Revija Tabor 2003/11

JOTA * NaBoj JOTA * NaBoj

KDAJ? KAJ?

14.-16.novemberPosvetKomisijezavzgojoinzts @rutka.net

izobra`evanjeodraslihvZTSwww.rutka.net

6.-7.decemberZNOT(Rodskalnihtaborov)saso.jenko @ siol.net

Dom`alerst.rutka.net

13.-14.decemberLu~miruizBetlehemazts @rutka.net

poSlovenijiwww.rutka.net

2004

11.januarGlasJelovice(RodsvobodnegaKamnitnika) [kofjaLoka

30.-31.januarZimskoorientacijskotekmovanjebojan.krizan1 @guest.arnes.si

(RodXI.SNOUB)zot.rutka.net

Maribor

Od 25. decembra - 4. januarja imajo u~enci, dijaki in {tudentje zimske po~itnice. Nekateri rodovi v tem ~asu organizirajo zimovanja. Razmislite o organizaciji zimovanja ali drugih dejavnosti tudi vi. Juhuhu, novoletne po~itnice so tu!

Kon~no! Kon~no, smo do~akali spremembe v vrhovih Zveze. Razburkano predvolilno obdobje je mimo in spet se lahko pogreznem v naslanja~ in ~akam. ^akam, na spremembe. In razmi{ljam dalje.

Kak{ne spremembe smo pravzaprav do`iveli? Snovno gledano se ni spremenilo ni~. Ljudi so zamenjali ljudje. Res da druga~nih oblik in izgleda, ki se gnetejo ob isti mizi in razmi{ljajo. Razmi{ljajo o spremembah. Vsak zase, vsi skupaj. Velika mno`ica pa opazuje in ~aka. ^aka na spremembe.

Utrne se prva ideja, utrga se plaz idej. Ljudje so pripravili spremembe, programe, projekte, priro~nike, ... , jih prinesli mno`ici, ki nemo opazuje in ~aka. ^aka na spremembe. In razmi{ljam dalje.

V teoriji mno`ic z neskon~nim {tevilom elementov, sprememba mest devetih elementov v mno`ici, ne spremeni vrednosti mno`ice. V ~em je potem sploh smisel ~akati na spremembe?

In se domislim. Fizika! Tu mora le`ati sr` problema. Fizi-

kalno gledano vsako telo stremi k temu, da je v mirovanju oz. porabi ~im manj energije. Za vsako spremembo pa je potrebna energija. Dragi Newton, kaj si razmi{ljal, ko si pisal zakone fizike. Onemogo~il si spremembe, ker za spremembe potrebujemo energijo. Se mi je zdelo, da za nespremenjeno stanje ni kriva pasivnost in apati~nost mno`ice. Ko bi le lahko {el v zgodovino in te prepri~al, da ta zakon ne velja za vse stvari. Ljudje potrebujemo spremembe. Vendar kako? Spet se pogreznem v naslanja~ in ~akam in razmi{ljam.

Od silnega ~akanja na spremembe sem postal utrujen in po~asi se me loteva zaspanost. Nekje iz senc malih mo`ganov prileti misel, ki me predrami: »Edina stvar v vesolju, ki jo lahko spremeni{, si sam.« Sam! Jaz, ti, on, ona, ... ^e ne bomo naredili ni~ in {e vedno ~akali na spremembe drugih, bodo ljudi spet zamenjali ljudje, sam pa bom {e vedno ~epel v grmovju in ~akal. ^akal na spremembe.

Si se pripravljen spremeniti!? Si se pripravljen spremeniti!? Si se pripravljen spremeniti!? Si se pripravljen spremeniti!?

Toma` Strajnar - Blondi Strajnar - Blondi

^epim v grmovju in razmi{ljam

NAPOVEDNIK2

UVODNIK2

AKTUALNO

TABORNAOBISKU4

INTERVJU8

JAMBOREEONTHEAIR16

IZ PRVE ROKE

NABOJ18

[TAM^AGA21

ORGANIZIRATIROT26

STROKOVNO

KREATIVNO31

FILATELIJA32

ORIENTACIJA34

ASTRONOMIJA36

PREDSTAVITVERODOV38

KOSOBRIN39

MEDNARODNE40

RAZVEDRILO

POPOTOVANJA42

TRENUTKI44

JE@KOVKOTI^EK45

ZZNANJEMDOODGOVORA46

VOLK46

KRI@ANKA47

TABOR NA OBISKU, stran 4

En rod, tri razli~na imena, tri razli~na obdobja …

JAMBOREE ON THE AIR, stran 16

Taborniki na radijskih valovih. Kramljali smo s kolegi z vsega sveta in sli{ali celo pesem iz Nigerije

POPOTOVANJA, stran 42

Madagaskar, dr`ava tridesetkrat ve~ja od Slovenije ima le 2000 km asfalta. Raj?

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina in Matic Stergar.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Bizi

Zapisal: Ale{ Cipot

TABOR NA OBISKU

Rod Vidra Lendava

En rod, tri razli~na imena, tri razli~na obdobja in danes nejasna perspektiva. Spo{tljiva tradicija se preve{a v {esto desetletje bolj in manj uspe{nega delovanja. Lendava je mesto s skoraj 4000 prebivalci, pre`eto z razli~nimi narodnostmi in veroizpovedmi na dvojezi~nem obmo~ju. Vidre delujejo tudi v narodnostno slovenskih krajih Odranci ter Srednja Bistrica na prekmurskem Dolinskem. Za Pomurje je zna~ilno tesno sodelovanje med rodovi in kakor so neko~ Lendav~ani pomagali drugim, tako so danes sami te pomo~i dele`ni, ~eprav je {e najprimernej{i opis, da je pomo~ med pomurskimi rodovi vzajemna.

foto: AC

skica: Tuna

Na~elnica rodu Gordana [ovege{

"Rod sestavljajo tri enote, mati~na v Lendavi ter ~eti Dobri `erjavi v Bistrici in Zeleni gaj v Odrancih. V lendavski enoti se `e nekaj ~asa spopadamo predvsem s pomanjkanjem vodnikov. Osip ~lanov je prevelik ob kon~anju {olanja v osnovni, {e bolj pa v srednji {oli. Ra~unamo na zdaj{nje GG-je, da bodo postali vodniki, s tem bi si v Lendavi precej izbolj{ali polo`aj. Opa`amo, da so vodova sre~anja dvakrat mese~no preredka. Ve~je akcije organiziramo na ravni obmo~ja ob sodelovanju sobo{kega in ljutomerskega rodu, zimovanja pa {e vedno v lastni re`iji."

"Zaradi geografske odmaknjenosti od sede`a rodu lahko delujemo le kot ~eta v njegovi odvisnosti, vendar nam je pri tem dopu{~ena dolo~ena avtonomija, kar nam na~eloma zelo ustreza. O samostojnem rodu lahko nekaj krepkih let le {e sanjamo. Na{a ~lanska struktura je premlada in ne dovolj izku{ena, da bi lahko prevzela ta izziv. Opa`am, da kljub sorazmerno velikemu {tevilu ~lanov tudi pri nas prihaja do upada ~lanstva. Zagotovo gre za posledico socialnega polo`aja dru`in na{ih ~lanov. Edina te`ava je pla~evanje previsoke ~lanarine. ^eprav delovanje ~ete, od njenih prvih za~etkov pa vse do danes ni bilo prekinjeno, se `e nekaj let ponavljajo v vodstvu ena in ista imena. Prihodnost!? Pogled v zvezde {e ne prinese odgovora, prina{a pa spremembe in te so vsekakor dobrodo{le. "^e smo obrnjeni v pravo smer, je treba v tej smeri samo naprej", pravi neka misel in `elim si le predvsem ugodnega vetra, ki bo zapihal po vsem Prekmurju in nas usmeril v smer sprejemanja novih izzivov…," pravi Zlatka.

"Finance so na{a ve~na te`ava," pravi na~elnica ~ete Dobri `erjavi Zlatka Jerebic.

Ni vse v tehniki

Rod uporablja dva razli~na na{itka. Prvega uradnega, v obeh jezikih, v slovenskem in mad`arskem, ker je sede` enote na dvojezi~nem obmo~ju v Lendavi ter drugega v slovenskem jeziku, ki ga uporabljata ~eti v Odrancih in v Bistrici.

Vidre so na zletu delile {otore s sobo{kimi taborniki

Preprosto najbolj simpati~ne - Hitre mravlje.

Csaba Szabo,

informacij; ~lan

preteklosti. Nekateri ljudje so takrat enostavno odpadli, saj s poostrenimi kriteriji niso ve~ `eleli naprej delati. Pri{lo je do generacijske zamenjave, hkrati se je pozabilo na kadre. Celotna generacija PP-jev je dvignila sidro in od{la, posledi~no je pri{lo ne le do ene generacijske luknje, temve~ celo do dveh ali ve~. S tem tudi izgubljamo stik z osnovno {olo, saj je letos {e zadnji vodnik kon~al {olanje na O[, na njej ostajajo le {e ~lani. I{~emo kontaktno osebo na {oli - mentorja med profesorji, vendar zaenkrat {e brez uspeha."

povle~e iz ka{e. V kolikor bo to kdo kdaj pozabil, bo sicer nekdo poleg njega prej propadel, vendar posledi~no pomeni to tudi lasten propad enkrat v prihodnosti."

Kateri razlogi so vas privedli do ustanovitve Zveze tabornikov Pomurja (ZTP)?

med

vir

organizacije `e od iztekajo~ih se 60. let prej{njega stoletja. V preteklosti je opravljal razli~ne funkcije ne le v lendavskem rodu, danes je stare{ina pomurskega obmo~ja.

Minili so zlati ~asi Belih rudarjev in Ljudske pravice. Zakaj je v Lendavi pri{lo do tak{nega upada?

"Upad ~lanstva je sovpadal z obnovo organizacije, ki je s sabo prinesla zaostrene kriterije, zaradi katerih ni mogel vsak po~eti vse, kakor je bilo v

Mad`arska imena in priimki obi~ajnemu Slovencu povzro~ajo te`ave in pogosto se dogaja, da Csabo zaradi imena zamenjujejo z `ensko. To se je pripetilo tudi povezovalcu predzadnje skup{~ine ZTS ob imenovanju kandidatov za ~lane ~astnega razsodi{~a. Toda Csaba je na to `e navajen, zato mu take zamenjave privabljajo nasmeh na usta.

Lendava je sti~i{~e razli~nih kultur in narodov. Ste med taborniki kdaj za~utili nestrpnost na tej osnovi?

"V preteklosti je lendavski rod tvorilo pisano ~lanstvo glede narodnosti in veroizpovedi, {e precej bolj kot danes, a to nikoli ni bil kamen spotike. Iz tega smo posku{ali potegniti ~imve~ dobrega in biti ~imbolj vsestranski. ^e se je mogo~e kdaj za~utilo kak{no seme favoriziranja dolo~ene narodnosti ali veroizpovedi, smo to v dobrobit vseh nas takoj v kali zatrli. Res pa je, da se te zadeve za~nejo potencirati z zaostrovanjem ekonomskih razmer."

Neko~ ste pomagali drugim rodovom, danes je pomo~ vzajemna. A ta v Pomurju nikoli ni bila vpra{ljiva …

"V Lendavi smo zadnja leta enostavno posku{ali pre`iveti. Neko~ je bilo seveda druga~e. Koncem 80. let smo Lendav~ani vlekli taborni{ki voz v Pomurju, pozneje so to vlogo prevzeli sobo{ki taborniki, danes jo imajo Ljutomer~ani. V razli~nih obdobjih so se vloge spreminjale in pribli`no tako bo tudi v prihodnosti. Moramo se zavedati, da takrat, ko si najmo~nej{i, pomaga{ {ibkej{im rodovom - mo~nej{i {~iti {ibkej{ega. Tako lahko vedno drug drugega

"Na ravni obmo~ja smo ustanovili ZTP kot pravno osebo, potrditi jo mora le {e stare{instvo ZTS. S tem bi dobili status obmo~ne organizacije. V bistvu je to ena in ista zadeva, vendar je na ta na~in la`ja prijava na razli~ne projektne razpise, kakor tudi komunikacija, predvsem z dr`avnimi institucijami. ZTP ni sama sebi namen, uspeh bo pri{el le ob dobrem delu rodov in ti se morajo tega dobro zavedati."

najve~ja avtoriteta

pomurskimi taborniki, je neiz~rpen

zanimivih

taborni{ke

"MORAMO SE ZAVEDATI, DA TAKRAT, KO SI NAJMO^NEJ[I, POMAGA[ [IBKEJ[IM RODOVOMMO^NEJ[I [^ITI [IBKEJ[EGA."

Beli rudarji

Lendava `e od nekdaj `ivi v znamenju ~rpanja nafte. Delavcem na vrtinah pravimo beli rudarji, zato so si lendavski taborniki `e 1953. nadeli to ime. Neko~ je podjetje Nafta podpiralo {tevilne dejavnosti, ne le taborni{tva. Lendav~ani so izdali prvo slovensko-mad`arsko, dvojezi~no glasilo v Sloveniji splohTaborni{ko bratstvo, kar ni ma~ji ka{elj. Pomemben dele` v pomurski taborni{ki zvezi, ki je bila ustanovljena kot ena prvih v Sloveniji, pripada ravno njim.

Ljudska pravica

Leta 1968 so nekoliko opustili dejavnost, nabralo se je nekaj dolgov in po nekajletnem premoru so pri~eli znova. Tokrat z imenom Ljudska pravica. Menda je bilo ime v teh krajih v 70. letih zelo popularno, saj so bili taborniki eni izmed mnogih s tem imenom. Saj {e veste, Ljudsko pravico, predvojni ~asopis, so tiskali v Lendavi, urejal pa ga je stric, ki ni hotel postati `upnik - Mi{ko Kranjec. Poleg tega bi jim nekdanje ime povzro~ilo ne`elene posledice pravnega nasledstva. Zato novo ime.

