Revija Tabor 2003/10

13.-19.oktoberTedenvse`ivljenskegau~enjatvu.rutka.net

poSlovenijitvu.acs.si

18.oktober^istilnaakcija[marnegorevidkul @ rutka.net

Ljubljanarar.rutka.net

18.-19.oktoberMo~neukane(Roddvehrek)peter.slapsak @ guest.arnes.si

Medvoderdr.rutka.net

18.-19.oktober46.JOTA(Jamboreeontheair)inwww.scout.org/jota

JOTI(JamboreeontheInternet)joti.rutka.net

24.oktober-Vodni{kite~aj(RodzeleneRogle)emil.mumel @ guest.arnes.si

2.novemberSkomarjenadZre~ami

6.7.decemberZNOT(Rodskalnihtaborov)janez.anzin @ mercator.si

Dom`alerst.rutka.net

UVODNIK

Taboru je tokrat v intervjuju Matja` Jesen{ek - Jess pripovedoval o svojih izku{njah in nam razkril skrivnosti seascoutinga. Katarini pa je Meti zaupala toliko zanimivosti, da smo Lupo morali raz{iriti kar na dve strani.

Taborniki so nam ob{irno poro~ali z Roverwaya na Portugalskem. Oglasili so se tudi predstavniki rodov, ki

so se ga udele`ili. Po`el je veliko pohval, nekateri pa so malo tudi poto`ili.

Prav tako so z novo zasedbo na pode`elje Portugalske sko~ila tudi popotovanja.

Prvi~ pa se nas s prispevkom pozdravlja in prina{a sve` veter nov urednik mednarodnih strani Matic Stergar.

Lu~ miru iz Betlehema bo letos prispela v Slovenijo v soboto, 13. decembra.

NAPOVEDNIK2

UVODNIK2

AKTUALNO

INTERVJU-Jess4

ROT8

PODLUPO10

IZ PRVE ROKE

ROVERWAY200312

MEDNARODNEKREATIVNE

DELAVNICE21

TOTEM24

STROKOVNO

OKOLJE27

FILATELIJA30

KREATIVNO33

ORIENTACIJA34

ASTRONOMIJA36

NARAVA38

KOSOBRIN39

MEDNARODNE40

RAZVEDRILO

POPOTOVANJA42

TRENUTKI44

JE@KOVKOTI^EK45

ZZNANJEMDOODGOVORA46

STRICVOLK46

KRI@ANKA47

INTERVJU - Jess, stran 4

Matja` Jesen{ek - Jess. Svet zagleda sredi marca 1974, ko se Kokta, pija~a na{e in va{e mladosti, to~i `e celih 20 let.

ROT, stran 8

Predvsem nova prijateljstva, da se bomo vrnili zadovoljni in seveda dosegli ~im vi{jo uvrstitev.

ROVERWAY 2003, stran 12

40 ~lanska odprava Zveze tabornikov Slovenije se je v za~etku avgusta udele`ila najve~je evropske taborni{ke akcije v letu 2003 - Roverwaya na Portugalskem.

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Tina Br`an, Jure Habjani~-Je` in Matic Stergar.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

INTERVJU

Znogami v vodi

Tina Br`an, Rod morskih viharnikov Portoro`

Matja` Jesen{ek - Jess. Svet zagleda sredi marca 1974, ko se Kokta, pija~a na{e in va{e mladosti, to~i `e celih 20 let. Prvi {otor postavi v rodnih Gorjah, poklju{ki taborniki mu pri krstu nadenejo ime Medo. Nato se preimenuje v Spidi Medo. Po zaklju~ku srednje {ole na Jesenicah odide v Ljubljano in pridobi izobrazbo varnostnega in`enirja. Sedaj `e poznan kot Jess. Opravi izobra`evanje in{truktorja druge stopnje. Pot ga zanese na dekanske olj~ne terase. Poletje {e zmeraj pre`ivlja v bohinjski Gozdni {oli. Pogosteje za~ne uporabljati besedo ma in alora in se izuri v gorenjskoprimorskem naglasu. Sedaj zaposlen kot in{truktor prakti~nih vsebin v Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti v Luciji. Z japonskim {tirikolesnikom nabira kilometre {irom po Sloveniji - aktivno taborni{tvo zahteva pogon na vsa {tiri kolesa. V Bohinju {e vedno poznan kot primabalerina Labodjega jezera v praizvedbi in{truktorske {ole. Od oktobra na~elnik za program ZTS.

