoli svin~nik debele veje, ki se jih nalomi na obi~ajnih 30 cm ali manj.

3. Olupi lubje

Lubje je po sestavi tak{no, da se prej in bolj namo~i kot ostali les. Zato z vej olupimo lubje in ~e so res suhe, nam to ne predstavlja te`ave. Pomembno je, da olupimo vsaj za~etno kurjavo.

Ker je vse vla`no, tudi gori po~asi. Zato ne sestavimo piramide ali pagode, temve~ se lotimo pri`iganja na naslednji na~in:

- dra~je pove`emo (primemo) v {op, zvijemo v kito in pod to pribli`amo plamen;

- plamen se {iri po dra~ju, z obra~anjem dra~ja skrbimo, da je jedro gorenja zmeraj pod glavnino dra~ja;

- ko se dra~je razgori, ga polo`imo na tla in na ogenj polagamo za~etno kurjavo. Ko za~ne to goreti, se ravna kot obi~ajno.

In ~e netivo no~e in no~e zagoreti?

Re{itev lahko predstavlja navadna sve~a oziroma vosek, s katerim pokapamo netivo in tako pripomoremo k la`jemu v`igu netiva.

Analiza vmesnih ~asov

Elektronski sistem perforiranja poleg laj{anja dela organizatorjev orientacijskih tekmovanj prina{a tudi napredne mo`nosti za analizo rezultatov za tekmovalce. Na taborni{kih tekmovanjih s tem na `alost {e nimamo prakse, v orientacijskem teku pa so analize vmesnih ~asov (Splitsbrowser) v Sloveniji prisotne `e nekaj let.

Prva analiza je bila izdelana za Glas Jelovice 2005 in jo lahko najdete na spodnji povezavi. Pomanjkljivost splitsbrowserja z rezultati, ki jih zaenkrat znamo pripraviti "na roko", je ta, da omogo~a analizo samo tistih ekip, ki so na progi obiskale vse kontrolne to~ke. Ostale samodejno izpadejo. Mo`nih je ve~ razli~nih izrisov: graf vmesnih ~asov, potek absolutnega ~asa (tu se lepo vidi, katere ekipe so se "{lepale"), mesto po/na posamezni etapi, zaostanek v odstotkih, tabelo vmesnih ~asov. Vse izpise lahko primerjamo z najbolj{im ~asom, zmagovalcem ali to~no dolo~eno ekipo.

Vse organizatorje orientacijskih tekmovanj, ki `elijo po tekmovanju pripraviti analizo vmesnih ~asov vabim, da se oglasijo na naslov bubi @rutka.net.

Glas Jelovice: http://force.rutka.net/orientacija/splits2/results.php?url= gj05&title=Glas%20Jelovice%20-%202005.

Seznam vseh analiz: http://www.oklub-azimut.si (kliknite na Splitsbrowser).

Na sliki je prikazano okence Splitsbrowserja (za delovanje morate imeti name{~en Java Virtual Machine, ki ga dobite na http://www.java.com). Za razumevanje grafov je pomemben podatek ta, da sta na obeh oseh nanesena ~asa. Na osi x je referen~ni ~as (najbolj{i ~as, ~as izbrane ekipe/ tekmovalca), na osi y pa so odstopanja od tega ~asa. Kadar ~asovni potek ka`e navzgor, gre za dose`ek, bolj{i od referen~nega ~asa, sicer pa je bolj obi~ajno, da opazujemo zaostanke.

Taborniki se spoznamo na razli~ne stvari. Raziskujemo naravo, naravne pojave, prou~ujemo

`ivljenje `ivali itn.

Tudi sledove `ivali, vozil in ljudi prou~ujemo. O tem velikokrat govorimo, kako bi namre~ po sledovih ugotovili, kdo je bil v bli`ini na{ega tabora, naselja, v bli`njem gozdi~ku ali kje drugje. Pa poskusimo posneti sledove. Pomagamo si s preprostimi pripomo~ki. Za posnetek sledi potrebujemo: mavec, ~opi~, lon~ek, kartone in sponke za papir.

Kak{en je postopek, da lahko dobimo odtis sledi in ga tudi prinesemo v vodovo ali ~etno sobico? Lahko se namre~ odlo~imo tudi za zbiranje sledi `ivali, odtisnjene v mavcu.

Mavec zme{amo z vodo v posodi in zalijemo odtis v tleh.

Mavec se hitro posu{i, zato lahko kmalu odstranimo okvir.

S ~opi~em o~istimo sled v tleh, jo obkro`imo s karton~kom, ki smo ga povezali z obi~ajno sponko za papir.