Pol stoletja delovanja

Sve~ano obletnico bodo pripravili decembra na lendavskem gradu s skromnej{o razstavo in podelitvijo priznanj. Predstavili bodo vsa tri obdobja in izdali prilo`nostni bilten.

Vidra

V 90-ih spremenijo ime v rod Vidra. Pridru`ili so se jim odranski in bistri{ki taborniki. Da bi bili fer do obeh ostalih enot, so izbrali novo ime, ~eprav so nekateri namigovali, da bi zaradi izvora dotedanjega imena Ljudska pravica v tistih tranzicijskih ~asih utegnili imeti te`ave. Vidra je bila v preteklosti na lendavskem podro~ju `e raz{irjena in danes jo lovci spet opa`ajo, zanjo pa je zna~ilno, da `ivi v ~isti naravi. Taborniki obi~ajno ob iskanju imena rodu i{~emo povezavo z naravo in zna~ilnostmi svoje pokrajine. Tako so izbrali Vidro.

Tina Br`an

Miha Logar - Malus - Rwebandira @iveti ju`no od Ekvatorja

RWEBANDIRA: Je nekdo, ki se ne ustavi pred ni~emer. Devetindvajsetletni Rwebandira `ivi, ljubi in premaguje ovire v Ugandi, biseru Afrike. MALUS: Neko~, {e na na{i celini, je bil stare{ina RSO Kranj in pisal strip z Jako Bevkom - [ekijem "Dosjeji RD - agenta Skali in Malder", raziskoval zgodovino taborni{tva v zapra{enih arhivih NUK-a in kot aktiven ustvarjalec Tabora ustanovil prilogi Medo in Gozdovnik. Na zletu v Velenju 1997 urejal ~asopis, v Tolminu 2002 skrbel za duhovnost ter se udele`il dveh jamboreejev: na Nizozemskem kot novinar Republike ter v ^ilu kot ~etovodja. MIHA LOGAR: Pobudnik slovenske organizacije {tudentov novinarstva FEJS Slovenija. Po finski in belgijski avanturi se (z)na{el v Ugandi. Leta 2000 s {tudijo primera iz Ugande diplomiral, vmes odslu`il voja{~ino kot novinar slovenske vojske, dve leti kasneje pa na Uganda Martyrs University (Nkozi) magistriral s podro~ja razvojnih ved. Danes je ~lan ugandske skavtske zveze.

Miha na Uganda Martyrs University, kjer je magistriral

Leta 1998 si imel z urednikom Skavti~a kratek stik zara-

Leta 1998 si z urednikom Skavti~a stik zara-

Leta 1998 Skavti~a

di objave ~lanka v januarskem Taboru 1996 "Hvala bogu di ~lanka januarskem Taboru 1996 "Hvala bogu ~lanka "Hvala za katoli{ke skavte". Ko iz afri{ke distance ponovno gle- za katoli{ke skavte". Ko iz afri{ke gle- za katoli{ke da{ na tiste polemike - smo si katoli{ki skavti in taborni- da{ tiste polemike smo si skavti in ki danes kaj bli`je? ki kaj ki danes kaj bli`je? ki kaj

Taborni{tvo ti je zlezlo pod ko`o v kranjskem Rodu stra`-

Taborni{tvo ti je zlezlo pod ko`o v Rodu stra`-

Taborni{tvo ti je zlezlo pod ko`o v kranjskem Rodu stra`-

Taborni{tvo ti je zlezlo pod ko`o v Rodu stra`- je pod nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ZTS ter bil v samem cen- nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ter bil samem cen- nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ZTS ter bil v samem cen- nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ter bil samem cen- nih ognjev. Bil si zelo aktiven v ZTS ter bil v samem cen-

tru urejanja Tabora. Kako na taborni{tvo gleda{ danes?

tru urejanja Tabora. Kako taborni{tvo gleda{ danes? tru urejanja Tabora. Kako na taborni{tvo gleda{ danes? tru urejanja Tabora. Kako taborni{tvo gleda{ danes? tru urejanja Tabora. Kako na taborni{tvo gleda{ danes?

Taborni{tvo se mi zdi zaprto poglavje sicer lepe in zanimive knjige, ki pa sem jo odlo`il na polico in je verjetno ne bom nikdar ve~ vzel v roke. Saj sem jo vendar `e prebral, in drugih knjig je v izobilju. Me pa skavtstvo {e vedno zelo zanima, tokrat kot metoda s precej{njim potencialom za dru`beni in gospodarski razvoj Afrike. Upam, da bomo s taborni{kimi pristopi uspeli pozitivno vplivati na afri{ko mladino, ki predstavlja ve~ kot polovico tukaj{njega prebivalstva.

Ha ha, tisto pa je bil absurden zaplet! V omenjenem uvodniku me ni zanimalo zbadanje ZSKSS, {lo je za oceno razvoja ZTS, na katerega je imelo katoli{ko skavtstvo brez dvoma pozitiven vpliv. S katoli{kimi skavti sem se sicer odli~no razumel in bil vedno tisti, ki je z njimi veselo sodeloval in jih navdu{eno gostil (medtem ko so prenekateri vihali nosove). Mnogo bli`je sem se ~util poduhovljenemu skavtu kot pa taborni{kemu tehni~arju ali nekomu, ki se je {el taborni{tvo le zato, da se je "imel fino". Nisem pa nikdar prena{al nestrpnih ljudi in osebkov, ki ne premorejo samokriti~ne distance. Tisti, ki me niso dobro poznali, so moje ostro pisanje na to temo v~asih narobe razumeli.

Sicer mi je pa `al, kadar opazim, da zamirajo tisti redki projekti, pri katerih sta ZTS in ZSKSS neko~ sodelovali. V dr-

Gradim s tem, kar je na voljo v okolju, ne tarnam za tem, ~esar ne morem dobiti. Odli~no se po~utim, kadar je treba improvizirati.

`avi, ki je tako bole~e razrezana na klerikalce in liberalce, bi se morali obe skavtski organizaciji prizadevati za zbli`evanje in kon~no zdru`itev.

Miha, med slovenskimi taborniki si znan kot Malus, v Miha, med slovenskimi taborniki si znan kot Malus, Ugandi si Rwebandira in mzungu (Evropejec). Ti je ka- si Rwebandira in mzungu (Evropejec). Ti je ka- Ugandi si Rwebandira in mzungu (Evropejec). Ti je ka- si Rwebandira in mzungu (Evropejec). Ti je ka- (Evropejec). je tero od teh imen {e posebej ljubo? Od kod sploh izvirajo? tero od teh imen {e posebej Od sploh izvirajo? Od

Malus ima rahlo dolgo~asen izvor - mojemu vodniku

Juhi se je lepo sli{alo Miha Malus, najbr` zaradi Mete Malus. Pravzaprav imam torej taborni{ki priimek, ne ime. Mzungu je zanimiv pojem, ki vklju~uje vse od belca prek me{anca do nadpovpre~no uspe{nega doma~ina. Rwebandira je dale~ najbolj{e ime. Prvi~ zato, ker mi ga je dal izjemno ugleden doma~in, ki velja za borca za lokalni jezik in kulturo. Drugi~ pa zato, ker presenetljivo dobro povzame mojo osebnost. Rwebandira je nekdo, ki se ne ustavi pred ni~emer, nekdo ki izkr~i pot skozi gozd, da bi dosegel cilj.

S koncem leta bomo tako brez taborni{kih prostovoljcev in bi rabili nove junake, da prevzamejo skavtsko krmilo. Stanovali bodo v Srcu, mi jim bomo nudili vso podporo in tudi kak{no dodatno delo, toda glavna naloga bo razvijati bufu{ke tabornike v sklopu Edirisinih dejavnosti in za~eti skavtski center.

Miha prestopa med ugandske skavte

posvetimo razlagi posami~nih projektov v okviru Edirise. Na{tejmo jih samo nekaj:

Priprava diplomskega dela na ljubljanski Fakulteti za

Priprava dela na ljubljanski Fakulteti za

Priprava diplomskega dela na ljubljanski Fakulteti za

Priprava dela na ljubljanski Fakulteti za Fakulteti dru`bene vede te je leta 1999 popeljala v Ugando. Nato si dru`bene vede te je leta 1999 popeljala v Nato si je 1999 Nato se ob jezeru Bunyonyi odlo~il ostati, ustanovil organiza- se ob jezeru Bunyonyi ostati, ustanovil organizacijo Edirisa in se v osnovni {oli Bufuka za~el ukvarjati s cijo in se {oli Bufuka za~el ukvarjati s

Srcem. Kaj pravzaprav sta Edirisa in Srce? Kako delujeta? Srcem. Kaj Edirisa in Srce? Kako delujeta? Srcem. Kaj pravzaprav sta Edirisa in Srce? Kako delujeta?

Srcem. Kaj Edirisa in Srce? Kako delujeta?

Edirisa pomeni "okno". Smo informacijsko okno za Afriko, da vidi svet, in za svet, da vidi Afriko. Zami{ljeno podro~je delovanja je tako {iroko, da je verjetno bolj pametno, da se

Srce Srce Srce Srce Srce je svetovni center Edirise in najpomembnej{i izmed vseh projektov. To je informacijsko sredi{~e, v katerem nekaj zase najdejo tako turisti kot doma~ini - {e zlasti otroci. Povedati in pokazati znamo veliko o na{em domu, izjemno lepem in zanimivem jezeru Bunyonyi na jugozahodu dr`ave. Imamo knji`nico, sve`e revije, satelitski radio s prek 40 digitalnimi kanali in prenosni ra~unalnik, s katerega vrtimo filme. Srce je skupen projekt z osnovno {olo Bufuka, na katere zemlji smo. To {olo bi radi uporabili kot kanal, po katerem bo v tukaj{nje kraje pri{lo veliko prakti~nih in za `ivljenje uporabnih znanj.

Edirisini

so prilo`nost za tiste, ki bi radi podprli Srce in sponzorirali otroka z na{e {ole - za vsega

Afri{ki Nasmehi Edirisini Afri{ki Nasmehi Afri{ki

skavtske enote iz srednjih {ol `e od nekdaj rade izberejo Bufuko za svoje tabore

De~ko z bunyonyijskih hribov, za njegovim hrbtom polotok Bufuka

V dr`avi, ki je tako bole~e razdeljena na klerikalce in liberalce, bi se morali obe skavtski organizaciji prizadevati za zbli`evanje in kon~no zdru`itev.

tiso~ tolarjev na mesec (zbere jih lahko tudi skupina). V zameno dobijo po elektronski po{ti tedenske ali mese~ne novice, polne afri{ke topline in lepih fotografij, pa {e marsikaj drugega.

Edirisa.org Edirisa.org Edirisa.org Edirisa.org je spletna stran, ki prikazuje na{ konec Afrike - skozi interaktivne zemljevide, krasne fotografije in zanimive zgodbe. Je na{e digitalno okno, ki je v stalnem razvoju. Pred koncem leta bi moralo kon~no biti na voljo tudi v sloven{~ini.

Edirisini Skavti Edirisini Edirisini Skavti je na{ taborni{ki program na Bufuki, ki zaobsega tudi bodo~i mednarodni skavtski center. Mimogrede, i{~emo taborni{ke prostovoljce za prihodnje leto, najraje kar

od januarja naprej!

povabili uporabnike interneta, naj glasujejo za najbolj{e izdelke.

"… v va{em `epu" "… va{em `epu" "… v va{em `epu" bo serija poceni knji`ic (100 SIT), namenjenih zlasti vzhodnoafri{kemu trgu. Trenutno razvijamo eno o Bunyonyiju, ki bo ciljala zlasti na turiste, potem pa se bomo lotili interneta, mobilne telefonije, bedarij razvojnih organizacij, duhov, …, ~esarkoli, kar bi zanimalo na{e doma~ine. Prodajali bomo te knji`ice povsod, tudi na ulicah in v avtobusih.

" Edirisina darila Edirisina darila Edirisina darila Edirisina darila Edirisina darila" zaobjemajo spominke in druge ro~ne izdelke, ki jih kanimo prodajati tudi v Evropi. Gre za tako imenovani "fair trade", po{teno trgovino, pri kateri najve~ zaslu`ijo izdelovalci, ne posredniki. Vsakemu izdelku je dodan listi~ s fotografijo in podatki o avtorju ter razlago tradicionalne uporabe.

Potegniti ~rto in oditi pod ekvator. Je bila to nujnost ali Potegniti ~rto in oditi ekvator. Je bila to nujnost ali Potegniti ~rto in oditi pod ekvator. Je bila to nujnost ali Potegniti ~rto in oditi ekvator. Je bila to nujnost ali splet naklju~ij? Si z Evropo opravil? splet naklju~ij? Si Evropo opravil? opravil?

Kakor vzame{. Obstaja usoda ali so le naklju~ja? V~asih je naklju~ij preve~, da ne bi za~el ~lovek dopu{~ati mo`nosti, da obstaja neka sila, ki je izven na{ega dojemanja.

Ali pa so za vse krive `enske in ljubezni? Ena, Finka, me je izkoreninila, me odtrgala od sveta pod Alpami. Druga, Belgijka, me je zvabila v Antwerpen, od koder je bilo silno blizu do In{tituta za nove tehnologije OZN v Maastrichtu, kjer so

EDIRISA

Informacijsko okno za Afriko, da vidi svet, in za svet, da vidi Afriko. Stalni prostovoljci v Edirisinem projektu Srce ob O[ Bufuka so {e Jaka Burger, Matja` [vegelj - Jetka in Pamela Kanyunyuzi. Kratkotrajni prostovoljci prihajajo z razli~nih koncev sveta.