Kje se je za~elo tvoje taborni{tvo? Kam se`ejo tvoje tabor-

Kje se je za~elo tvoje taborni{tvo? Kam se`ejo tvoje tabor- se ni{ke korenine? ni{ke korenine? ni{ke korenine? ni{ke korenine?

V leto 1985, v Gorje. Klapa, okoli{ki mulci so bili na taboru in pri{li nazaj vsi navdu{eni: "Gremo k tabornikom!". In tako se je za~ela tudi moja pot v 5. razredu.

Od kod pa tvoje taborni{ko ime?

Od kod pa taborni{ko ime?

Od kod pa tvoje taborni{ko ime?

Od kod pa taborni{ko ime? kod taborni{ko ime?

Jih imam ve~ (smeh). Jess je zadnje. Kr{~en sem bil kot Medo, potem sem bil Spidi Medo, zdaj sem pa Jess. Tabornik si postal pri enajstih. Kak{en pomen ima tabor- Tabornik si postal pri enajstih. Kak{en pomen tabor- Tabornik si postal pri enajstih. Kak{en pomen ima tabor- Tabornik si postal pri enajstih. Kak{en pomen tabor- enajstih. Kak{en ni{tvo zate sedaj, po osemnajstih letih? Se je kaj spreme- ni{tvo zate sedaj, osemnajstih letih? Se je kaj spreme- ni{tvo zate nilo? nilo? nilo? nilo? nilo?

Prej sem bil tam zaradi klape. Mi smo bili okoli{ki otroci, bili smo skupaj in smo se lepo imeli. Z leti pa mi je taborni{tvo malo zamrlo. Potem pa je bil v bistvu tisti notranji klic, da sem na{ega stare{ino Roka Pan~urja (op.p. stare{ino Poklju{kega rodu) malo spodbudil, da sva sama ponovno za~ela in rod spravila na noge. Tako da … nekaj mi mora pomeniti.

Po Emilu Mumlu in Toma`u StrajnarjuBlondiju, prevzema `ezlo na~elnika za program Matja` Jesen{ek - Jess. Pomo~nik za vejo GG je Vojko Vi~i~ - Vi~o, za vejo PP pa Polona ^eligoj - Vida. Pomo~nik za vejo M^ {e ni imenovan.

Prefinjeni gibi baletke Jessa v Labodjem jezeru sredi Gozdne {ole

Se lahko izmed okoli 8000 tabornikov, kolikor nas neu- Se lahko izmed okoli 8000 tabornikov, kolikor nas neu- okoli kolikor radno je, najde 130 takih? najde 130 radno je, najde 130 takih? najde 130

Mislim, da s pravim pristopom in s pravimi stvarmi se da. ^e bomo znali ljudem ponuditi osebni napredek, se mi zdi, da jih toliko lahko najdemo in skupaj nekaj naredimo. Med drugim je tudi vikend 4. in 5. oktobra namenjen temu, da se sre~amo vsi, tudi rodovi. Da povemo, kam ho~emo peljati svojo barko in da bomo vsi sodelovali pri tem, tudi rodovi. Ho~emo pribli`ati ta razkol, ki smo ga opazili: "Vi na zvezi.". Rabi bi, da bi v tem mandatu predvsem to naredili, da spet pridemo skupaj in da se rodovi nekako zbli`ajo in seveda, da je tudi malo ve~je zaupanje.

Iz Slovarja skavtskih

izrazov:

Zaposlen si na Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti kot

Zaposlen na Centru {olskih in dejavnosti kot

Zaposlen si na Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti kot

Zaposlen na Centru {olskih in dejavnosti kot

Zaposlen si na Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti kot in{truktor prakti~nih vsebin. To je zelo blizu taborni{- in{truktor vsebin. To je zelo blizu in{truktor prakti~nih vsebin. To je zelo blizu taborni{- in{truktor vsebin. To je zelo blizu vsebin. To je zelo tvu. tvu. tvu. tvu. tvu.

Ja, moj na~in `ivljenja je tudi moja slu`ba.

Idealen poklic torej?

Idealen torej?