Odtis uredimo in opremimo z napisom, ~igav je, ter ga shranimo v vitrino.

NASVETI VODJEM Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih.

Nikoli naj ne pomislimo, da obstaja ena sama re{itev

In kak{ne so va{e "re{itve" zgodbice iz prej{nje {tevilke Tabora (spomnimo se Benjamina in njegovih te`av)?

Znanstvena in strokovna psiholo{ka po{tenost nam narekuje, da se sprijaznimo z dejstvom, da popolne in zanesljive re{itve ni, kljub temu, da nam jo rada ponujata poljudna literatura ali razli~ni samozvani psiholo{ki svetovalci. Lahko govorimo o ve~ji ali manj{i verjetnosti, da bo dolo~eno ravnanje pripeljalo do uspeha. Obenem si lahko zastavimo vpra{anje, kaj uspeh sploh je. V na{em primeru lahko uspeh definiramo kot doseganje `elenega cilja, vendar je tudi ta s strani razli~nih udele`encev lahko razli~no zastavljencilj stare{ine je, da ga vodniki ubogajo, Benjaminov cilj je, da so mlaj{i taborniki disciplinirani na vodovem sre~anju, cilj tabornikov je mogo~e zabava.

^e se vrnemo na za~etek zgodbe, oziroma k osvetlitvi primernej{ih oblik ravnanja, bi lahko rekli, da morajo za za~etek vsi udele`enci jasno in dokaj natan~no opredeliti svoje skupne cilje, npr. cilj vseh nas je ~ist in urejen tabor, da se v dana{njem dnevu nau~imo vezati en vozel ipd. Cilji naj bodo splo{ni (daljnose`ni) in specifi~ni (kratkoro~ni). Obenem pa naj bodo pravila obna{anja jasno dolo~ena. Kaj storimo s tistimi, ki pravil ne upo{tevajo?

Stare{ina je nadrl Benjamina, Benjamin se je zna{al nad mlaj{imi taborniki - oba sta uporabila kazen za neupo{tevanje pravil. @e v prej{nji {te-

vilki smo zapisali, da ima javna graja pogosteje negativne u~inke, ker pri osebi spodbuja negativno ~ustveno naravnanost ter bo pogosteje vztrajala pri svojem ravnanju, da bi ohranila svojo integriteto. Raziskave ka`ejo, da imajo na splo{no razli~ne oblike kaznovanja kratkoro~ne u~inke in le redko pripeljejo do spremembe vedenja. Pogosteje naj bi uporabljali prijem odtegnitev nagrade. Ob tem je najpomembnej{e, da osebe, pri kateri `elimo spremeniti vedenje, ne `alimo in zmerjamo, nanjo ne stresamo svoje jeze in ne posplo{ujemo njene nesposobnosti na enem podro~ju na celotno osebnost. Torej, da bi na{i udele`enci gradili kvalitetnej{e medsebojne odnose, da bi bili bolj priljubljeni in da bi jih mlaj{i taborniki bolj spo{tovali, naj bi pogosteje uporabljali naslednje prijeme:

1.Stare{ina, ki je v pri~o drugih nadrl vodnika Benjamina, bi se moral pogovoriti z njim na samem, ga povpra{ati za razloge, preveriti ali je sploh on kriv za nered ipd.

2.^e bi bil Benjamin dele`en tovrstne obravnave, je velika verjetnost, da tudi sam ne bi bil tako razdra`ljiv in bi bil manj dojemljiv za nemir v skupini. V primeru nemira, ki `e ovira izvajanje vodovega sre~anja, ima na voljo prav tako razli~ne ustreznej{e prijemeza hip ustavi trenutno aktivnost vodovega sre~anja, se pogovori s taborniki,

uvede premor z igrico, pelje tabornike v naravo, pripravi pou~evanje, kjer so taborniki aktivni ustvarjalci, ne pa pasivni sprejemniki.

Vsi ti prijemi in na~ini dela zahtevajo ve~ priprav, vlaganje dodatnega napora, izgrajevanje sebe kot osebnosti. Ob vsem tem se lahko zgodi, da izid ne bo zadovoljiv. S tem se moramo sprijazniti in sprejeti razli~nost, razli~ne na~ine odra{~anja in dozorevanja, druga~ne na~ine u~enja.

Da{a Lamut, foto: Paro RDV

Turno smu~anje

^arobna zasne`ena pokrajina. Samota. ^udovit razgled. Sama belina - popolnoma nedotaknjena ... kar vabi, da se po`ene{ proti dolini. A tudi ogromno adrenalina! Vsaka napaka te lahko stane `ivljenje. [tevilne s snegom prekrite ostre skale. Zdrsi. Plazovi.