Edirisa na spletu: www.edirisa.org ali www.edirisa.com

Slovenska stran: www.edirisa.org/slovenija

Elektronska po{ta: info @ edirisa.org

"Afrika skozi otro{ke o~i"

"Afrika skozi o~i"

"Afrika skozi otro{ke o~i"

"Afrika skozi otro{ke o~i" je projekt, pri katerem letos sodeluje kar 20 {ol iz na{ega okro`ja. S svojimi spisi in risbami predstavljajo doma~e kraje, njihovo zgodovino, nenavadne ljudi, legende, svoje vsakdanje `ivljenje. Novembra bomo

"Afrika skozi o~i"

Informacije o sponzorskem programu

Edirisini Afri{ki Nasmehi: nasmehi @ edirisa.org

Edirisini prostovoljci med izletom na jezeru

Jacques Moreillon odhaja v skavtski pokoj

Imenovan nov Generalni sekretar

WOSM-a

Dr. Eduardo Missoni bo novi Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Novico je konec oktobra javnosti sporo~ila Dr. Marie-Louise Correa, predsednica Svetovnega skavtskega komiteja.

Dr. Eduardo Missoni, 49 letni italijan, je pridobil najve~ zaupanja med 81 nacionalnimi skavtskimi organizacijami, ki so bile izbrane za sodelovanje pri izbiranju generalnega sekretarja.

Svojo skavtsko prisego je dal leta 1965 v italijanski katoli{ki skavtski organizaciji (AGESCI), kasneje postal zdravnik za tropsko medicino in za~el svojo kariero kot prostovoljni zdravnik v Nikaragvi. Sodeloval je v {tevilnih vladnih programih za zagotavljanje zdravja po svetu, predvsem v Latinski Ameriki in Subsaharski Afriki, slu`boval v UNICEFu in Svetovni zdravstveni organizaciji. Danes je profesor na presti`ni univerzi v Milanu, kjer pou~uje

razvojni management in globalne strategije za zdravje.

"Verjamem v to, kako Skavtstvo vpliva na mladega ~loveka in kako lahko skavti pomagajo razvoju dru`be. Imamo neizmeren potencial, da postanemo {e u~inkovitej{i; ob tem sem vznemirjen, ker bom imel prilo`nost pomagati pri upravljanju organizacije, ki ji ni enake na svetu in ki ima dokazane sposobnosti, da ga napravi {e bolj{ega," je po imenovanju dejal dr. Missoni.

Dr. Jacques Moreillon tako po 15. letih 1. aprila 2004 odhaja z mesta generalnega sekretarja 28 milijonske svetovne skavtske bratov{~ine.

"Verjamem v to, da Skavtstvo vpliva na mladega ~loveka in da lahko skavti pomagajo pri razvoju dru`be. "

VODNI[KI TE^AJ

Pugy

VODNI[KI TE^AJ NA SKOMARJU Kako podati znanje na druga~en na~in

Kje: Skomarje nad Zre~ami

Kdaj: Jesenske po~itnice

Kdo: 22 udele`enk in udele`encev iz cele Slovenije

Zakaj: Vodni{ki te~aj Celjsko-zasavskega obmo~ja v organizaciji Rodu zelene Rogle, Zre~e

se{ tudi na njih. Poleg tega se mi zdi, da smo taborniki bolj razgledani v smislu odnosa do narave, prakti~ne spretnosti pa nam pomagajo, da odkrivamo tudi njene ~are.

Letos je v okviru usposabljanj vodnikov na osmih vodni{kih te~ajih sodelovalo nekaj ve~ kot 180 te~ajnic in te~ajnikovod tega ena tretjina na te~ajih za vodnike GG. Po podatkih iz preteklih let {tevilo usposobljenih vodnikov upada.

Tina Paradi`, Rod severni kurir, Slovenj Gradec

Zakaj si `eli{ postati vodnica? Zakaj si `eli{ vodnica? Zakaj si `eli{ postati vodnica? Zakaj si `eli{ vodnica? Zakaj si

Rada delam z otroki, poleg tega pa sem tabornica `e 11 let in imam znanje, ki bi ga rada prenesla na mlaj{e. Pomembno se mi zdi, da se to koristno znanje prena{a na naslednje generacije mladih.

Kaj ti je dal vodni{ki te~aj? Kaj ti je dal vodni{ki te~aj? Kaj ti je dal vodni{ki te~aj?

Kaj ti je dal vodni{ki te~aj?

Pridobila sem veliko prakti~nega znanja, spoznala osnovne na~ine dela z otroki, kako podati znanje na druga~en na~in kot v {oli, kako jih motivirati za delo in se z njimi zabavati. Kot edina predstavnica rodu iz Koro{kega obmo~ja sem spoznala tudi veliko bodo~ih vodnikov iz drugih rodov, medsebojno razumevanje in sodelovanje pa je doprineslo k dobremu vzdu{ju na celem te~aju.

Tadeja Kapun, vodja vodni{kega te~aja

Ali misli{, da vodni{tvo vpliva tudi na `ivljenje pozneje,

Ali misli{, da vodni{tvo vpliva tudi na `ivljenje pozneje, Ali misli{, da vodni{tvo vpliva tudi na `ivljenje pozneje,

Ali misli{, da vodni{tvo vpliva tudi na `ivljenje pozneje, Ali misli{, da vodni{tvo vpliva tudi na `ivljenje pozneje, ko odrastemo? ko odrastemo? ko odrastemo? ko odrastemo?

Verjetno ti znanje pride prav, ko ima{ svoje otroke in druga~e dela{ z njimi, ker izku{nje z delom v vodu lahko prene-

Kaj bi kot vodja te~aja rada sporo~ila bodo~im vodni- Kaj bi kot vodja te~aja rada sporo~ila bodo~im vodni- Kaj bi kot vodja te~aja rada sporo~ila bodo~im vodni- Kaj bi kot vodja te~aja rada sporo~ila bodo~im vodni- Kaj bi kot vodja te~aja rada sporo~ila bodo~im vodnikom in drugim? kom in drugim? kom in drugim? kom in drugim? kom

Bodo~im vodnikom, ki jih delo z otroki veseli, bi rada sporo~ila, da naj tudi za trenutek ne oklevajo in se udele`ijo prvega naslednjega vodni{kega te~aja, ki bo potekal v njihovi

bli`ini. Te~aj je vsekakor prilo`nost za pridobivanje znanja in izku{enj, spoznavanje drugih s podobnimi `eljami in potrebami, graditev pravega prijateljstva, ki ga imajo vodnice in vodniki prilo`nost {e utrjevati na vodni{kih sre~anjih, mnogobojih, zletih in drugih akcijah po celi Sloveniji.

Starej{e, `e izku{ene vodnike, ki si `elijo novih izzivov pa vabim, da se poizkusijo v sodelovanju pri organizaciji in izvedbi vodni{kega te~aja.

Domen Ur{i~, RAJ

CQ Jamboree

on the air

Jota, jed iz zelja ali repe, fi`ola in krompirja, znana zlasti na Primorskem. ^eprav je bila na{a `elja pre`iveti dva dneva ob prej omenjeni jedi, smo se raje odlo~ili za bolj ekonomi~no hranjenje s testeninami na tiso~ in en na~in. Dejansko le na en na~in.

radioamaterska postaja ima svojo {ifro - pozivni znak, ki je sestavljena iz oznake za dr`avo in lokalnih znakov. Na{a postaja je imela znak S50E/J, S5 je oznaka za Slovenijo, 0E lokalni znaki, J pa je oznaka za jamboree.

S pomo~jo teh oznak se radioamaterji medsebojno prepoznavajo in si izmenjujejo podatke, kot so vreme, kraj in nekaj splo{nih informacij. Radioamaterski kodeks temelji na oliki in prepoveduje politi~ne pogovore, ~esar se strogo dr`ijo.

Sobota zjutraj, odprava na ^rni vrh nad Cerknim v radioamatersko postajo, kjer je `e potekala JOTA, kar je kratica za Jamboree on the air. Jamboree on the air pa ne pomeni, da se tabornikiskavti s celotnega sveta vkrcajo v letala in se sre~ajo v zraku nad Atlantikom ali Pacifikom, kjer si potem izmenjajo par besed, ampak gre za sre~anje na radijskih valovih.

Vse skupaj izgleda tako, da so v tretjem vikendu v oktobru dolo~ene frekvence rezervirane za tabornike, vsaka

… this is sugar five zero echo stroke jamboree … passing the mic back to you.

Zaradi ~udovitih jesenskih barv smo se morali na poti kar naprej fotografirati.

ljanje stika. V za~etku z Evropejci, ki so bili tedaj edini budni. A kaj kmalu so se za~eli prebujati na drugi strani Atlantika. Stiki so bili kratki, saj je bilo zaradi na{e pozicije, ki je visoko nad morjem, veliko {umov, ker so antene lovile skoraj vse postaje, ki so v tistem trenutku oddajale.

Kmalu smo vzpostavili dalj{i stik z Ameri~ani, ki so vse posneli in posnetki so dostopni na internetu, a `al ne vemo to~nega naslova. Kmalu za njimi smo vzpostavili s {e enimi Ameri~ani, ki pa niso imeli dovoljenja, da bi spregovorili z nami, skavti namre~, tako da smo si izmenjali le par besed z operaterjem za radioamatersko postajo.

Dan se je po~asi preve{al v no~, medtem smo postavili ogenj, na katerem smo pekli hrenovke, nakar smo se vrnili za radijski aparat, kjer nas je presenetil Ogoundu iz Nigerije. Zapel nam je pesem, ki je vsaj po na{em mnenju imela naslov jamboree, saj je bila edina beseda, ki smo jo razumeli, in se je pojavila najve~krat. Seveda nismo ostali dol`ni. Stekel je na{ najdalj{i pogovor, ki se je kon~al s 73, kar pomeni sre~no v jeziku radioamaterjev.

Ura se je bli`ala polno~i, {tirje {e budni taborniki smo se odlo~ili za pohod na Blego{ v temni no~i brez lune in brez zemljevida. Seveda nismo pri{li dale~, izgubili smo se, a na sre~o nekako ugotovili, kje se nahajamo in se raje vrnili v postajo na zaslu`en po~itek.

Zjutraj smo vzpostavili {e nekaj stikov z Azijci in se pe{

…

odpravili domov. Navadno traja pot s ^rnega vrha v Cerkno uro in pol, a se je zaradi zelo sposobnega vodi~a zavlekla na {tiri ure. V Cerknem smo si v pozdrav zaklicali le {e 73.

RAJ-evci pozorno poslu{ajo.

radioamaterska postaja na ^rnem vrhu nad Cerknim, ki se lahko pohvali s {tevilnimi mednarodnimi uspehi radiokluba S50E.

[tevilka 32, leto 2014

Za vas smo pripravili posebno izdajo priponke za Tabor. Razli~ne institucije, organizacije smo povpra{ali o njihovih izku{njah, ki jih imajo pri sodelovanju

z Zvezo tabornikov Slovenije v zadnjih petnajstih letih, torej od 1999 do 2014. Tak{nale mnenja so si ustvarili o na{i organizaciji ...

O nas so povedali

Taborniki prevzeli funkcije v {olstvu

V preteklih letih smo opazili izjemen napredek ZTS na podro~ju izobra`evanja mladih. Otroci se zelo radi u~ijo in pridobivajo nova znanja. Na podlagi metod dela v ZTS smo sklenili, da ZTS zaprosimo za prevzem funkcij v {olstvu. Spoznali smo, da na{i kadri niso ve~ to, kar so bili, taborniki pa predstavljajo vedno pomembnej{o vlogo v `ivljenju mladih. Razlog je verjetno v tem, da je taborni{ka organizacija bolj fleksibilna; lahko se prilagaja potrebam mladih. Nanje politika nima vpliva. Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port

Kam dolgoro~no plove razmerje

Zlata gos na vrhu

Tudi ob sobotah smo zaprli na{e trgovine in od takrat naprej se je za~elo {tevilo ~lanov v ZTS vzpenjati. Tabornik je postal na{ najbolj{i sosed. Bili smo glavni sponzor Evropske konference 2007 in svetovnega zleta 2011.

Mercator

Taborniki utrjeni in odporni

Na podlagi statisti~nih raziskav je pri{lo na dan, da zaradi klimatskih sprememb v zadnjem desetletju {tudentje

na{e univerze vse te`je prena{ajo psihofizi~ne napore.

Svetla izjema so pripadniki taborni{kega gibanja, ki jih je taborni{ki na~in `ivljenja in taborni{ka vzgoja navadila

na delo v te`kih pogojih.

Primorska univerza

Ob tem posebnem jubileju za na{o ustanovo `elimo nameniti posebno zahvalo na{im dobrim prijateljem - ZTS. V preteklih letih je na{e sodelovanje doseglo vrhunec. S pozitivno komunikacijo smo dosegli stanje duha, ki je obrodilo sadove na podro~ju meddisciplinarnega sodelovanja na{ih cenjenih organizacij. Zahvaljujo~ posodobljeni zakonodaji nam je uspelo oplemenititi naravne lepote TNP s prisotnostjo narave najbolj{ih prijateljevslovenskih tabornikov. V zameno za taborni prostor v Bohinju so taborniki v znamenju vzajemnega sodelovanja bili nadvse u~inkoviti varuhi naravnih lepot TNP.