Ja. Em … nekaj stvari bi bilo treba popravit, pa ne glede slu`be in dela, ampak drugih stvari.

BRANCH/POSEBNA OBLIKA SKAVTSTVA Specializacija v tehni~nem smislu (n.pr. pomorsko skavtstvo, letalsko skavtstvo) ali skavtstvo za posebno skupino mladih (n.pr. raz{irjeno skavtstvo (Extension Scouting), osamljenipustinjski skavti).

Pugy (foto Pugy, Jure in Martin)

ROT ORGANIZACIJA Z ODLIKO

ROT 2003 – [KOFJA LOKA

Osnovni podatki

Kje: Kje: Kje: Kje: Kje: [kofja Loka

Kdaj: Kdaj: Kdaj: Kdaj: Kdaj: 26. – 28.9.2003

Kdo: Kdo: Kdo: Kdo: 42 ekip iz cele Slovenije (17 popotniki, 6 popotnice, 14 gr~e, 5 gr~ice) kot tekmovalci in okoli 70 prizadevnih ~lanov ve~inoma iz Rodu svobodnega Kamnitnika.

Vreme: Vreme: Vreme: Vreme: idealno – son~no

Vzdu{je: Vzdu{je: Vzdu{je: Vzdu{je: taborni{ko

Pred in po tekmi

Predvsem nova prijateljstva, da se bomo vrnili zadovoljni in seveda dosegli ~im vi{jo uvrstitev (stopni~ke)

Svit,

KPD Zenica II. KPD Zenica KPD

Bilo je kar te`ko, veliko hoje vendar precej manj kot lansko leto. Ker smo na Rotu prvi~, smo zadovoljni z rezultatom.

Iz [o{tanja smo pri{le, bolj nepripravljene. Ne {tartamo na visoka mesta, ker nam je pomembno, da se bomo imele fajn.

Imeli smo se super. Vse pohvale organizatorju. No~ je bila malo hladna, rezultat pa dober

In zakaj je {la zmaga v roke RMT-jevcev?

Bla` Grapar: Bla` Grapar: Bla` Grapar: Bla` Grapar: Grapar: »Drobne finese in verjetno tudi dejstvo, da ostali konkurenti niso bili tako dobri. Tudi mi smo napravili nekaj napak in zaradi tega je bil negotovost in napetost do samega konca tekmovanja. Zmaga je tako {e toliko bolj sladka.

Fairplay?

Amadej, Rod jezerski zmaji

Amadej, Rod jezerski zmaji

Amadej, Rod jezerski zmaji

Amadej, Rod jezerski zmaji

Amadej, Po{asti iz omare Po{asti iz omare

Kar smo si zastavili nam je uspelo. Proga ni bila preve~ zahtevna, vseeno pa dovolj dolga, da je na nogah nastal tudi kak{en `ulj.

Da pre`ivimo in da sem do ponedeljka v Ljubljani. Rezultat? Pomembno je, da pridemo do cilja.

Zanimiva izku{nja, spoznale smo veliko novega in se veliko nau~ile; v duhu tega smo `e napravile plan izbolj{av za naslednje leto.

Pri~akujem zabavo, dogodiv{~ino in toplo no~. Rezultat? Najprej je pomembna zabava, potem pa rezultat.

Marko Ranzinger – Razi, RJZ: Marko Ranzinger – Razi, RJZ: Marko Ranzinger – Razi, RJZ: Marko Ranzinger – Razi, RJZ: Marko »Leto{nja tekma je bila, kar se ti~e fairplay-a zelo dobra. Ekipe so spo{tovale tako tekmovalnost, kot tudi medsebojno pomo~ in dru`enje. Tako {e enkrat pohvala organizatorju in seveda vsem ekipam, ki so sodelovale.«

Prito`be ekip?

Blondi - glavni sodnik: Blondi sodnik: Blondi - glavni sodnik: Blondi sodnik: Blondi »Prito`b ni bilo veliko, ve~inoma pa so bile veza-

Zmajev rod Svit, Zmajev rod Svit, Zmajev rod Svit, Zmajev rod Zmajev

Tina in Tina, Rod Pusti grad Tina in Tina, Rod Pusti grad Tina in Tina, Rod Pusti grad Tina in Tina, Rod Pusti grad Tina Pusti grad Pe~ene pi{ke Pe~ene pi{ke Pe~ene pi{ke Pe~ene pi{ke

Aljo{a, Rod kra{ki viharniki Aljo{a, Rod kra{ki viharniki Aljo{a, Rod kra{ki viharniki Aljo{a, Rod kra{ki viharniki Rod viharniki Jljni Jljni Jljni Jljni

Ve~ni tekmeci

Pri~akujemo neizmerno do`ivetje neokrnjene narave, sre~anje s starimi prijatelji in morda tudi kak{no dobro uvrstitev – med prvim in ~etrtim mestom.