Smu~anje je pri nas eden izmed najbolj priljubljenih in mno`i~nih {portov. A vedno ve~ smu~arjev zapu{~a urejena smu~i{~a. Zakrbljujo~e je, da povpre~no smu~arsko znanje le-teh zaostaja za tistim na smu~i{~u, ~eprav bi moralo biti ravno obratno, ker je smuka zunaj utrjene proge zahtevnej{a. Mnogi imajo radi gore in smu~anje, za te je turno smu~anje, kombinacija gorni{tva in smu~anja, idealno.

Pomembno je lo~iti vsaj 4 oblike smu~anja v visokogorju: gorsko pohodni{tvo na smu~eh (izleti in sprehodi po polo`nem, nezahtevnem svetu), turno turno turno turno turno smu~anje (smu~anje v gorski naravi, z vzponi na nezahtevne vrhove, kjer ni nujna uporaba derez in cepina), alpinisti~no smu~anje (smu~anje v nedotaknjeni gorski naravi, s te`jih vrhov in ~ez ledenike, uporaba cepina in derez je tu nujna) in variantno smu~anje (smuka po neozna~enih ali ozna~enih progah v okolici smu~arskih centrov, za vzpon uporabimo kar `i~nice ali pa helikopter). Variantno smu~anje je nedvomno lo~eno od ostalih treh, ostali tipi pa se med seboj lo~ijo predvsem v zahtevnosti terena in v potrebni smu~arski tehniki za varno smuko. Alpinisti~ni smu~arji (sprva so se imenovali tudi ekstremni smu~arji) uporabljajo sedemstopenjsko te`avnostno lestvico za ocenjevanje zahtevnosti spustov, obi~ajni turni smu~arji zasedajo spodnji dve mesti na tej lestvici.

Oprema

Osnovna oprema

Smu~i in palice Smu~i palice so enake kot pri alpskem smu~anju.

Turnosmu~arski ~evlji Turnosmu~arski so kombinacija gorni{kih ~evljev in alpskih smu~arskih ~evljev. Hoja po snegu je v njih prijetnej{a kot v planinskih ~evljih, smu~anje pa je zaradi slab{ega oprijema noge slab{e kot v alpskih smu~arskih ~evljih.

Psi Psi Psi Psi so sinteti~ne ko`e, ki se jih pritrdi na spodnjo stran smu~i. Njihove dlake so obrnjene tako, da dovoljujejo le drsenje naprej, na pa nazaj in tako omogo~ajo u~inkovito vzpenjanje. (ime psi izvira iz dobesednega prevoda iz nem{~ine (Seehund = morski tjulenj), saj so sprva uporabljali kar ko`e tjulnjev).

Turne vezi Turne vezi Turne vezi Turne vezi Turne v smu~arskem polo`aju delujejo tako kot alpske, torej fiksirajo ~evelj na smu~ko in se odprejo ob vseh mo`nih padcih, v polo`aju za hojo pa dovoljujejo dvigovanje pete. Lahko imajo tudi enega ali ve~ podstavkov na peti, t.i. pru~k, pru~k, ki hojo {e dodatno olaj{ajo. K vezem spadajo {e srena~i, srena~i, srena~i, srena~i, nekak{ne smu~arske dereze, ki med vzponom prepre~ujejo zdrsavanje na poledenelih pobo~jih.

Varnostna oprema Varnostna oprema Varnostna oprema Varnostna oprema

Cepin Cepin Cepin Cepin Cepin je krampu podobno orodje, ki

ga zapi~imo v sneg ali led pri hoji oz. zdrsu.

Dereze Dereze Dereze so priprava z ostrimi konicami za na ~evlje. Potrebujemo jih na poledenelih pobo~jih.

Lavinska `olna Lavinska `olna Lavinska `olna Lavinska `olna Lavinska `olna je majhna sprejemnooddajna radijska postaja, ki pomaga pri iskanju v primeru plazu. Seveda pomaga le, ~e je pri`gana.

Sne`na lopata Sne`na lopata Sne`na lopata, ki jo u porabimo za preverjanje trdnosti sne`ne oddaje ali za odkopavanje zasutega prijatelja.

Poleg tega pa spada med opremo {e primerna obleka, zemljevidi, kompas, hrana in pija~a, rezervna obla~ila ...