Uprava Triglavskega narodnega parka

Varuhi naravnih lepot

Zgodba, ki izginja

Kljub zagrizenemu delu ~lanov Zdru`enja prostovoljnih organizacij, ki je v preteklih 12-ih letih vlo`ilo veliko naporov v sodelovanje in razvoj prostovoljnih organizacij opa`amo, da sodelovanje z ZTS kljub obetavnim za~etkom {e vedno ni doseglo `eljene ravni! [e vedno se ~uti odrezanost odro~nih pokrajin in njihovih organov od velikih projektov ZTS. Predvsem je problem v komunikaciji o a`urnih podatkih in novostih. Menimo, da so ljudje v ZTS prostovoljci zgolj za lastne potrebe. To je stara zgodba, ki bo, ~e je ne bomo znova postavili na 1. stran, izginila, kar pa ni niti v na{em, niti v interesu ZTS. Zdru`enje prostovoljnih organizacij

Bog je izbral mene

Januarja 2013 je novi nad{kof nastopil funkcijo. Bil je dolgoletni tabornik in zato spodbuja ZTS in ZSKSS, ki sta zdru`eni v krovni organizaciji, ki jo RKC tudi finan~no podpira. Zdaj{nje stanje je veliko bolj{e kot je bilo leta 2003, saj so bila velika nesoglasja med taborniki in katoli{kimi skavti.

Slovenska rimokatoli{ka cerkev

Brez nasme{kov - Vedno bomo tu!

Ob 63. obletnici delovanja ZTS smo se ozrli na dosedanje delo in pri{li do zaklju~ka, da moramo v bodo~e delovati bolj samoiniciativno na vseh podro~jih.

Kot najve~ja mladinska organizacija bomo vedno tu!

Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije

Vedno ve~

ZTS je uspelo pove~ati svoje ~lanstvo na 35 000 ~lanov. Uspelo jim je zapreti JE v Kr{kem, organizirali so uspe{en svetovni jamboree, tradicionalna skupna taborjenja ~lanov ZSKSS in ZTS so prerasla v velik dogodek - Zlet vseh tabornikov in katoli{kih skavtov v G[ v Bohinju. V Zadrugi v pisarni

ZTS je odslej mogo~e vselej nabaviti rutice za pripadnike vseh starostnih kategorij, po predhodni najavi pa tudi oznake ve{~in. Z evropsko skavtsko pisarno dobro sodeluje in vsako leto izobrazi vedno ve~ in{truktorjev.

Evropska skavtska pisarna

Cilj je jasen - Do 100 tiso~

Leta 2004 smo v Radovljici ustanovili svoj rod. Zelo smo ponosni na na{e ~lanstvo, ki je doseglo {tevilo 10 tiso~.

Temu je pripomoglo zdru`evanje rodov in {irjenje EU~eta v Avstriji in Italiji in pove~anje natalitete. Na{ cilj pa je jasen - 100 tiso~ ~lanov!

Rod iz Radovljice

No, pa morda {e zate, bralec, v razmislek zate, bralka, ki si se, ali pa tudi ne, udele`il/-a prvega NaBoja, posveta vodstev rodov s pogledom naprej.

Je prihodnost ZTS svetla, obetavna ali nam grozi propad?

Kako bomo kot organizacija vplivali na vzgojo v na{i dr`avi?

Zakaj si `elimo krovno organizacijo, ki bo zdru`evala ZTS in ZSKSS?

Smo usmerjeni v varovanje narave ali postajamo organizacija, ki bo zdru`evala le elitne posameznike?

Komu se bomo prilagajali? Kdo se bo prilagajal nam?

No, pa prijeten polet v prihodnost! ...

Sosedov hrupna glasba letos ni motila

Pred leti se je Volu porodila ideja, iz katere je nastala [tam ~aga - zabava tabornikov, ki {tudirajo v Mariboru. Tokrat so se zbrali taborniki z razli~nih koncev SV Slovenije - Maribora, Velenja, Murske Sobote, Limbu{a in Slovenske Bistrice, ki jih je taborni{ka glasbena skupina po uvodni spoznavni igri zabavala pozno v no~. V prihodnje bi bilo dobro dodati {e nekaj igric, dati nekaj ve~ poudarka spoznavanju in igram ter nadaljevati z glasbo v `ivo. Najbolj pomembno pa je, da so bili taborniki tudi z leto{njo [tam ~ago nadvse zadovoljni.

Gre za "Kumbayah, my lord" ali "Mi pijemo …"?

Ne, ne , ni to kar mislite …

KOSTANJEV PIKNIK

Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je v soboto, 18. oktobra, organiziral tradicionalni kostanjev piknik. Tudi letos, kakor nekaj let zapored, smo ga izvedli v Portovalu. Zbrali smo se po ~etah. Skupaj smo se vsi dobili na Novem trgu in okoli 80 tabornikov se je pe{ odpravilo v Portoval. Ustavili smo se na jasi v bli`ini gozda.

S seboj smo prinesli narezan kostanj. Bilo ga je polna samokolnica. Tabornik Bojan je tudi letos poskrbel za peko kostanja. Najprej smo izvedli taborni{ko igro, da smo se ogreli. Nato smo jih razdelili v skupine od najmlaj{ih murnov, medvedkov in ~ebelic do starej{ih gozdovnic in gozdovnikov. Bilo je enajst skupin, ki so jih sestavljali murni, medvedki in ~ebelice ter tri skupine gozdovnikov in gozdovnic. Vsaka skupina si je izbrala tudi ime, ki smo ga zapisali na narisan kostanj ter nanj vpisovali to~ke za osvojene naloge. Po skupinah so izvedli ve~ nalog. Najmlaj{i so se preizkusili v teku, v aran`iranju jesenskega {opka, metanju `eloda v tar~o, v sestavi in petju pesmice ter {tafeti. Gozdovniki in gozdovnice pa so izvedli naslednje naloge: ajanje, podajanje jabolka, maskota in {tafeta. Izvedli so nekaj nalog in `e jih je vabil prijeten vonj sve`e pe~enih kostanjev. Vsem je zelo teknil. Potem so opravili {e preo-

Helena Murgelj

Rod gorjanskih tabornikov

stale naloge. Na koncu so jim podelili ve{~ine, ki so jih opravili na taboru.

Po nekaj urah prijetnega dru`enja smo se utrujeni in zadovoljni ter polni novih do`ivetij odpravili proti domu.

Kostanj je bil sladek in so se ga vsi prav po{teno najedli

Kakor nekaj let zapored je tudi letos Bojan poskrbel za peko kostanja

Skupina, imenovana Dolenjci, so sestavili jesenski {opek

Taborniki so se razdelili v skupine

Premaguje{ vrhove, raziskuje{ daljne kraje, bori{ se z vitezi in zmaji, da bi osvojil … Vesolje, seveda. Ustavi{ se na vesoljski postaji. Sre~a{ stare znance. Skupaj se odpravite naprej. Pre`ivite proge pre`ivetja, cirku{ke vragolije niso ve~ uganka in informacija ni ve~ neznanka. Misli{, da je medplanetarni golf le fantazija? In vesoljski orientacijski tek le sa-

Zlet GG - POW-WOW bo potekal od 30. 7. do 8. 8. 2004 v Ilirski Bistrici. Prvi rok prijav za udele`ence, vodnike in osebje je do 15. 12. 2003. Ve~ informacij lahko dobite na http://pow-wow.rutka.net. Pohiti in se vkrcaj na vesoljsko ladjo!

POW-WOW v Ilirski Bistrici Idila. Misija.

Pred tabo avantura, okoli tebe neznano. Cilj je jasen. Globoko vdihne{ in se poda{ dogodiv{~inam naproti.

nje? Cirkus in gledali{~e {e nikoli nista bila tako blizu ali tako dale~. Ko spozna{ ~arobni svet interneta, ni ni~ ve~ preve~ oddaljeno. Ali {e nikoli nisi razmi{ljal o potapljanju po galaksijah in fotografiranju oddaljenih planetov? Ko se pribli`uje{ cilju, za~uti{ vznemirjenje ob misli, kaj vse si do`ivel in izkusil. Kolesarjenje, kanu, plezanje in baseball so postali del tvojega vsakdanjega `ivljenja. In meteorologija, astronomija in raketarstvo novosti, ki si jih spoznal na svoji poti. Jaha{ po valovih, se podi{ po gozdu, strelja{ z lokom. Vse je mogo~e, ni~ ve~ te ne more ustaviti.

Mle~na cesta te vodi med prijatelje in znance, in tr`nica je prostor za izmenjavanje izku{enj. Na stotine prijateljev iz sosednih galaksij je razlog, da so dnevi kratki in no~i {e kraj{e …

Ali ima{ tudi ti podobne sanje?

Pridru`i se nam in sanje se bodo uresni~ile …

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO L UREJA: IVO

RAZPIS ZA ZNOT 2003

Pred koncem leta se boste lahko letos {e zadnji~ preizkusili v znanju orientacije na ZNOT-u, ki ga za vas pripravlja Rod skalnih taborov iz Dom`al. Tako se boste lahko spopadli s topotestom, preverili svoje fizi~ne sposobnosti na pohodu in pri spretnostnem tekmovanju, do~akali presene~enje na eni izmed kontrolnih to~k in poiskali in oskrbeli ranjenca, ki bo ~akal samo na va{o pomo~. Morda pa vas na progi obi{~e tudi Miklav`.

ZOT prihaja

Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki Rodu XI. SNOUB vabimo na zimsko orientacijsko tekmovanje, ki bo potekalo 30. in 31. 1. 2004 v okolici Maribora. Z oblaki smo se `e dogovorili za sneg, z vetrom, da bo mrzel, in s soncem, da bo sijalo omenjena dneva. ZOT prihaja, pridite {e vi!

RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO

Leto{nje tekmovanje bo v no~i od

6. do 7. 12. 2003 6. do 12. 2003 6. do 7. 12. 2003 6. do 12. 2003 12. z zborom ob 16.30 uri ob 16.30 uri ob 16.30 uri ob 16.30 uri pred kulturnim domom Franc Kotar v Trzinu (poleg O[ Trzin). Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, bo mo`na preno~itev v kulturnem domu, kar pa morajo ekipe izrecno navesti ob prijavi. izrecno navesti ob prijavi.

Ekipe so pet~lanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP GG, PP GG, PP GG, PP PP in GR^E. in GR^E. in GR^E. in GR^E. in GR^E. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus to~k. Ob prijavi mora vsaka ekipa navesti starostno kategorijo v kateri tekmuje, ime in priimek, naslov, e-mail naslov, telefonsko {tevilko vodje ekipe in ali bo ekipa prespala ali ali bo ekipa prespala ali ali bo ekipa prespala ali ali bo ekipa prespala ali ekipa ne! ne! ne! ne!

Rok prijav, ki veljajo s pla~ilom {tartnine, je 29. 11. 2003 29. 11. 2003 29. 11. 2003 29. 11. 2003 2003.

Prijave ekip zbiramo na e- po{tnem naslovu erika @studentski-klub.com oziroma saso.jenko@siol.net.

[tartnina zna{a 4500 SIT 4500 SIT 4500 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske stro{ke (nagrade, ve~erja, zajtrk, karte, preno~evanje, ... ).

Poravnate jo lahko na transakcijski ra~un: 18300 - 18300 18300 - 18300 0012196070 0012196070 0012196070 0012196070 odprt pri Banki Dom`ale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik RST Dom`ale, P.P. 49, 1230 Dom`ale. Na dan tekmovanja zna{a {tartnina 6000 SIT.

Ve~ informacij o tekmovanju pa lahko dobite na doma~i strani RST (http://rst.rutka.net) oziroma na telefonu 041/ 332-297 (Erika) ali 040/396-286 (Sa{o).

OSEBJE V GOZDNI [OLI

V sezoni 2003/2004 `elimo v Gozdni {oli v Bohinju zagotoviti podporo posameznim vodstvom pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, kolesarstvo, orientacija, `ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre. V ta namen vabimo ~lane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki:

·imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in `elijo razviti organizacijske sposobnosti,

·se spoznajo in imajo znanja za vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok,

·`elijo prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra,

·so stari najmanj 18 let,

·`elijo pre`iveti vsaj 15 dni po~itnic kot prostovoljno osebje Gozdne {ole.

Poleg tega vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja. Naloge tehni~nega osebja so:

·opravljanje pisarni{kega dela

·urejanje hi{e in tabornega prostora

·priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa

·obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah.

·`elijo pre`iveti vsaj 15 dni po~itnic kot prostovoljno osebje Gozdne {ole.

Vsi zainteresirani dobijo lahko ve~ informacij pri Franetu v pisarni ZTS Ljubljana - Parmova 33 ali po telefonu 01 300 08 23, GSM 041 490 888, oziroma na el. naslov Frane.Merela@ guest.arnes.si.

PONOVEN POZIV RODOVOM

Skavtska fundacija je v letih svojega delovanja zbrala dolo~ena sredstva.

Skladno z dolgoro~no usmeritvijo in programom SF, ta sredstva namenjamo nakupu tabornih prostorov, ki bi jih bomo oddali v upravljanje zainteresiranim rodovom, zato

vabimo vse rodove v Sloveniji, da nam posredujejo svoje predloge oziroma informacije za nakup, ureditev in upravljanje tabornega prostora na na{ naslov: Skavtska fundacija

Parmova 33

1000 Ljubljana

Pa {e to! Morda je prav prostor na katerem taborite primeren, da ga skupaj z Vami uredimo v nov taborni center slovenskih tabornikov. V njem se boste z na{o pomo~jo lahko izkazali za dobrega gospodarja in upravitelja. Zato ne odla{ajte! Preverite in odlo~ite se za sodelovanje in skupno pot v zagotavljanju vsakoletnega taborjenja.