In po tekmi:

ROT je bil zelo dobro organiziran; lahko se primerja z organizacijo v Novem mestu. Tudi mi smo zadovoljni, saj bomo osvojili tretje mesto.

ne na nepoznavanje propozicij tekmovanja; ekipe same naredijo napako, potem pa sku{ajo »iztr`iti« dodatne to~ke na ra~un sodnikov.«

Sponzorji?

Ur{a RSK Ur{a RSK Ur{a RSK Ur{a RSK Ur{a RSK: »Sponzorji so se v Loki zelo dobro odzvali. Seveda smo jim razlo`ili, da smo {kofjelo{ki taborniki or-

smo z namenom obuditi stare dobre ~ase in tekmovati (dirkati). Rezultat? Dober, odli~en, najbolj{i –samo da bo. Mesto? Med prvimi.

ma~ka, Tana, urarstvo Plantari~, ZOO hobi, Turisti~ni izdelki, Hi{ka, Stik, zavarovalnica ^elik, Alpcolor, Odeja.

Zanimivost

V ekipi Gazeline nogice (RHV) je tekmovala tudi Joke iz Belgije. zelo v{e~. Predvsem je bila navdu{ena nad {tevilom ekip, ki se jim v tej starosti {e vedno da prihajati na take preizku{nje. Tekmovanje ji je bilo v{e~, predvsem orientacija. Kljub {tudiju geografije je imela najve~ te`av pri topotestu - zaradi prevoda v angle{~ino seveda.

Prva mesta

Popotniki: Popotniki: Efenkova, RJZ, Velenje

Popotnice: Popotnice: Popotnice: Popotnice: Panirane bu~ke, RMT, Ljubljana

Gr~e: Gr~e: Ati Roman, RMT, Ljubljana

Bilo je zelo v redu, organizacija celo odli~na. Prvi dan je bilo sicer precej hoje po cestah, drugi dan pa je bil zanimiv tudi z vidika orientacije.

ganizatorji akcije; ker pa je {lo za dr`avno tekmovanje, je bila pripravljenost {e toliko ve~ja.«

Ur{a se v imenu organizatorja zahvaljuje: Sign factory d.o.o., KGZ [kofja Loka, Mercator d.d., Mobitel d.d., PEKS, Zaj~ek, Sla{~i~arstvo sladke sanje, Intersport, Termo, Hotel Transturist, mesarija, [tajnbirt, DISS, Sivka, ^rna

Gr~ice: Gr~ice: Gr~ice: Gr~ice: Karfjole Ljubezni, RaR, Ljubljana

Skupna zmaga: Skupna zmaga: Skupna zmaga: Skupna zmaga: zmaga: Ra{i{ki rod, Ljubljana

Sicer pa si rezultate lahko pogledate v Taborni{kem vestniku.

ROT 2004 (organizator

RaR, Ljubljana)?

Vid Kulovec, RaR: Vid Kulovec, RaR: RaR: »Naslednji rod zna biti tehni~no in orientacijsko malo bolj zahteven kot leto{nji, poleg tega pa bo na bivaku zagotovo gola` s krompirjem.«

Peter, Rod jezerski zmaji jezerski zmaji

Peter, Rod jezerski zmaji jezerski zmaji Peter, Rod jezerski zmaji Svizci Svizci Svizci Svizci

Jure, Rod mo~virski tulipani Jure, Rod mo~virski tulipani Jure, Rod mo~virski tulipani Jure, Rod mo~virski tulipani Jure, Rod mo~virski tulipani Ati Roman Ati Roman Ati Roman Ati Roman Ati Roman Pri{li

Ravno sva se o misicah pogovarja- Ravno sva se o misicah pogovarja- Ravno sva se o misicah pogovarja- Ravno sva se o misicah pogovarja- Ravno sva se o misicah pogovarjala... la...