Nevarnosti

Na turnega smu~arja pre`ijo {tevilne nevarnosti. Najpomembnej{i so zdrsi in plazovi. Nevarnost za plazove se za~ne takoj po sne`enju. Obratno pa za zdrs nevarna pobo~ja nastanejo pri skromni sne`ni odeji, najnevarnej{i so grebeni in slemena. Zdrs lahko predvidimo in ga prepre~imo z ustrezno opremo in izurjenostjo, plazu pa ni mogo~e natan~no napovedati. Bistveni dejavniki za nevarnost plazu so: poraslost in raz~lenjenost pobo~ij, nagib pobo~ja, stran neba, smer in hitrost vetra, vi{ina novozapadlega snega, vrsta novozapadlega snega, intenzivnost sne`enja, temperatura in zgradba sne`ne odeje.

PRIRO^NIKI

Igor Jen~i~: Slovenija Turnosmu~arski vodnik

Borut ^ernivec, Andrej Ter~elj : Skrivnosti nedotaknjenih strmin.

Miro ^ernivec, Ciril Pra~ek: Turni smuki.

PESMARICE

Ko ~lovek prelista taborni{ko pesmarico ugotovi, da se je "uradnih" taborni{kih pesmic v vsej petdeset (in {e malo) letni zgodovini na{e Zveze nabralo precej malo. Jaz jih na{tejem 23. Od teh jih 6 izvira iz predvojnih taborni{kih organizacij, 4 ali 5 jih je nastalo kot himna zadnjih taborni{kih akcij (zleti, Pow wow, ROT, mnogoboj), ostale pa so prispevali Janez Hvale, Marjan Mo{kon, Gojmir Le{njak in Ivo [tajdohar. Takole ~ez palec bi se reklo, da je povpre~na starost avtorjev pesmi, ki se danes {e pojejo, tam okoli 50-60 let. Ni~ kaj opogumljajo~ podatek za na{e mlade upe.

Spomin na tabor

Avtor: Janez Hvale - Fonza

Izvaja: KUD Vladko Mohori~

A D

Son~ek kuka skozi oblake, h E A

prebudi zaspane junake.

D

Pred {otori v vrsti stojijo, h E A

da oceno dobro dobijo.

Vonj po ‘gancih, mleku priplava, v ‘elodcih lakota prava, br‘ na zajtrk urno veselo, potlej pa nas ‘e ~aka delo.

D A

Za medvedke gozdna {ola, E A

kjer nau~ijo se prav vse, D A

a ~ebelice so danes E E 7 lov se na lisico {le … [le.

Na poziv za nove melodije, ki je bil objavljen v zadnjem Taboru, se ni javil nih~e, zato objavljamo pesmico, katere besedilo {e ni bilo objavljeno nikjer, je pa skladbica posneta na CD-ju z 12. zleta v Tolminu.

Pesmica je pisana v A-duru, kar je za petje v~asih neprakti~no. ^e je vse skupaj za vas prenizko ali previsoko, transponirajte akorde v C (A gre v C, D v F, h v d in E v G) ali kak drug dur (glej Tabor 10/2004). Sheme akordov vam prilagamo, E7 akord v dveh - te`ji in la`ji - razli~icah.

Ritem je, kot se za otro{ko pesmico spodobi, dvo~etrtinski. Prvi del igramo bolj teko~e, v refrenu pa posku{amo poudarjati base na vsako polno dobo. V praksi bi to pomenilo, da prvi del igramo razlo`eno, drugega pa v stilu bas s palcem - akord s kazalcem, sredincem in prstancem.

[e to - pesmica je krasen primer za u~enje petja v tercah. S ~isto malo talenta vam ob poslu{anju CD-ja to ne bo te`ko.

Odlomek najdete tudi na spletu na naslovu http://pesmarica.rutka.net/ mp3/spomin_na_tabor.mp3.

In zve~er, ko plamen uga{a, tiho v gozdu tabor zaspi.

To je zgodba na{a in va{a, vsako leto se ponovi.

Za medvedke gozdna {ola …

In zve~er, ko plamen uga{a, tiho v gozdu tabor zaspi.

To je zgodba na{a in va{a, vsako leto se ponovi.

La, la, la …

To je zgodba na{a in va{a, vsako leto se ponovi.

D E A

Vsako leto se ponovi.

S S S S S estri O O O O O dgovarjata S S S S S otrpinom

@ivijo, pa sva spet tu, vam na uslugo in zaradi vas. Nekaj pisem ste nama celo namenili, pa ni~ zato, saj to pomeni, da te`av le ni toliko, kot se zdi ali pa so tiste sorte, ko se samo odlo~i{ s preprostim da ali ne.

ODGOVOR:

ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!!!

Kuhla in kahla, resni~no rabim vajino pomo~, saj se zadnje ~ase ukvarjam le {e s svojimi problemi, ki jim kar ni konca ne kraja.