Ko rabi{ nekaj resnega, nekaj velikega

KLEMEN ^ADE@ - [tfek, organizacijski vodja ROT-a 2003

zares za~elo do konca aprila: stran na internetu, trasiranje, {ola, … Organizacijsko je je bilo vse pripravljeno tam do za~etka junija (znani vsi odgovorni za posamezna podro~jalogistika, kontrolorji, karte in teren, nastanitev, propaganda, obdelava podatkov, …), medtem ko sem {el 20. junija za 2 meseca na totalen dopust (vmes sem se dogovarjal - 4 maili - edinole glede kart). Potem od 18. avgusta dalje pa {us - 2 uri na dan (povpre~no), zadnji teden pa okoli 5 do 6 ur na dan.

Mislim da nikjer ni bilo resnej{ih ovir - nobenih problemati~nih podro~ij. Kot po maslu so dejansko tekla dela na tistih podro~jih, kjer so vodje sami delovali zelo resno in odgovorno; naprimer obdelava podatkov, logistika in prehrana. Pa tudi ostali so se odrezali odli~no. Kar vidim kot problem “nemaslenosti” je bila moja `elja po prevelikem nadzoru stvari - malo me je bilo strah, predvsem zaradi izku{enj z Jelovice.

Kak{na organizacijska priprava je Kak{na organizacijska priprava je je bila potrebna za izvedbo ROT-a? bila za izvedbo ROT-a? izvedbo ROT-a?

Pri celotnem projektu je v ve~ji meri sodelovalo od 5-10 ljudi, zadnji teden pa tudi po petnajst, na tekmovanju (skupaj s kontrolorji) okoli 70. Tako sem jaz samo formalno predstavnik tega telesa, ki je vodilo ROT v smeri kon~nega rezultata. Koliko ~asa sem vlo`il v projekt? Kot vodja akcije sem s pripravami za~el nekje lanskega oktobra (potem ko sem "zafural" {anso, da bi se infiltriral v staff predhodnega ROT-a). To so bili samo trije sestanki. Resneje se je za~elo nekje v sredi marca, udarna je bila na{a reklama na NOT-u konec marca. Potem se je vse

Kaj je z vidika organizacije ROT-a Kaj je z vidika organizacije ROT-a Kaj je z vidika organizacije ROT-a Kaj je z vidika organizacije ROT-a Kaj je z vidika organizacije ROT-a teklo kot po maslu? teklo kot po maslu? teklo kot po maslu? teklo kot po maslu? kot

Kaj je bilo takega, kar bi kot nasvet

Kaj je bilo takega, kar bi kot nasvet

Kaj je bilo takega, kar bi kot nasvet

Kaj je bilo takega, kar bi kot nasvet

Kaj je svetoval prihodnjim organizatorjem svetoval organizatorjem svetoval prihodnjim organizatorjem svetoval organizatorjem

(da bi bil ROT {e bolj{i)? (da bi bil ROT {e bolj{i)? (da bi bil ROT {e bolj{i)? (da bi bil ROT {e bolj{i)? (da bil

·ZTS je organizator samo formalno, na papirju!

·Vojska je pripravljena sodelovati in lahko koristno pripomore k takemu projektu, sploh s koli~ino dela (hrana, prevozi, …).

·Koli~ina vlo`enega dela se odra`a tako v kakovosti kot v obsegu in uspe{ni izvedbi tekmovanja.

Kaj je bil tvoj osebni izziv (motiv), da si prevzel vodenje

Kaj je bil tvoj izziv (motiv), da prevzel

Kaj je bil tvoj osebni izziv (motiv), da si prevzel vodenje

Kaj je bil tvoj izziv (motiv), da prevzel (motiv), akcije? akcije?

To, da je ROT pristal v rokah RSK, je verjetno res moja “krivda”. @e dolgo nazaj (l. 2001) sem Radota nagovarjal naj prevzame organizacijo ROT-a. Sam sem namre~ imel neizmerno `eljo po trasiranju proge take akcije. In na koncu je cela stvar pristala v mojih rokah.

Izziv? Najprej 2 tekmovanji Glas Jelovice, potem pa ti or-

Izziv? Najprej 2 Glas Jelovice, potem pa ti

Izziv? Najprej 2 tekmovanji Glas Jelovice, potem pa ti or-

Izziv? Najprej 2 Glas Jelovice, potem pa ti

Izziv? Najprej 2 tekmovanji Glas Jelovice, potem pa ti organizacija tako priraste k srcu, da rabi{ nekaj resnega, ganizacija tako k srcu, rabi{ resnega, ganizacija tako priraste k srcu, da rabi{ nekaj resnega, ganizacija tako k srcu, rabi{ resnega, rabi{ nekaj velikega. Pravi D test. nekaj velikega. Pravi D nekaj velikega. Pravi D test. nekaj velikega. Pravi D velikega. D

Pri tabornikih se u~imo skozi delo.

Kaj si se tokrat nau~il ti?

Kaj si se nau~il ti?

Raje se spra{ujem, ~esa se {e nisem nau~il. Vsak dan je bilo toliko novega. Najbolj v{e~ pa mi je delo z ljudmi - kot da bi ti vsak dr`al zrcalo tvojih lastnosti, ki jih ima{ prilo`nost spreminjati in izbolj{evati iz dneva v dan. Zato hvala vsem, predvsem prizadevnim ~lanicam in ~lanom RSK.

Verstva in festival Diwali

Jesenski ~as, ko no~i postajajo vse dalj{e, ponuja prilo`nost, da se taborniki posvetijo raziskovanju knjig in se skozi igro in zabavo pou~ijo o verah in prepri~anjih. Za najmlaj{e lahko kot temo uporabimo lu~. Podali bomo nekaj nasvetov o tem, kako najmlaj{im predstavimo razli~na verovanja, ki jih mogo~e {e ne poznajo. Jesen je namre~ ~as, ko ima veliko verstev praznovanja.

Razli~na verovanja

Za predstavitev novih izrazov in dejstev ver in praznovanj lahko uporabite razli~ne igre. Pomembno je, da na koncu igre vsi razumejo, kaj besede pomenijo. Razi{~ite pomene besed:

·hinduizem

·judaizem

·budizem

·islam

·kr{~anstvo

V skupini razpravljajte, kaj vam te besede povejo oz. kaj `e veste o teh verstvih. Potem se lahko najmlaj{i lahko preizkusijo v znanju. Na stene obesite imena razli~nih verstev. Spra{ujte in otroci naj se postavijo k odgovoru, ki se jim zdi pravilen.

·V kateri religiji igra pomembno vlogo Buda?

·Pri kateri veri molijo v sinagogi?

·Katera religija praznuje Bodhijev dan?

·Katera vera ima festival Diwali?

·Katera vera ima obrede v cerkvi?

·Katera vera uporablja molitev?

RELIGIJAGLAVNI

PRAZNIKIKRAJ ^A[^ENJASIMBOLI

hinduizem Diwali (novo leto)doma~i oltar, tempeljOm

judaizemHannukasinagoga Davidova zvezda budizem dan Bodhi, Wesaktempelj, oltarpodoba Bude kr{~anstvo velika no~, bo`i~cerkev, katedrala, kapela kri` islamramadanmo{ejaminaret

^a{~enje

Razi{~ite razli~ne aspekte ~a{~enja. Skoraj vsaka knji`nica ponuja dovolj materiala za zbiranje informacij o verah in praznovanjih. Lahko se osredoto~ite na:

·oltarje, templje in druge kraje ~a{~enja

·posebna obredna obla~ila

·predmete in simbole, ki jih povezujemo z verami (kri`, podobe Bude, Davidova zvezda …)

·posebne besede, ki jih dolo~ene vere uporabljajo

·hrana, ki jo povezujemo z religijami (npr. kruh in vino v kr{~anstvu)

^e je kraj, ki je povezan s katero koli od teh religij v va{i bli`ini, ga obi{~ite. Prav tako lahko o verah drugih ljudstev

povpra{ate ~lane va{ega rodu, ki so bili na razli~nih taborih v tujini in tiste, ki veliko potujejo. Povabite predstavnike razli~nih verstev na va{a sre~anja in jih prosite, da s sabo prinesejo predmete, ki so za njihovo vero zna~ilni.

Preizkusite se tudi v pripravi zna~ilnih jedi.

Praznovanja lu~i - Diwali

Lu~i, sve~e in svetilke igrajo veliko vlogo pri mnogih praznovanjih in religijah. Ali ste vedeli:

Diwali je jesenski praznik, ki ga slavijo Hindujci in Sikhi. Praznujejo ga s pri`iganjem svetilk, vzorci, ognjemeti, razli~nimi aktivnostmi in sla{~icami.

Diwali je znan kot praznik lu~i.

Verniki na okna postavijo in pri`gejo glinene oljne svetilke, ki se imenujejo diwasi . To je tudi ~as, ko si oble~ejo nova obla~ila.

Praznovanje pozdravlja novo leto Hindujcev in Sikhov, ki se je letos za~elo 4. novembra.

Z vzorci imenovanimi rangoli okrasijo vhode domov.

Diwali je ~as, da si ljudje povejo, da so drug za drugemu pomembni.

Na{e praznovanje

Zakaj si ne bi sami priredili praznika lu~i? Lahko naredite lampione in svetilke, oblikujete svoje vzorce, oble~ete nova obla~ila in se spomnite ljudi, ki vam nekaj pomenijo.

Za izdelavo svetilk iz gline svetilk iz gline svetilk iz gline svetilk iz gline gline uporabite glino, ki je ne potrebujete spe~i. Oblikujte posodico, ki bo dovolj velika za sve~ko, ter jo pori{ite in ji vtisnite vzorce.

Pri steklenih svetilkah steklenih svetilkah uporabite majhne kozarce za vlaganje in jih okrasite z barvami za steklo. Steklene svetilke lahko tudi polepite z majhnimi ko{~ki prti~kov.

Zatemnite okna in pri`gite svetilke in u`ivajte v igri senc. Prav tako pa morajo vodje svoje tabornike opozoriti, da lahko svetilke pri`igajo le, ~e je z njimi kdo od odraslih.

Vzorci rangoli

Drug pomemben element praznika Diwali je prav tako lahko zabaven. Ti vzorci so tradicionalno simetri~ni in barviti ter narejeni iz peska in ri`a. Pogosto jih razobesijo na vhod, da pozdravijo obiskovalce.

Pobarvajte ri` ali pesek v razli~ne `ive barve. Na karton izri{ite velik simetri~en vzorec, ki naj bo bolj enostaven. ^rte ene barve prema`ite z lepilom. Po-

tem po lepilu posipajte ri` ali pesek in ostanek odpihnite stran. Potem se lotite druge barve.

Nova obla~ila

Ker je festival Diwali tudi prilo`nost, da se oble~emo v nova obla~ila dajmo vsaki skupini tabornikov katalog z obla~ili. Naj si izberejo, kaj bi oblekli na festivalu, ~e bi imeli mo`nost oble~i karkoli iz kataloga. Obla~ila in barve morajo nekaj simbolizirati. Nari-

{ejo naj svoje ideje in jih izre`ejo ter naredijo kola`. Kasneje naj razlo`ijo, zakaj dolo~ene barve in obla~ila izbrali in kak{en pomen imajo za njih.

povzeto po Scouting Magazine

EKSPEDICIJA "EXPLORER BELT"

NOV IZZIV ZA POPOTNIKE

Ena izmed aktivnosti, ki bo popotnicam in popotnikom prava avantura, je ekspedicija, ki jo v tujini imenujejo "Explorer belt". Namen ekspedicije je predvsem spoznavanje de`el, kultur in ljudi zunaj na{ih meja in oblikovanje osebnostnih lastnosti in vrednot globalnega dr`avljana. Na poti, ki si jo dvojica oblikuje sama so predvidene naloge, ki z nekaterim omejitvami in zahtevami predstavljajo pravi izziv in prilo`nost za krepitev samostojnosti, iznajdljivosti in odgovornosti.

Eden izmed predlogov na akciji NaBoj 2003 je bil tudi, da bi ekspedicije nadomestile tradicionalne zlete popotnic in popotnikov.

FILATELIJA

Tone Simon~i~

Taborni{ki klub zbiralcev

@e dlje ~asa razmi{ljamo, da bi bilo dobro ustanoviti neodvisno taborni{ko dru{tvo, katerega ~lani bi bili zbiralci taborni{kih predmetov s poudarkom na zbiranju filatelisti~nega gradiva (znamke, kuverte, dopisnice …). Imeli smo `e ve~ sestankov, vzpodbujali so nas avstrijski, angle{ki, nem{ki, francoski, avstralski, italijanski, brazilski in ~lani drugih dru{tev zbiralcev, ~e{, naj se vendarle le odlo~imo in ustanovimo dru{tvo. Vsi na{teti in posamezni filatelisti iz Slovenije so nam ponujali pomo~, ve~ina je pripravljena za za~etek pokloniti iztri`ke znamk s kuvert, kuverte prvega dne, literaturo, kataloge, filatelisti~ne kartice ipd.

Odlo~ili smo se ustanoviti neodvisno dru{tvo ali klub, ki bi vklju~eval ~lane, ki zbirajo taborni{ko tematiko. @elimo organizirati ljubitelje taborni{tva oziroma taborni{kih predmetov, saj se pri zbiranju posameznih stvari pojavljajo {tevilne te`ave. Pomembno pa je tudi to, da prav zbiralci prispevajo k ohranitvi zgodovinskih predmetov, odkrivajo {tevilne zanimive podatke za organizacijo oziroma dolo~eno dejavnost. Zanimiv je, denimo podatek, da prav filatelisti "pi{ejo" po{tno zgodovino ali vsaj popravljajo ugotovitve strokovnjakov …

Slovenski taborniki pa niti nismo popolni za~etniki kar zadeva organiziranega zbiranja taborni{kih predmetov, vklju~no z znamkami.