Ve{, kaj je problem pri teh misicah: da se tako zategnjeno smejijo. ^e bi jo sre~al pri tabornem ognju, pa bi ti rignila...

Taborni{ka anekdota: Taborni{ka anekdota: Taborni{ka anekdota: Taborni{ka anekdota: Taborni{ka anekdota: Ena je iz sve`ih vodni{kih let, ko sem peljala ~etrte razrede na bivak. No in nekemu fantu je uspelo pasti dol z majhne brvi. Ko je pri{el po sekiro, smo mislili, da gre po drva in se ni nih~e sekiral. On je {el pa posekat brv, ker je bil pa~ jezen nanjo.

Pa {e ena nova. Letos na M^ taboru mene ni bilo in sta imela Zufo in Traven vod z imenom »Meti Buh«. Imeli so celo vodovo himno (Meti Buh - ma kruh...), in vodnika sta se lahko kon~no drla »Meti Buh, sem!« in »Meti Buh, zobe umit!«

Nari{i nekaj – ima{ 20 sekund ~asa

Nari{i nekaj – ima{ 20 sekund ~asa – tri, {tiri, ZDAJ! – tri, ZDAJ!

Nari{i nekaj – ima{ 20 ~asa

Nari{i nekaj – ima{ 20 sekund ~asa

Nari{i nekaj – ima{ 20 ~asa

"Narisala sem te {e s takimi lasmi, kakr{ne si imela pred tremi leti."

"Ko si tak star, organizira{ tekme."

"Risanje za Katrino Drenik. To!"

"Priznam pa skesano, da sem “{pricala” en tabor."

ROVERWAY 2003

Dej, premakn' se!

40 ~lanska odprava Zveze tabornikov Slovenije se je v za~etku avgusta udele`ila najve~je evropske taborni{ke akcije v letu 2003 - Roverwaya na Portugalskem. Udele`enci in ~lani prostovoljnega delovnega osebja iz skupaj 8 slovenskih rodov (RSK [kofja Loka, RST Dom`ale, RAJ Cerkno, RLA Grosuplje, RSV Ljubljana, RaR Ljubljana, MR Limbu{, RJ[ Cerknica) so skupaj s 3000 vrstniki iz 29 dr`av odkrivali raznolikost in mo`nosti medsebojnega sodelovanja v Evropi.

je na{a odprava omislila v ta namen, je postalo eksistencialno pomembno vpra{anje. Ne-no{nja omenjene naprave je na trenutke na~ela tako skrbno varovano mentalo zdravje vodje odprave, kakor ob~asno “nekakorsmoganavajeni” obna{anje pomo~nika vodje odprave, ki pa ni spodaj podpisani. Po nasvetu vedno za zdravje vodstva zaskrbljenih staffovcev pa sta, z no{njo klubu~ka tudi pono~i, kmalu nadoknadila izgubljeno in si povrnila psihi~no trdnost in stabilnost.

3 obrazi Roverwaya

Roverway je bil zastavljen druga~e kot ve~ina akcij, ki jih poznamo za PP. Jamboree je dejansko zaobjemal samo

5 dni bivanja na Portugalskem - na taboru imenovanem CrossWays (Kri`i{~e) ob jezeru Erdeveira v bli`ini atlantske obale, na pol poti med Lisbono in Portom. Pred tem so se udele`enci mudili na ManyWays (Mnogo poti) - na skoraj 70 projektih, raztresenih po vsej

Portugalski in njenih otokih - nekateri sre~ne`i so namre~ teh 5 dni pre`iveli

na Azorih. Posebnost Roverwaya je tudi, da se po zaklju~ni ceremoniji in odhodom udele`encev ni kon~al. Chain Reaction (Veri`na reakcija) naj bi ponesla duh akcije tudi v doma~a okolja udele`encev.

Nekateri so za vro~e …

Nekateri pa smo rojeni pod Alpami. Bilo je tako svinjsko vro~e, da je bila senca edini pogoj za pre`ivetje, pa {e ta je bila samo eno petino sence, ki jo poznamo doma. No{enje klobu~ka, ki si ga

Slovenijo smo za~eli predstavljati `e na otvoritveni slovesnosti. (foto: Bubi)

Ervedeira - {e vedno naravni biser?