1. Visoka sem 171 centimetrov in tehtam kar 58 kilogramov! Vem da sem predebela, a ni~ ne pomaga. Poizkusila sem `e vse vrste stradanj, ki jim pravijo diete, a hrana me vedno znova premami. Kaj naj storim???

2. Zadnje ~ase imam v {oli veliko slabih ocen, saj se pri u~enju preprosto ne morem osredoto~iti na snov. Misli mi vedno znova odtavajo k drugim stvarem.

Posledica pa je, da mi star{i te`ijo zaradi nekaj koli~kov v redovalnici in mi ne pustijo na zimovanje. Tega pa res ne smem zamuditi, saj sem rada tabornica in tam bo ve~ina mojih prijateljev. Ne vem, kako naj jima dopovem, da si tega zelo, zelo, zelo `elim!!!

Tabornica

1. Ja, tole pa res nikamor ne pelje. Za svojo velikost ima{ dokaj idealno te`o, so `enske, ki bi ubijale zanjo, kaj {ele za tvoje centimetre. Ni~ ne stradaj, jej, kar ti pa{e, vendar z ni~emer ne pretiravaj. Seveda pa sta najpomembnej{a gibanje ter pozitivno mi{ljenje. Ti si carica, ne dovoli si, da bi mislila kakorkoli druga~e. Bodi ponosna nase.

2. To, kar si opisala pod drugi problem, je na `alost zelo tipi~en in pogost vzgojni prijem novodobnih star{ev. Gre seveda za absurd. V {oli se pa le bolj potrudi, kajti ~e bo{ uspe{na tam, bo{ bolj samozavestna in ti bo {lo bolje na vseh drugih podro~jih. Star{em pa omeni, da s tem, ko ti prepovedujejo zimovanje, ne delajo ni~ koristnega, saj se zato ne bo{ ni~ ve~ ali bolje u~ila, kve~jemu slab{e. Pa sre~no.

Pi{i in se ri{i s svojimi tegobami na TABOR, Rubrika SOS, Parmova 33, Ljubljana ali kuhla.kahla @ gmail.com.

Zasujte naju in pri~akujte jasno usmeritev - po mo`nosti re{itev.

Do prihodnji~ lep pozdrav, pa {e pi{ite kaj.

FACA

Maru{a Ba{a

WAAAAZZZZAAAAPPPPP!!!!! Tanja Mimovi~

Kdor jo pozna, ve, da njej nikoli, prav nikoli, ne zmanjka energije. Kot tabornica je aktivna v RKV Postojna in OO JPN, `e vrsto let pa se resno ukvarja s plesom. Ple{e v Plesni {oli Ur{ka, v~asih pa tudi sama sestavlja koreografije za svojo in druge skupine.

Kdaj si se za~ela ukvarjati s Kdaj si se za~ela ukvarjati s Kdaj si se za~ela ukvarjati s Kdaj si se za~ela ukvarjati s Kdaj plesom? plesom? plesom? plesom?

Ple{em od 5. razreda osnovne {ole, ko sem za~ela trenirati v {olski plesni skupini. Pri 13 letih sem za~ela plesati v Plesni {oli Ur{ka v Postojni, kjer ple{em {e danes. Dve leti sem bila ~lanica plesne skupine Flash Team, ki je tekmovala med srednje{olskimi POM-POM skupinami na tekmovanjih [olske ko{arkarske lige. Kaj pa sploh ple{e{? Kaj sploh ple{e{? Kaj pa sploh ple{e{? Kaj sploh ple{e{? Kaj pa sploh ple{e{?

Sprva sem plesala jazz balet in show dance, potem POM-POM in HIP-HOP, sedaj pa treniram le HIP-HOP. Vedno sem si `elela plesati tudi latinsko-ameri{ke plese, vendar za to na `alost nisem imela pogojev. Nikoli se ne ve, mogo~e pa me to {e ~aka J.

Konec februarja gre{ v Konec februarja gre{ v februarja

Zdru`ene dr`ave, kjer se bo{ Zdru`ene dr`ave, kjer se Zdru`ene

u~ila plesa. Lahko pove{ kaj u~ila plesa. Lahko pove{ kaj u~ila plesa. Lahko pove{ kaj u~ila plesa. Lahko pove{ kaj u~ila pove{ ve~ o tem? ve~ o tem? ve~ o

S trenerko se za 10 dni odpravljava v New York, kjer se bova u~ili novih stilov. To bo potekalo dvakrat do trikrat na dan, kjer ves ~as potekajo treningi pri razli~nih koreografih. Poznamo te kot aktivno ta- Poznamo aktivno ta- Poznamo te kot aktivno ta- Poznamo aktivno ta- Poznamo tabornico, opravljala si razne bornico, opravljala si razne bornico, opravljala si razne bornico, opravljala si razne funkcije … funkcije funkcije … funkcije funkcije