40 LET KLUBA ZBIRALCEV

Letos mineva 40 let, odkar smo ustanovili taborni{ki klub zbiralcev v tedanjem odredu, danes rodu Ro`nik v Spodnji [i{ki. ^lani kluba so bili iz razli~nih krajev Slovenije. Glasilo Galebi

je vsa leta izhajanja redno objavljalo {tevilne zanimivosti in novosti predvsem s podro~ja taborni{kih znamk, na{itkov, razglednic, literature in taborni{kih kovancev, ob~asno tudi o ~em drugem.

Zanimivo je, da je ta klub prerasel v taborni{ko zalo`ni{ko hi{o, ki po svojih zmo`nostih {e sedaj izdaja taborni{ke in druge publikacije. Tako je iz{lo preko petdeset knjig, 26 v "zalo`bi Galebi", ki nosi enak naslov kot glasilo rodu Ro`nik. Iz{lo je skoraj petsto {tevilk

glasila [TOR in GALEBI. Znana je izdaja 50 razli~nih taborni{kih razglednic, lani je iz{lo devet razglednic s taborni{kimi motivi. @e dvajset let izdaja klub spominske filatelisti~ne kuverte, dotiskane dopisnice, organizira filatelisti~ne razstave po vsej Sloveniji, nekdaj tudi po Jugoslaviji.

Klub je pred leti izdajal strokovne taborni{ke publikacije in vsaka odredova ~eta ali nova enota v Ljubljani je prejela brezpla~en izvod vseh publikacij. Klub je tudi brezpla~no delil svoje publikacije enotam, ki niso imele sredstev za nakup. [e lansko leto, ko je bila vseljubljanska akcija Zveze tabornikov mesta Vesela sre~anja, je klub poklonil mal~kom preko tiso~ taborni{kih razglednic, da so se v filatelisti~ni delavnici u~ili pisati razglednico, nalepiti znamko, `igosati s taborni{kim `igom

Klub je morda najbolj zaslovel po Jugoslaviji po tem, ko je natisnil prvo serijo 48 taborni{kih ve{~in na enem kosu, {ele kasneje je tiskal posamezne ve{~ine posebej.

Od skromnih za~etkov delovanja in zbiranja znamk se je dejavnost kluba tako raz{irila, da so ~lani kluba ustanovili taborni{ki muzej, kjer lahko danes vidimo preko {tiri tiso~ zvezkov taborni{ke literature, bogato zbirko slovenskih, jugoslovanskih in drugih taborni{kih zna~k, panoje z oznakami enot, akcij, {tevilne taborni{ke plakate, ve~ tiso~ fotografij s taborni{kih akcij, od Avstralije, Pariza do sre~anj Bratskega odreda Jugoslavija …

Prostor, namenjen muzeju, je postal premajhen in je sedaj `e pravo skladi{~e, kjer se ob omenjenih predmetih skrivajo taborni{ke srajce, majice, rutke, zastavice, partizanski trakovi, razna ro~na dela in druge taborni{ke stvari.

Kolikor poznam podobne zbirke drugod, imamo v tem muzeju najve~ materiala, ki ~aka na strokovno obdelavo. [tevilna literatura, na{itki, taborni{ka oprema in drugi predmeti zahtevajo posebno obdelavo, ureditev, poseben na~in hranjenja in kasneje tudi razstavljanja za ogled obiskovalcem.

Malce smo na~rtovali, da se bo muzej `e pred leti preselil v nov dom Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani za Be`igradom …

V prostorih muzeja so dlje ~asa potekala sre~anja tabornikov, ki so prinesli taborni{ke predmete, da bi jih prodati ali zamenjati za kaj drugega. Tako so mlaj{i pri{li za simboli~no ceno do taborni{kih krojev, rutk, pasov, no`ev, porcij …

Klub je imel neposredne poslovne stike z Izvidja~kim doma~instvom v Somboru, Zagrebu, Sarajevu, organiziral je nakup taborni{ke opreme, od srajc do {otorov. Naj omenim, da so {e ohranjeni reklamni materiali omenjenih in tudi drugih taborni{kih organizacij, ki so se ukvarjale s prodajo.

Klub skrbno ~uva taborni{ke diplome, priznanja, pohvale, odlikovanja, taborni{ka vabila, novoletne in druge ~estitke.

V vsakem primeru gre za izredno bogato gradivo, ki dokazuje pestrost in programsko {irino organizacije.

Da gre za resen pristop in zaupanje, dokazujejo {tevilni posamezniki, ki so dali v muzej svoj arhivski material (taborni{ke izkaznice, pasove, kape, literaturo …).

Na zalogi imamo kar precej taborni{kih razglednic, kuvert in zna~k, ki smo jih odkupili ali zamenjali za svoje predmete. Izmenjavo taborni{kih predmetov nameravamo obnoviti, ~e bo za to dovolj zanimanja.

Klub ima svoj na{itek, ki bo kmalu star {tirideset let … Znak kluba zbiralcev je izdelal Milan Subi~, na{itke pa je natisnil Milan Zorko iz Kranja, tudi nekdanji ~lan kluba.

S tem preletom {tiridesetletnega delovanja `elim le spomniti, da za formalno ustanovitev kluba, ki naj bi postal del evropskega zdru`enja podobnih dru{tev, sploh ni problem. Le odlo~iti se moramo.

Spominska kuverta s `igom prvega dne

polo - na{itki 48 ve{~in TT - {e nikoli ni bila objavljena barvno!

Topografska baza TOPO 5

Najnovej{a in s tem tudi najpodrobnej{a topografska baza v Sloveniji je TOPO 5, katere vzpostavitev se je za~ela pred {tirimi leti in sedaj pokriva `e dobro desetino Slovenije.

V {estdesetih letih 20. stoletja si je slovenska geodezija zadala zelo obse`no nalogo prikaza celotnega ozemlja na karti v merilu 1 : 5000. V desetletju intenzivnega kartiranja na osnovi zra~nih posnetkov je nastala karta, ki jo imenujemo Temeljni topografski na~rt ali s kratico TTN. Sestavlja jo 2537 listov velikosti 2,25 × 3 km v merilu 1 : 5000, manj intenzivna obmo~ja (redkeje poseljena, gorata) pa so bila prikazana v merilu 1 : 0 000 (258 listov velikosti po 4,5 × 6 km). Redko katera takratna dr`ava ali regija Sloveniji primerljive velikosti je bila v tistih ~asih kartografsko tako dobro "pokrita". @al je po zaklju~eni izdelavi obnova listov potekala v zelo omejenem obsegu, po letu 1997 pa je povsem zastala, ob tem, da nekateri listi od nastanka niso bili nikoli dopolnjeni. V teh letih je svoje naredila tudi tehnolo{ka sprememba in uvajanje ra~unalnikov, zato se je v letu 1998 za~el pripravljati projekt vzpostavitve digitalne topografske baze TBVN, popularno poimenovan TOPO 5.

Obstoje~e liste TTN bo tako v prihodnosti nadomestila vektorska podat-

kovna baza, ki pa vsebuje precej manj objektov, kot jih je prikazovala TTN. Bistvo TOPO 5 je povezovanje `e obstoje~ih topografskih evidenc in nato zajem {e manjkajo~e potrebne vsebine. Med podatki, shranjenimi v TOPO 5 bomo tako na{li naslednje objekte: stavbe, osi elektrovodov, visoke objekte (dimnike, vodne stolpe), ceste, `elezni{ke proge, `i~nice, pora{~enost (gozdovi, sadovnjaki, hmelji{~a in vinogradi), nekatere posebne povr{ine, kot so kamnolomi, parkiri{~a, tovarni{ka dvori{~a ter vodne povr{ine, vodotoke in vodne objekte. Vse tisto, ~esar ni mogo~e pridobiti iz obstoje~ih evidenc geodeti zajamejo z letalskih posnetkov.

TOPO 5 se bo uporabljala kot osnova vsem drugim na prostor oz. lego vezanim podatkom, kot osnova za razli~ne kartografske prikaze v kombinaciji z drugimi vektorskimi (in rastrskimi)

podatki Geodetske uprave, kot vir za izdelavo in obnovo raznih tematskih

kart, kot podatkovna osnova za vodenje zbirnih podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture, prvi standardni

izdelek pa so Geodetske podlage za pri-

kaz prostorskih planskih aktov. Do konca leta 2003 je zajeta vsebina za okoli 300 listov. Za prikaz celotne Slovenije bi bilo potrebno zajeti okoli 3500 listov, a zaenkrat je predvidena vzpostavitev TOPO 5 le za okoli 1000 listov in to predvsem na obmo~jih ve~jih naselij.

Kako pa lahko TOPO 5 koristno uporabimo za namene orientacije? Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se za potrebe orientacije `e listov TTN nismo posebej veliko uporabljali in tako nismo znali izkoristiti tega, da smo imeli `e pol stoletja prikaz na{ega obmo~ja v tako velikem merilu. Razloga sta bila predvsem dva: da listi niso bili tiskani in smo se morali zadovoljiti z modrimi kopijami ter da je bila na za orientacijo zanimivih terenih izven naselij vsebina pogosto stara tudi 20 let in ve~. Z vzpostavitijo TOPO 5 oba razloga odpadeta. Vsebina topografske baze je ~asovno natan~na in se bo tudi redno obnavljala, s tem te`ave zastarele vsebine ne bo. Pri obliki prikaza pa imamo v ra~unalni{kem okolju na razpolago veliko mo`nosti. TOPO 5 je namre~ topografska baza v vektorski obliki in na~in prikaza posameznega objekta v bazi si lahko izberemo sami. Na sliki je prikaz primerjave med vsebino TTN 5 v treh barvah in prikazom istega obmo~ja

TOPO 5 z barvno mnogo bolj bogatimi kartografskimi znaki. Dodatna mo`nost pri izdelavi karte kot upodobitve obmo~ja

TOPO 5 pa je ta, da lahko na karto dodamo tudi svoje znake, objekte, tematiko in si karto povsem prilagodimo in priredimo za svoje potrebe. Tak{na karta je lahko enostaven in hitro napravljen izdelek, ki nam slu`i za u~enje orientacije, za obvestilo o legi dolo~enega objekta ali kot prikaz poti do njega.

ASTRONOMIJA

Primo` OZRIMO SE V NEBO Zemlja se ustavlja

Zemlja se vrti `e od svojega nastanka pred 4,5 milijarde let. Vemo, da Newtonov zakon o ohranitvi gibalne koli~ine pravi, da se bo telo gibalo z enako hitrostjo, ~e nanj ne bomo vplivali z nobeno silo - ali to~neje, ~e bo vsota vseh sil na telo enaka ni~. Sprva bi pomislili, da Zemljo ni~ ne ustavlja. Pa vendar obstajata vsaj dva dejavnika, ki zavirata Zemljino vrtenje. Prvi dejavnik je dejstvo, da je Zemlja ob polih splo{~ena. Ker je nagnjena na os vrtenja okoli Sonca za 23,5 stopinj, se njeno te`i{~e rahlo vrti, kar ustvarja precesijo. To je tisto gibanje, ki zavrti Zemljino os med poloma v 26 tiso~ letih. Drugi dejavnik je Lunino gibanje okoli Zemlje, kar povzro~a plimovanje, le to pa spreminja polo`aj te`i{~a Zemlje. To povzro~a zaviranje Zemljinega vrtenja, Luna pa se od Zemlje zato tudi vedno bolj oddaljuje … Geolo{ka raziskovanja so dokazala, da je bil v prazgodovini dan mnogo kraj{i kot danes.

Zanimiv dejavnik je tudi izgorevanje Sonca. V knjigi Nigela Henbesta "Vesolje v eksploziji" najdemo podatek, da se vsako sekundo na Soncu v energijsko sevanje spremeni 4 milijone ton mase, kar v enem letu znese 10 14 ton. Sonce je te`ko 2 10 27 ton, kar pomeni, da bi se v milijonu let poznalo na osmi decimalki. Izra~uni so pokazali, da bi pred milijardo let moralo biti leto kraj{e za pribli`no en dan.

Porodi se nam {e zanimivo vpra{anje. Kaj bi se zgodilo z vrtenjem Zemlje, ~e bi jo uporabili, kot velik generator elektri~ne energije, kot si je to `e pred sto leti zamislil Nikola Tesla, danes pa se `e pojavlja kot ideja za opcijski naravni vir. Ideja je v tem, da bi energijo vrtenja Zemlje okoli svoje osi spreminjali v druge oblike energije, predvsem v elektri~no …

Zemlja se vrti okoli svoje osi, ki je nagnjena za 23,5 stopinje

Tudi Luna in zaradi nje plimovanje je razlog za ustavljanje Zemlje

POPOLNI LUNIN MRK

Dne 9. novembra bo iz na{ih krajev viden popolni Lunin mrk. Delni mrk se bo pri~el ob 0h35m, ko bo Luno po~asi za~ela prekrivati Zemljina senca. Popolni mrk se bo pri~el ob 2h10m, ko bo celotna polna Luna potonila v Zemljino senco in bo trajal do 2h31m, ko jo bo Luna za~ela zapu{~ati. Sredina mrka bo ob 2h20m. Delni mrk se bo kon~al ob 4h05m, ko bo Luna popolnoma zapustila Zemljino senco. Kot zani-

mivost naj povem, da Luna med popolnim mrkom sveti v rde~e rjavi barvi, saj jo osvetljuje `are~a Zemljina atmosfera, v katero se ujamejo son~ni `arki. V novembru bo {e popolni Son~ni mrk in sicer 23. novembra, vendar iz na{ih krajev ne bo viden.