Ste sanjali o dolgih pe{~enih pla`ah do koder vam sega pogled? Na Portugalskem jih najdete - prekrite s ~udovito svetle~o kremastobelo mivko. Pa ne samo pla`e ... Z leti je veter z atlantske obale mivko nanosil tudi v notranjost de`ele in pred ve~ kot 100 leti so borov gozdi~ek, v katerem je gostoval Crossways, zasadili prav z namenom, da bi prepre~ili nana{anje mivke v notranjost de`ele. Na z borovimi iglicami prekritih pe{~enih tleh se je oblikoval zanimiv ekosistem in obmo~je ob sladkem jezercu Erdeveira je Portugalska razglasila za naravni park. Tu najdete ogromno zanimivih vrst plazilcev, dvo`ivk, podrasti, insektov ... Biologi bi se

najbr` {e najbolj razveselili nenavadnih mivkastih mokri{~ na JV in S delih jezera. Kakorkoli `e, nekaj ve~ kot 10 dni, kolikor so jih portugalske oblasti namenile roverwayevcem za pre`ivljanje ~asa na tem obmo~ju, bo najbr` terjalo prav toliko let za rehabilitacijo obmo~ja. Smeti zavedni skavti res nismo pu{~ali naokoli, smo pa zato prekopali tla na celotni ju`ni strani jezera (poti, komunalni vozli, naselja ...), uni~ili precej rastja, popolnoma razsuli majhno pla`ico ob jezeru in vsako no~ z bahavo avdio-video opremo razsvetlili in s te`kimi megavati mo~i iz ozvo~enja skalili ti{ino ob sicer vedno mirnem jezeru.

Zdru`eni vsaj na tujem

Kakor se bruc iz province nekega mrzlega oktobrskega jutra na ljubljanski ulici razveseli doma~ega obraza, ki ga sicer v doma~em kraju spregleda ali celo nala{~ ignorira, prav na tak na~in smo se ~lani ZTS in ZSKSS sprva pozdravili na Roverwayu. Vsaj za teh 10 dni se je zdelo, da pripadamo isti dru{~ini in po~nemo pribli`no iste stvari. Skupaj smo zaigrali in zaplesali polko, kulinaro~no predstavili Slovenijo, zapeli kak{no slovensko pesem ... Prijateljstva bodo verjetno ostala tudi doma, na `alost pa je zelo verjetno, da bodo osebne odnose na ravneh organizacij zamenjale {tevilne ideolo{ke prepreke.

Resnica je tam zunaj ...

Med skoraj 3000 udele`enci, se je na{lo takole ~ez palec vsaj 1000 privla~nih deklet. Takih zelo, zelo privla~nih pa po nekaterih ocenah strokovnjakov okoli 350. Med njimi vsekakor

Portugalski skavti podpisali pogodbo s toba~no industrijo!?

V~asih kak{nega posebno zavednega tabornika stisne pri srcu, ko na taborni{ki akciji opazi sotabornika s cigareto. Verjeli ali ne - zdru`eni slovenski taborni{ki kadilci na enem mestu niso niti kaplja v morje temu, kar je bilo videno na Roverwayu. Welcome team v popolni skavtski opravi na stop-

nicah - s cigareto, najbolj obljudene to~ke na RW - kadilnice postavljene ob glavnih poteh v taboru, kajenje na osrednjem prostoru in {e malo po taboru. ^e `e druga~e ne, se je marsikomu zaradi tega nekajkrat na dan pomra~ilo ~elo. V vseh navadah res ni potrebno posnemati Evrope.

mnogo slovenskih cvetov, ki pa jim pestrost in raznovrstnost izbire ni vedno segla do srca. Vsaj po koluarjih se govori, da se je slovensko srce raje kot za visoke, temnolase in postavne Portugalce, ki so na hitro vsi videti kot Enrique Iglesias, ogrelo za doma~e kodre. Kitara in nasmeh, pa rovtarski naglas, to je bil na{ adut proti ~rno pora{~enim prsim in zlato-zagorelim rokam. Tako je na{e rajsko taborni{tvo zabele`ilo {e eno zmago proti pre{tevilnim zagorelim nasprotnikom. Kdo je kdo... resnica je tam zunaj. (Opomba predstavnika za odnose z javnostmi: Resnica ni va`na, va`no je, kaj si ljudje mislijo. J)