Plesati si za~ela ~isto ljubiteljsko, sedaj pa z razli~nimi

Plesati si za~ela ~isto ljubiteljsko, sedaj z razli~nimi Plesati si za~ela ~isto ljubiteljsko, sedaj pa z razli~nimi

Tabornica sem 6 let. @elela sem postati vodnica in `e naslednje leto sem opravljala funkcijo pomo~nice vodnice, eno leto sem bila vodnica pod mentorstvom, eno leto pa "samostojna" M^ vodnica. Potem sem bila le ~lanica PP kluba, sedaj pa sem na~elnica za M^ na obmo~ju JPN in ~lanica komisije za M^ program.

skupinami tudi tekmuje{. Kdaj in kako se je to za~elo?

Plesati si za~ela ~isto ljubiteljsko, sedaj z razli~nimi Plesati si za~ela ~isto ljubiteljsko, sedaj pa z razli~nimi skupinami tudi tekmuje{. Kdaj in kako se je to za~elo?

skupinami tudi tekmuje{. Kdaj in kako se je to za~elo? skupinami tudi tekmuje{. Kdaj in kako se je to za~elo? skupinami tudi tekmuje{. Kdaj in kako se je to za~elo?

Moje prvo plesno tekmovanje je bilo `e v osnovni {oli, ko sem s skupino tekmovala v "Show" kategoriji na nekem obmo~nem tekmovanju. Prvo leto pri POM-POM skupini smo dosegle 3. mesto na obmo~nem in 7. mesto na dr`avnem tekmovanju. S plesno {olo smo za~eli tekmovati lani, ko smo se z veliko HIP-HOP formacijo, v kateri je sodelovalo 15 plesalcev, udele`ili dr`avnega tekmovanja in dosegli 8. mesto.

Z veliko formacijo se bom tudi letos udele`ila dr`avnega tekmovanja, z malo formacijo (7 plesalcev) pa se bomo na dr`avno tekmovanje posku{ali uvrstiti z nastopom na enem od 6 kvalifikacijskih turnirjev. Tekmujem tudi v plesnem paru in s solo koreografijo.

Kako pa ti uspeva ples in tabornike usklajevati s {olskimi

Kako ti uspeva ples in tabornike usklajevati s

Kako pa ti uspeva ples in tabornike usklajevati s {olskimi

Kako ti uspeva ples in tabornike usklajevati s

Kako ples obveznostmi? obveznostmi? obveznostmi? obveznostmi?

Pred tekmovanji treniram vsak dan, v~asih tudi dvakrat. U~im se ponavadi zgodaj zjutraj, preden grem v {olo. Taborni{ke sestanke imam ob petkih, akcije in posveti pa so tudi ve~inoma med vikendi, tako da se mi ~asovno vedno nekako izide. V {oli pa imam status {portnika, kar mi je v veliko pomo~.

"Navadni smrtniki te izjemne (taborni{ke) energije ne bi razumeli."

DOTIK Sergeja Bogovi~ - Sergy, foto: Bla` Verbi~

Tvoje valentinovo

^isto brez besed, idej in energije zrem v zadnje `arke toplega sonca. Sedim na `elezni{ki postaji in razmi{ljam o tem, kako bo nastal nov ~lanek. Nenadoma me predrami prijatelj ter me posvari naj pohitim, ker bom sicer zamudila vlak.

Zaradi zasanjanosti bi skoraj zamudila vlak, a med pogovorom, kasneje na vlaku, se mi kon~no za~nejo rojevati ideje o ~lanku, ki ga sedaj bere{.

Za~nem takole: "Odpeljal bo vlak!" Velikokrat v `ivljenju se nam prilo`nosti za to ali ono kar odpirajo, pa jih ne vidimo. Kakor vlak, ki lahko pred nosom odpelje.

In ker se ravno bli`a tisti dan, ko drugemu poka`emo, da ga imamo radi in nam nekaj pomeni, je prav, da ga omenim tudi jaz, ~eprav nisem najve~ja zagovornica le-tega, saj moje prepri~anje sloni bolj na misli, da moramo ljudem, ki so nam blizu in dragi, to izkazovati iz dneva v dan, v dejanjih, dokler so {e tu - nam blizu in dragi.

Med tak{nimi je bil tudi Sveti Valentin, katerega dobroto in ljubezen so prejeli mnogi `ive~i njega dni. Njegova dobrota in ljubezen je bil on sam, iz dneva v dan.

Tudi danes ga poznamo, vendar v druga~nem pomenu, bolj skomercializiranega. [e vedno sicer simbolizira ljubezen, dobroto; vendar je pri nas bolj znan v vlogi dneva zaljubljencev - valentinovo.