ZNANE IZJAVE

Kdor bere knjige tako, kot prisluhne prijatelju, se mu bodo odprle in bodo postale njegove. Kar bere, bo ostalo pri njem in ga bo razveseljevalo in tola`ilo, kot znajo samo prijatelji. (Herman Hesse)

LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA

Prvi krajec01. 11. 2003ob

1. 11.Vzhod: 06:421. 12.Vzhod: 07:23

Zahod: 16:49Zahod: 16:18

15. 11.Vzhod: 07:0215. 12.Vzhod: 07:37

Mlaj 24. 11. 2003ob

Zahod: 16:31Zahod: 16:17

Popolni Lunin mrk: 09. 11. 2003 ob 02:20

Popolni Son~ni mrk: 23. 11. 2003 ob 23:48

Ko Sonce zaide --- tudi na Zemlji sveti ve~erna zarja. To je svetloba son~nih `arkov, ki se ujamejo v Zemljini atmosferi. Iz istega razloga tudi Luna ob popolnem mrku sveti rjavo-rde~e, ~eprav je popolnoma potopljena v Zemljino senco.

PREDSTAVITEV RODOV Rod Srnjak

Podro~je delovanja: obmo~je ob~ine Logatec, poleg Logatca smo aktivni {e v naseljih Laze in Jakovica (ob Planinskem polju)

Leto ustanovitve: 1993

[tevilo aktivnih ~lanov: trenutno pribli`no 80

Struktura rodu: 5 vodov M^, 2 voda

GG, klub PP, klub gr~

Najbolj zagrizen PP v rodu: Matej Cerpi~, Petkovec 1a, 1372 Rovte pri Logatcu, GSM: 041/379-034, cerpo@email.si

Spletni naslov: http://rs.rutka.net/

Simbolika rodovega imena

Ime rodu spominja na najvi{ji vrh ob~ine Logatec (Srnjak 918 m), ki ga vsako leto tradicionalno obi{~emo. Poleg tega je srnjak pogosta `ival v gozdovih, kjer se taborniki veliko zadr`ujemo. Rodovo ime simboli~no predstavlja `ivljenje v naravi, kar je bistvo taborni{tva.

U~inkovine:

Provitamin A, C vitamin, vitamini B1, K in P, `elezo, kalcij, oksalna kislina, beljakovine, ogljikovi hidrati, du{i~ne snovi.

Uporabnost:

Mladi listi in poganjki za juhe, prikuhe, ka{o in kru{no moko. Iz zeli je mogo~e pridelovati rde~e barvilo, iz rastline pa lahko pripravimo zelo okusen in zdravilen ~aj. V~asih je bil tak{en ~aj zelo v modi, znan tudi pod imenom jezuitski ali meni{ki ~aj.

METLIKINA JUHA

Potrebujemo 6 dag masti, 1 ~ebulo, 2 krompirja, 2 skodelici grobo sesekljanih prevretih metlikinih listov, ju{no zelenjavo, sol in 2 `lici kisle smetane.

Priprava:

Sesekljano ~ebulo in na kocke narezan krompir prepra`imo na masti, dolijemo vodo in du{imo do mehkega, dodamo metlikine liste, zalijemo z vodo, v kateri smo pred tem skuhali ju{no zelenjavo. Ko prevre, dodamo 2 `lici kisle smetano, dobro preme{amo in solimo po okusu.

OMLETA IZ METLIKE

Potrebujemo 2 jajci, 1 dag olja, {~epec soli, `lico mleka in skodelico narezanih metlikinih listov.

Priprava:

Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, {~epec soli, stepemo in zlijemo v ogreto ma{~obo, povrh pa potresemo drobno narezane in prekuhane metlikine liste.

(Chenopodium album L.) BELA METLIKA

Je enoletna rastlina in zraste do 1,5 m vi{ine. Listi so celorobi in nazob~ani in zeleno modrikasti. Najdemo jo na neobdelanih povr{inah, vrtovih in njivah. Pri nas raste ve~ vrst, ki jih zlahka zamenjamo s katero od vrst lobod. [e drugi vrsti, ki jih ravno tako lahko uporabljamo v prehrani sta Stajska metlika (Chenopodium bonus-henricus L.) in Mnogosemenska metlika (Chenopodium polyspermum L.).

METLIKINA PRIKUHA

Iz metlikinih listov lahko pripravimo prikuho na podoben na~in kot {pina~o.

PALA^INKE Z METLIKINIM NADEVOM

Potrebujemo mlade liste metlike, nekaj `lic skute, surovino za pala~inke, `lico kisle smetane ter sol in poper po okusu.

Priprava:

O~i{~ene mlade liste metlike prevremo v slani vodi in jih grobo sesekljamo. Dodamo nekaj `lic sve`e skute in `lico kisle smetane ter sol in poper po okusu. Iz mase spe~emo pali~inko. S pripravljenim nadevom nama`emo pala~inke.

POLPETE IZ METLIKE

Potrebujemo 3 `lice olja, ½ ~ebule, ¼ kg kruha, malo vode, poper, sol, 2 vejici dobre misli, 4 skodelice du{enih sesekljanih listov metlike, 2 jajci, moko po potrebi, strok ~esna in olje za peko.

Priprava:

Na olju svetlo prepra`imo drobno sesekljano ~ebulo, prime{amo namo~en kruh, malo zalijemo z vodo in prekuhamo. Ohladimo, popopramo, za~inimo s strtim ~esnom, sesekljano dobro mislijo in posolimo. Prime{amo sesekljane metlikine liste in jajci. Po potrebi dodamo {e moko. Oblikujemo polpete in spe~emo v vro~em olju.

MEDNARODNE

Vedno ve~ nas je

Matic Stergar

Pozdravljeni! ^as leti, kot bi mu kdo podkuril pod nogami in `e je mesec naokoli, tako da se vam spet ogla{am z informacijami iz "krokodilje" komisije. @e se pozna na{e po~itni{ko delo in pozitivna energija, ki jo vejemo v svet, kar se odra`a v pove~anem zanimanju na{ih taborni{kih prijateljev, da bi se nam pridru`ili. Tako bodo tokratne mednarodne strani namenjene predstavitvi na{e nove ~lanice Petre, poleg tega pa vas nameravam opozoriti na dogodek leta 2005, ki ima vse mo`nosti, da kon~a kot dogodek desetletja in hkrati krona stoletnega skavtskega delovanja. Vas zanima? Le preberite ...

Petra Peunik

Stara sem 22 let in prihajam iz Rodu Pusti grad iz [o{tanja. Tabornica sem `e 15 let in v tem ~asu sem do`ivela `e mnogo zanimivega na taborni{kem podro~ju. Dolgo sem vodnica, pa na~elnica programa za M^, zadnje leto pa sem delala v klubu PP-jev. Delo v rodu ni dolgo~asno in ga nikoli ne zmanjka, vendar `elim sodelovati pri ne~em novem in predvsem zanimivem. Ker rada potujem in si s tem nabiram izku{nje in nepozabna do`ivetja, je delo v KMD kot nala{~ zame. Bila sem tudi na 20. svetovnem jamboreeju na Tajskem, ki je zares nepozaben. Ravno zaradi tega `elim, da bi se podobnih mednarodnih akcij udele`evalo ~im ve~ na{ih GGjev in PP-jev.

Potem, ko ste spoznali simpati~no Petro, vam postavljam nekaj vpra{anj, na katera si lahko odgovorite kar v mislih: si predstavljate avanturo `ivljenja? Si predstavljate dvanajst akcijsko zapolnjenih dni, ko boste spoznavali {tevilne nove prijatelje in se kosali z izzivi? Si predstavljate, da ste del evropskega skavtskega dogodka desetletja? No, zdaj gotovo `e veste, da vam govorim o evropskem jamboreeju 2005, nemara pa si tudi mislite, da si organizatorji malo preve~ laskajo. Avantura `ivljenja, dogodek desetletja … pa kaj {e! Veste kaj, zna biti, da imajo ~isto prav. V Hylands parku, v Veliki Britaniji, bo od 29. julija do 10. avgusta 2005 ve~ kot 20.000 mladih iz cele Evrope, pa {e kar nekaj iz ostalih delov sveta. To pa je `e skoraj popolna garancija za u`ivancijo, morda celo `ivljenja.

Kdor je `e kdaj bil na kak{nem jamboreeju ali kak{nem drugem velikem mednarodnem taborni{kem dogodku, je bilo `e tole opozorilo dovolj, da se je odlo~il, da bo tudi sam v Angliji poleti 2005. Kdor pa take lepe izku{nje {e nima, mi lahko verjame na besedo, da mora vsak tabornik enkrat na tak dogodek. Ravno zato vas nanj opozarjam `e zdaj, ko {e v leto 2004 nismo zakora~ili. Rekli boste, da je do takrat {e ve~ kot leto in pol in naj vas s tem ne morim `e zdaj. Jaz pa vam povem, da leto in pol {e prehitro mine in da kar za~nite razmi{ljati o pripravah.

Moje tokratno ogla{anje je namenjeno predvsem temu, da se zaveste tega, da se bo leta 2005 dogajalo nekaj zelo zanimivega in da vam bo to po~asi pri{lo v podzavest. ^e bomo

za~eli priprave pravo~asno in dobro organizirano, nas gre lahko v Anglijo ve~ kot 200. S podrobnimi informacijami o Eurojamu vas bom redno zalagal v naslednjih {tevilkah, tisti pa, ki ste preve~ neu~akani lahko med tem malo podeskate po internetu, in sicer na strani eurojam.org. Danes pa {e nekaj osnovnih informacij; kot re~eno, termin je 29. 7. - 10. 8. 2005, udele`enci so stari od 11 do 18 let, ostali so v vodstvu; okvirna cena dogodka je okrog 90 tiso~akov za udele`ence in 81 tiso~akov za osebje. Ta cena vklju~uje hrano in aktivnosti na taboru ter osnovno zdravstveno zavarovanje, ne vklju~uje pa stro{kov odprave in prevoza. Pa {e to: i{~e se vodstvo slovenske odprave na Eurojam. Pogoji so silno skopi: polnoletnost, pla~ana ~lanarina in, po mo`nosti, udele`ba na kak{nem ve~jem mednarodnem taborni{kem dogodku.

da namerava Zveza tabornikov Slovenije kandidirati za Svetovno skavtsko konferenco leta 2007? Malo o tem, pa {e o ~em, naslednji~. Do takrat pa u`ivajte dneve!

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA

Meti Buh, RaR

Damijan Ga{pari~ - Dumy, RTT

MADAGASKAR - Rde~i otok

Ko-kokoooo! Razburjene koko{ke pod mojim sede`em me zbudijo iz kratkega spanca. Vlak je {e za odtenek bolj poln, ~eprav se je `e prej zdelo neverjetno, da lahko v en sam vagon spravi{ toliko ljudi, `ivali in banan. Dva bela tujca - Dumy in jaz - u`ivava v pestri dru`bi v drugem razredu. Edina belca sva in o~i so nenehno uprte v naju. Kdor vpra{a, odkod prihajava, ob besedi “Slovenija” ponavadi modro prikima. Najbr` se je spet kaj pokvarilo, saj stojimo `e ve~ kot dve uri. A ~as na Madagaskarju te~e po~asi in to nikogar ne moti. ^eprav smo za 150 km potrebovali 12 ur, smo veseli, da smo {e vedno tu in da li~na parna lokomotiva na{ega vagona ni pozabila kje na poti, kot se v~asih zgodi.

ljenja na tem otoku, saj je na{e ministrstvo za kmetijstvo postavilo kmetijski izobra`evalni center v bli`nji Matangi. Gobavska vas v Farafangani je zidana in lepo urejena. Malga{ki kirurgi uspe{no zdravijo to bakterijsko bolezen in jo po~asi izkoreninjajo. Problem, ki ostaja, je izobraziti ljudi in najti tiste, ki trpijo za gobavostjo. Za mnoge dru`ine je imeti gobavca {e vedno sramotno in ga skrivajo doma, namesto da bi ga poslali na zdravljenje. Tem po~asi razpadajo najprej hladnej{i deli telesa (nos, prsti), kasneje pa se {e raz{iri. K sre~i je bolezen izredno te`ko nalezljiva in zahteva za razvoj zelo slabo higieno, tako da ni strahu, da bi “sko~ila” nate. ^evljar Geronim dela ~evlje za ljudi, ki jim je gobavost vzela prste ali del podplata. Prijazno za{ije tudi moje razpadle tevice in v franco{~ini za`eli sre~no pot naprej.

Pot je res {e dolga in okvirni plan ~isto preoptimisti~no postavljen za en mesec ~asa. Nekaj dni pri stricu na vzhodni obali, nato potapljanje na zahodni obali in za tem s kolesi proti severu … A v resnici Madagaskar sploh ni tako majhen

Za nama je `e obisk pri mojem starem stricu Frenku, ki kot misijonar `e 35 let dela v gobavski vasi v Farafangani in se kljub starosti in {tevilnim prebolelim malarijam dobro dr`i. V revni dr`avi za mnoge bolnice in {ole skrbi katoli{ka cerkev ob pomo~i donatorjev iz Francije, Kanade in {tevilnih drugih dr`av. Tudi Slovenci smo prispevali k izbolj{anju `iv-

Ri`eva polja.

Ime “Rde~i otok” je Madagaskar dobil po barvi zemlje.

kot na zemljevidu, {e bolj pa k ~asu za transport prispeva cestna infrastruktura. Tridesetkrat ve~ja dr`ava od Slovenije ima 2000 km asfalta. Pribli`no tako je torej, kot da bi bil edini slovenski asfalt od Ljubljane do Novega mesta.