Dru`ba je bila super, le Portugalce smo morali vedno ~akati. Vendar pri toliko energije kot je ima 3000 mladih, nas tudi to ni moglo spraviti v slabo voljo. Zdaj vsa Evropa ve, od kod prihaja "HOT STAFF". Jure, RSK [kofja Loka

Jaz sem se na RW imela super, {e posebej na Crossways, kjer je bilo ozra~je bolj spro{~eno in ve~ja izbira dejavnosti. Za moje odli~no po~utje na Portugalskem pa so skrbele tudi punce iz mojega voda - po doma~e vra`je punce. Komaj ~akam, da grem na naslednji RW! Nina Arnu{, RST Dom`ale

Slovenija : Francija - 1:1

"Roverway nam je prinesel ogromno motivacije za mednarodno sodelovanje v bodo~e. Za Slovenijo so se {e najbolj navdu{ili Francozi, katerih voditelja, Sebastiéna, so zadnji dan zaradi popolne slovenske oprave vsi imeli `e za Slovenca," pripoveduje Ale{ Rojc, sicer vodja projekta mednarodne izmenjave v RAJ. V Cerknem bodo tako v prihajajo~em poletju gostili skupino francoskih tabornikov, naslednjo zimo pa se mladim navdu{encem obeta obisk mesta s sede`em Sveta Evrope in Evropskega parlamenta - Strasbourga.

Hot staff, jeeee! Jah, v par besedah: portugalski ~as te~e v drugo smer, Bubijevo no~no izginotje (Blondi press), po`ari ... Bilo je predvsem, hm, druga~e. People in slow motion. :) Ja, pa na{i fantje so res zakon! Zala, RSV Ljubljana

Wse je blu dabru razn tega, de bejbe nisa prjemale, tiste ka sa pa skari prjele sa nam jih pa @idi pabral. Tu ma~. Ale{ in Damjan, RAJ Cerkno

Na na{em projektu Mnogo poti me je najbolj presenetila starost vodje. Gospa, ki je bila odgovorna za na{ projekt, jih je {tela okoli 50. Tudi njen na~in vodenja je bil precej materinski in pokroviteljski, tako da z ostalimi Portugalci, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, niso delovali kot tim, pa~ pa prej kot {ef in njeni podrejeni, kljub temu da sama pri organizaciji projekta ni sodelovala in so mladi vse pripravili sami. Dobila sem ob~utek, da je to vzorec po katerem delajo taborniki na Portugalskem, pa sem na Kri`i{~u izvedela, da so bili projekti tudi s tega vidika zelo razli~ni med seboj. Tanja Cirkven~i~, RST Dom`ale

Zakaj ne bi {li {e enkrat nazaj? Prav zares se preprosto nave`e{ na tisto maso ljudi, nasmejanih pogledov vsepovsod, prijaznih Portugalcev, ve~ernih prepevanj, zaspanih juter, noro vro~ega vremena in {e na ostale ~udovite trenutke, ki ti ostanejo v spominu vse tja do pozne pomladi. Katarina, RaR Ljubljana

Dodatni viri za raziskovanje Roverwaya

http://www.roverway2003.org (uradna stran akcije)

http://roverway.rutka.net (stran slovenske odprave)

http://foto.rutka.net (zbirka vseh fotogalerij z Roverwaya)

S prispevkom vas je dolgo~asil Bubi in zabaval Tine. Fotografije so prispevali Samo Vodopivec (RSK), Klemen Kenda (RAJ), Peter Lahajnar (RAJ), Martin Trampu{ (RSK), Maja Jelen~i~ (RLA) in Miha Eder (MR)

Kanuarjenje Pikapolonic na ManyWays. (foto: Pikapolonice)

ROVERWAY 2003 Rodovi na Roverwayu 2003

V celoti gledano smo bili s projektom kar zadovoljni, zadovoljni pa smo bili tudi z WC-ji na katerih si si na na{em projektu lahko zares vzel svojih pet minut in brezkrbno u`ival.