Vse lepo in prav, a zaljubljen je lahko vsak. Zaljubljen v sonce, zaljubljen v delo, zaljubljen v dru`ino, zaljubljen v barve, zaljubljen v prijatelje, zaljubljen v pravljice, zaljubljen v `ivljenje …

Vsak od nas ima pravico biti zaljubljen in imeti rad. Ne skrivaj ne~esa, kar ti veliko pomeni. Poka`i, da ima{ enostavno rad, pa ~e je to le pogled, nasmeh, ne`en objem ali stisk roke.

Pi{i pisemca, ~e te to veseli; obi{~i nekoga, ~e te to bodri in povej komu, da ga ima{ rad, ~e te to osre~i.

Ena od pesmi se poje: "Ljubi, ne ~akaj, da ljubljen bo{ sam, nih~e ti braniti ne more …"

Nih~e ti ne more braniti! In ~e te dan kot je valentinovo osre~uje, si ga naredi vsak dan svojega `ivljenja!

Kjer je volja, tam je pot

Tudi tokrat brez temu koti~ku tako doma~e patetike in ~ustvenih izlivov ne bo {lo. Predstavljamo knjigo, kaj knjigo, ~loveka, o katerem kro`i prenekatera zgodba. Sli{i, kaj mu govorijo stene, sledi njihovim klicem in z Njegovim blagoslovom odpira nove dimenzije sodobnemu alpinizmu. Filozofija in psihologija ekstremizma hkrati.

"^e bi bil druga~en, to enostavno ne bi bil jaz, mar ne? Ko za~utim skalo pod prsti, se preklopim v drug svet, svet svobode - gibanja po konicah prstov. Ko vstopi{ nenavezan v steno, ko ni nikogar blizu, ko si sam; takrat se sre~a{ s samim s seboj, oblije te pi{ smrti. Brez smrti bi bilo `ivljenje brez pravega pomena."

Dragi bralci, bili smo pri~e uvodu v poslednje dejanje izpovedi Toma`a Humarja Toma`a Humarja Toma`a Humarja Toma`a Humarja Humarja. Ne bom ovinkaril, `e sam naslov je dovolj zgovoren - Ni nemogo~ih poti Ni poti Ni nemogo~ih poti Ni poti poti. Kakor v naslovu, tako do zadnje besede in verjetno tako do svojega zadnjega diha - jasno, odlo~no, silovito in slikovito. To je preprosto On.

Toma` Humar, edini potencialni kandidat za o~eta te v o~i bijo~e avtobiografije, takole od dale~ in ~ez prst spominja na Martin Krpana. Ko znova prebiram njegove zapise, se zdi, da je tudi sam malo pravlji~na oseba. Ljudi, ujetih v rutino vsakdana, namre~ kar tako nikoli ne pokli~e veliki El Cap ali pa veli~astna Daula. Plezalci seveda veste, o ~em te~e beseda. Da sta se oba klena Kranjca (milo re~eno) ve~ kot dostojno postavila izzivom naproti, prav tako ne gre dvomiti. Sli{al pa sem zanimivo anekdoto o tem, da kakor Krpan tudi Toma` zna marsikateremu zvabiti kri izza nohtov. [e ve~, bojda je neko~ bolj{i polovici svojega sponzorja tako suvereno segel v

Je` svetuje, vi preberete:

Toma` Humar, Ni nemogo~ih poti

roko, da se je ne`na `enska dlan - nevajena surove, v znoju in krvi kaljene mo~i - vdala domala brez boja. Kako dolgo so se celile njene dlan~ne kosti, viri ne poro~ajo …

Knjiga je `iva zgodba, nore fotografije povedo ve~ kot tiso~ besed. S svojim formatom in celostno grafi~no podobo knjiga deluje estetsko in je prijetna za oko, kar se mi redko zapi{e. Dasiravno nekateri grafi~ni elementi delujejo tako, tako, halo, halo znano. Sponzor, na{ ve~ni, dobri in prijazni spiritus agens?!

IGRA STRIC VOLK

Sergy, narisala Nasta

Osli~ek, kdo te jaha?

Igra "Kdo te jaha, osli~ek?" je primerna `e za mlaj{e otroke, kot so murni. Namenjena je spoznavanju in zabavi, sprostitvi, ko smo po raznih dejavnostih `e utrujeni in nam pade koncentracija za delo.