Mimogrede:

Ra{i~ani na ~ajanki zbiramo antibiotike, ki neporabljeni ~akajo v doma~ih predalih. Skupaj z denarjem, ki ostane od Lu~ke miru, jih po{ljemo na Madagaskar. ^e `elite, se lahko pridru`ite tej mali humanitarni akciji.

Za dodatno pestrost potovanja je poskrbela zaostrena politi~na situacija v dr`avi. Prve demonstracije so se za~ele dva dni pred najinim prihodom. Vzrok so bile volitve, na katerih je stari predsednik Ratsiraka ponaredil kon~ni izzid. Ratsiraka je kot tipi~en predsednik tretjega sveta zadnjih trideset let pretakal denar iz mednarodne pomo~i predvsem v svojo vilo. Ekonomsko stanje dr`ave je zato v 43 letih, odkar Madagaskar ni ve~ kolonija Francije, vedno bolj pe{alo in pahnilo dr`avo med deset najbolj revnih na svetu. Novi predsedni{ki kandidat Ravalomanana je dal ljudem upanje, da se bo kon~no nekaj premaknilo in tako so po rezultatih volitev v vseh mestih za~eli z mno`i~nimi protesti. Na enem od njih sva v univerzitetnem mestu Fianarantsoa ves dan demonstrirala tudi midva z Dumyem. On je hodil z mo{kimi, jaz pa z `enskami. Skupaj smo `vi`gali, kri~ali in peli za nov Madagaskar. Prava `urka.

Fianarantsoa se nahaja na osrednjem platoju iz granita. Klima je prijetnej{a, prav tako pa so ljudem prihranjeni cikloni, malarija in kolera, ki pestijo obalni svet. Prav v tem mestecu pa se je zgodilo {e nekaj zanimivih stvari. Sre~ala sva prvega Malga{a, ki je vedel za Slovenijo. Bil je desetletni fanti~, ki nama je hotel prodati nekaj ~estitk, ki jih je sam narisal. Ko je sli{al, od kje sva, je potegnil iz `epa bankovec za 100 slovenskih tolarjev in vpra{al, ~e mu jih zamenjava v malga{ke franke. Isti ve~er je Dumy prvi~ zahaluciniral zaradi Lariama in bilo je res zabavno. Mene pa je naslednji dan butnil glavobol za v Guinnessovo knjigo rekordov. Oboje sva na{la v dvajsetih vrsticah opisanih stranskih u~inkov Lariama - mo~nih tablet proti malariji, ki te spremljajo na vseh potovanjih v tropske kraje.

“Salu vazaha - pozdravljen tujec,” re~ejo in ti stisnejo roko.

Láfu - drago; láfu, láfu - precej drago; láfu be - zelo drago

RAZVEDRILO TRENUTKI

Kako? Zakaj? Pa kdo sploh? Te poljublja od znotraj. Te bo`a ne samo od zunaj. Da te vonj njegove, njene ko`e ne vzdrami. In da te preplavi neskon~na radost, neizmerno zadovoljstvo in da se preda{ popolnosti.

Ana je `e na{la odgovor. Le za poku{ino spet tukaj, sicer pa {e vedno toplo predlagam, a se enega teh krasnih jesenskih dni zapodi{ na blazine s prijetno knjigo v roki - Gospod Bog, tukaj Ana. Nisem vam {e povedal, na kak{en na~in je Ana re{evala probleme, kajne? ^e se je Ana spopadala s polo`ajem, ki ni bil lahko re{ljiv, je preostalo samo eno - da si se slekel. In tako sva bila v postelji, cestna svetilka je osvetljevala sobo, Ana si je glavo podpirala z dlanmi, s komolci pa se je krepko naslanjala na moje prsi. ^akal sem. Tako je blagovolila ostati kak{nih deset minut, da si je svoje razpra-vljanje pravilno

razporedila, nato pa se je spro`ilo.

"Gospod Bog je naredil vse stvari, kajne?" Nobenega smisla ne bi imelo re~i, da tega pravzaprav ne vem. Rekel sem "da".

"Tudi nesnago in zvezde in `ivali in ljudi in drevesa in sploh vse, in pupke?" Pupki so bili tista maj~kena bitja, ki sva jih opazovala pod mikroskopom.

Rekel sem:"Da, vse to je naredil."

Pritrdilno je prikimala:"Nas Gospod Bog v resnici ljubi?"

"Prav gotovo," sem rekel. "Gospod Bog ljubi vsako stvar."

"O," je rekla. "@e prav, zakaj pa potem pusti, da se stvari po{kodujejo in umrejo?" Glas ji je zvenel, kakor da bi ~utila, kako je izdala nekaj svetega in zaupnega, vendar je o tem vpra{anju premi{ljala in ga je torej morala izre~i. "Ne vem," sem odvrnil. "Zelo veliko stvari je, ki jih o Gospodu Bogu ne vemo."

"Dobro torej," je nadaljevala, "~e o Gospodu Bogu veliko stvari ne vemo, kako potem vemo, da nas ljubi?"

Lahko sem videl, da bo do tega enkrat pri{lo, vendar hvala bogu na svoje vpra{anje ni pri~akovala odgovora, v naglici je namre~ nadaljevala: "Tiste pupke bi lahko imela tako rada, da bi me bilo konec, ampak oni ne

bi ni~ vedeli, kaj? Jaz sem milijonkrat ve~ja od njih, Gospod Bog pa je milijonkrat ve~ji od mene, kako naj torej vem, kaj po~enja Gospod Bog?"

Za hip je pomol~ala. Pozneje sem pomislil, da se je tisti trenutek zadnjikrat ozrla na otro{tvo. Potem je nadaljevala: "Fynn, Gospod Bog nas ne ljubi." Obotavljala se je. "Ne ljubi nas zares, ve{, samo ljudje lahko ljubijo. Jaz ljubim [kilca, ampak [kilec mene ne ljubi. Ljubim pupke, ampak oni mene ne ljubijo. Ljubim tebe, Fynn, ti pa me ljubi{, kajneda?"

Tesneje sem jo objel.

"Ljubi{ me, ker si ~lovek. Jaz v resnici ljubim Gospoda Boga ampak on mene ne ljubi."

Zvenelo je kakor mrli{ki zvon. "O za vraga," sem pomislil. "Le zakaj se mora to dogajati ljudem? Zdaj je izgubila vse." Ali motil sem se. Z obema nogama je `e trdno stala na naslednjem kamnu v plitvi vodi.

"Ne," je nadaljevala, "ne, ne ljubi me, ne tako, kakor me ti, to je druga~e, to je milijonkrat ve~je."

(...)

"Fynn, ti zna{ ljubiti bolje kakor vsi ljudje na svetu, in jaz prav tako, kaj pravi{? Ampak Gospod Bog je druga~en. Vidi{, Fynn, ljudje lahko ljubijo samo zunaj in lahko poljubljajo samo zunaj, Gospod Bog pa te lahko ljubi prav od znotraj, v tem je razlika. Gospod Bog ni tak kakor mi; mi smo Gospodu Bogu maj~keno podobni, ampak {e ne kaj dosti."

Lrga

JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK

Na strehi sveta

Najpogosteje me najdejo knjige, ki v svojih nedrih skrivajo slikovite zapise o ljudeh, ki `ivijo {e malce dlje od konca sveta, dihajo ~isto druga~na `ivljenja in verjamejo v bogove, ki z na{imi niso niti v daljnem sorodu. Ko dodamo {e {~epec do`ivetih vtisov naravenajraje kak{nih najvi{jih gora - je zame knjiga za ~as pred spanjem skoraj popolna.

Ne trdim, da je knjiga, ki vam jo predstavljam v naslednjih vrsticah, najbolj{i, najmikavnej{i in najbolj posre~en primerek v uvodu opisane vrste. Gotovo pa ustreza tem zahtevam in pritegne pozornost. Vsaj mojo je!

Naj na za~etku opozorim, da Sedem let v Tibetu Sedem let v Tibetu Sedem let v Tibetu Sedem let v Tibetu ni zgodba napisana po nekem filmu, v katerem je igral ne-vemkateri Brad Pitt, temve~ resni~na zgodba Heinricha Harrerja, ki je s svojim tovari{em preko najvi{je le`e~ih gorskih prelazov zbe`al v svobodo. Svoje prigode je natan~no in obse`no popisal v pri~ujo~i knjigi, bojda pa je nato res nastal {e film.

Heinrich Harrre je bil mlad, perspektiven plezalec, ki ga ob zori druge svetovne morije povabijo med udele`ence nem{ke gorni{ke odprave na Nanga Parbat. Pred njihovim povratkom v Evropo izbruhne vojna, ki jim prekri`a na~rte sre~ne vrnitve in da povod avtorjevi epopeji. Njegov nemiren, a zdrav duh v zdravem telesu, pre`et z uporno in vztrajno voljo, mu ne da, da bi pri~akal konec vojne kot interniranec v indijskem tabori{~u. Z nekaj tovari{i kani zbe`ati in za~ne se prava mala zimsko-gorska odisejada. Cilj? Svoboda.

^e je narava na trnovi poti storila vse, da bi pobegla ujetnika odvrnila od njunih namer, bi ~esa takega ne pri~akovali od ljudi. Toda - kakor pravi spremna beseda - Tibet ne mara tujcev. Oblasti in tudi ve~ina ljudi, ki sta jih sre~ala, bi storila

vse, da bi ju ~imprej vrnili bodisi ~ez mejo v Nepal bodisi nazaj v Indijo. Ko po epskih dogodiv{~inah dose`eta "prepovedano mesto" Lhaso, se stvari zasukajo druga~e.

Zgodba je berljiva, predvsem pa vseskozi dovolj napeta in pou~na. Kot neu~akanemu bralcu se mi je v~asih zazdelo, da mestoma te~e malenkost prepo~asi, slog pa je malce…predvsem pa stvar okusa. Presodite sami, priporo~am! Naslednji~ pa k resnej{im temam.

[e modrost - tibetanska seveda: "Treba se je nau~iti biti potrpe`ljiv in si dati dosti ~asa, zakaj ~lovek tako prej pride na cilj."

Je` svetuje, vi preberete: Heinrich Harrer, Sedem let v Tibetu

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

STRIC VOLK

Zima se bli`a. Prvi sneg me je prav po{teno presenetil in hladno vreme je opozorilo, da se bo treba po~asi zavle~i v brlog. [e dobro, da moji satelitski programi lovijo vse programe taborni{ke bratov{~ine, tako da sem na teko~em z informacijami. Zadnje ~ase jih je `e preve~ in v tej poplavi se ~lovek te`ko odlo~i, katere so uporabne in bodo na njih temeljile na{e odlo~itve. Ko smo `e pri odlo~itvah; onega dne sem si privo{~il neposredni prenos iz hrama kulture. Na pogled je program izgledal precej kaoti~no, vendar so pe{~enosraj~niki vseeno delovali zelo organizirano. Predvsem je bilo prijetno videti `eljo po izmenjavi mnenj in stali{~; dobil sem ob~utek, da je energija preplavila njihove ideje kot kri prekrvavi moje `ile, ko se spomladi skobacam iz brloga. Dobil sem ob~utek, kot da bi kdo obrnil plo{~o - kot eksperiment, da vidimo ~e deluje tudi od spodaj navzgor. In o~itno je bilo, da deluje. [e ve~, deluje {e bolj na glas in {e z ve~jo vnemo vseh, ki so sko~ili na vrtiljak. In tiste, ki so ta ples opazovali samo od strani je bilo toliko, da bi jih lahko pre{tel na kremplje ene tace.

Va{ stric Volk

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Kaj pomeni Rwebandira? Z – tisti, ki gre naprej, P – tisti, ki se ne ustavi pred ni~emer, I – tisti, ki premaguje ovire

2.Kaj za tabornike pomeni kratica JOTA? L – zbor tabornikov v zraku, U –taborniki se zberejo ob kro`niku jote, E – dan ko se prek radijskih valov pogovarjajo taborniki s celega sveta

3.Zemlja je nastala pred … ^ – pribli`no 4,5 milijardami let, [ – 6 milijardami let, V – pred 2 milijardama let.

4.Koliko enot sestavlja rod Vidra iz Lendave? T – {tiri, N – tri, Z – dve

5.Kaj je Lariam? U – tablete proti pikom komarjev, K – tablete proti malariji, T – sobna rastlina

6.Kje lahko najdemo belo metliko? O – na neobdelanih povr{inah, vrtovih in njivah, U - v Beli krajini, Z – v gozdovih in gozdnih jasah

7.Kateri {tudentje taborniki organizirajo [tam ~ago? P – ljubljanski, E –kranjski, S - mariborski

8.Kdo je v Ratsiraka? C – ~evljar v vasi v Farafangani, T – predsednik Madagaskarja, J – misijonar, ki dela v gobavski vasi v Farafangani

9.Koliko je nagnjena Zemlja na os Sonca? R – le`i pravokotno na sonce, H –za 35, 2 stopinje, A – za 23,5 stopinj

10.Koliko let je preteklo od ustanovitve rodu Srnjak? J – 10 let, G – 12 let, V –60 let

RE[ITEV IZ [TEVILKE 10: NO^ ^AROVNIC

Re{itve so: ___________________________

NAGRADNI KUPON11

Re{evalec:

LIEBER LIEBER LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 11

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo 11 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: TITANIK, ZLATA PU[^ICA, ENOCEVKA, TORERO, NA^ELEK.

Nagrajenci so: DROGINO nagrado prejmeTimotej Pan~ur iz Zgornjih Gorij, KNJIGE pa dobijo Uro{ Von~ina

iz Kranja, Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane in Sandra Murgelj z Oto~ca. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. do novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.