Otroci sedijo na tleh v krogu. Enega dolo~imo za osli~ka, ki se ule`e na sredino kroga in glavo prekrije z rokami, tako da ne vidi, kaj se dogaja okrog njega. Nato vodja igre z mimiko rok poka`e na otroka, ki bo osli~ka zajahal. Dolo~eni otrok se postavi nad osli~ka z razkorakom in ga vpra{a: "Osli~ek, kdo te jaha?"

Osli~ek mora po glasu prepoznati tistega, ki ga jaha. V primeru, da ga prepozna, postane osli~ek tisti, ki je osli~ka jahal in igra se ponavlja toliko ~asa dokler se vsi ne zvrstimo, lahko pa jo ponavljamo {e s spremenjenimi glasovi, tako da se na primer primemo za nos, ko govorimo … ^e osli~ek po glasu osebe ne prepozna, le-ta ve~krat osli~ka vpra{a: "Osli~ek, kdo te jaha?"

Otroci se med igro zabavajo in smejijo. Poleg tega pa lahko opazujemo, kako dobro se skupina po glasovih in imenih med seboj pozna. U`ivajte v spoznavanju.

Brrr, kako je zunaj mraz. Zima je pokazala pravi obraz in nas je sprejela v svoj hladni objem; pravzaprav vas, ker meni niti na misel ne pride, da bi pomolil nos iz svojega toplega brloga. Ker pa moji vol~ji zoblje ostanejo ostri samo, ~e jih stalno uporabljam, sem si zagotovil stalni dostop do interneta. Tako sem seznanjen z dogajanjem po svetu, {e posebej pa spremljam meni najljub{e pe{~enosraj~nike. Tam se namre~ najde veliko tem, ki jih je potrebno oglodati. In ena, ki mi je padla v kremplje, je odvod ~lanarine; pa ne vi{ina, kot bi bralec morda pri~akoval. Bolj me skrbi dejstvo (ki sem ga razbral iz ankete na Rutki), da ve~ kot polovica ~lanstva (oz. anketirancev, da bom bolj natan~en) odvod ~lanarine na ZTS obravnava zgolj kot obvezo oz. obi~ajno prakso. Med vrsticami bi to prebral kot "pla~ujem nekaj, kar moram oz. ker so to po~eli drugi, po~nem tudi jaz". Nih~e od te polovice se v resnici ne vpra{a, zakaj pla~uje odvod. Pa bi se morali! Del ~lanarine, ki jo rodovi odvedejo, je denar, ki ga prispevajo za delovanje Zveze tabornikov Slovenije. In organizacija (v tem primeru zveza dru{tev) s tem denarjem upravlja. Logi~no vpra{anje je, v ~igavem interesu? Verjetno v interesu tistih, ki vanjo "vlagajo". Torej so rodovi, ki odvajajo ~lanarino, ekonomsko re~eno, njeni "vlagatelji". In vlagatelji pri~akujejo korist - dividende. Le-te so v na{em primeru (ker smo neprofitni) naloge, ki jih "v zameno" izvaja ZTS. In te storitve so tiste, ki koristijo rodovom pri uresni~evanju njihovih ciljev. Izhajajo~ iz tega ne vidim nobene obveze in obi~ajne prakse, ampak predvsem interes. Spra{ujem se sicer, kako si dobra tretjina anketirancev predstavlja polnopravno ~lanstvo v ZTS? Je to zgolj `elja, ali pa gre za jasno izra`en interes vlagateljev? ^e gre za slednje, potem si aktivno vlogo vlagateljev predstavljam kot konkretne predloge, jasna stali{~a in trd boj za uveljavitev svojih zahtev (ki izhajajo iz njihovih potreb). Ta pa v organizaciji trenutno ni prav izrazita. Klju~no je torej poiskati interes in se preleviti v zvezo aktivnih vlagateljev. Tiste, ki pa dela ~lanarine sploh ne odvedejo, bom oglodal na pomlad; moji zoblje so v `ivo {e bolj ostri.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 2

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 1. {tevilke smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade: Jo`ica Heber, Trg 4. julija 66, 2370 Dravograd; Martin Justin, Iga Grudna 15, 1000 Ljubljana; Ale{ Simon~i~, Celar~eva 31, 1000 Ljubljana; Neva Pan~ur, Krnica 45, 4247

Zgornje Gorje. Drogino nagrado prejme Katarina KotnikHorvat, Brajnikova 31, 1000 Ljubljana.

^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 4. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno

NAGRADNI KUPON2

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija

Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec:

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zimovanje ali smu~arski vikend?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zimovanje ali smu~arski vikend?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj s smu~i{~i Vogel in Kobla, pravi odgovor na vpra{anje.

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj s smu~i{~i Vogel in Kobla, pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490

888 in si zagotovite prostor.

888 in si zagotovite prostor.