ManyWays za Zme{an vod

Ekipo Zme{anega voda smo sestavljali taborniki in tabornice, ki se ve~inoma z Roverwayem pred odhodom na Portugalsko nismo kaj dosti obremenjevali. Rezultat te nezainteresiranosti je bil ta, da nekateri pet minut pred odhodom v Riachos, kraj na{ega projekta, nismo prav dobro vedeli, v kaj se podajamo.

Ko smo tako pri{li v Riachos, nam je bilo kaj kmalu jasno, da smo naleteli na projekt, precej povezan s katoli{ko vero, saj je center tabora predstavljal velik lesen kri`. Glede na to, da smo prvi dan preno~ili kar v `upni{~u, nad za~etkom samega projekta nismo bili kaj prida navdu{eni. Nadaljevanje nas je kaj kmalu prepri~alo o nasprotnem. Na{o skupnost smo sestavljali taborniki iz Portugalske, [panije, Francije, Belgije in seveda Slovenije. Glede na izjemno spro{~enost in komunikativnost vseh tabornikov smo se med seboj super ujeli.

Ve~ina aktivnosti na na{em projektu je bila izjemno posre~eno zastavljena in brezhibno izpeljana. Pester program nam je omogo~il, da smo v petih dneh dodobra spoznali Riachos in njegovo okolico, se udele`ili maratonske vo`nje s kanujem, do`iveli poroko iz ~asov, ko je {e `ivel Jezus in nam dajal svoje svete nauke in delal svoje neverjetne ~ude`e. S predzadnjim dnem smo ~lani Zme{anega voda lahko "okusili" kako dobra je slovenska kuhinja v primerjavi z ostalimi narodi, saj so nam na{i prijatelji pripravili jedi, ki smo jih le s te`avo pojedli.

Manyways za Cvetke

31. julija, v ~etrtek dopoldan, sem sedela na tleh u~ilnice v Lizboni in razmi{ljala, kako mi je le teden dni pred tem profesor v indeks vpisal oceno zadnjega izpita. Nekaj mesecev guljenja organske kemije mi je na koncu omogo~ilo Roverway 2003 na Portugalskem, v dru`bi mojih najljub{ih Cvetk (Miha iz MR, Laura iz RJ[ ter Maja, Barbara, Tina, Pavel, Bo{tjan in jaz iz RLA). Za~etek te mednarodne akcije je bil milo re~eno obupen. Po dolgi vo`nji so nas vse utrujene poslali na ulice Lizbone, kjer naj bi delili razglednice mimoido~im. Temperatura se je povzpela nad 40°C in nadvse hvale`na sem bila "na{im" Portugalcem, ki razdeljevanja razglednic niso vzeli preve~ resno. Po otvoritveni slovesnosti smo se zbrali na avtobusu {tevilka 19, ki nas je odpeljal proti Villa de Nova Gaia. Belgijke, [vicarji, Francozi, [panci, gostiteljski vod iz Portugalske, {e dva voda Portugalcev, ki so bili premladi, da bi se nam kasneje pridru`ili na Crosswayu, in mi smo za nekaj dni postali Kelti, ki so predvsem raziskovali okolico Porta.

Prvi dan smo okrog 4. zjutraj postavili {otore ob svetlobi svetilk. Ob pol 5. smo si nekateri kon~no privo{~ili tu{... Z mrzlo vodo. A spanje v vodoravnem polo`aju je popla~alo vse dotedanje muke. Naslednji dan nas je zbudila pristna keltska

Ale{ Rojc, RAJ Cerkno Ale{ Rojc, RAJ

glasba. Zelo naglas! Nato smo se po obilnem zajtrku in gromozanski zamudi, ki je postala stalnica, odpravili na prvo raziskovanje. Po nekaj muzejih v obrobnih vaseh so nas odpeljali v geolo{ki park, kjer naj bi se za~el napovedani naporni hajk. Vendar se je vse skupaj sprevrglo v lagoden sprehod po {iroki makadamski cesti, dolg pribli`no kilometer. Ker pa se je temperatura znova dvignila nad 40°C, se nismo kaj dosti prito`evali. Po odli~ni ve~erji v lokalni restavraciji (lastnik je zbiral bankovce in nas je za slovenske tolarje po{teno nagradil) so nas odpeljali na pravo portugalsko "veselico". Zabava pa se je za~ela `e na avtobusu, ko so ~ustveni [panci prvi~ pokazali, kako so nas vzljubili. "Eslovenia, Eslovenia, Eslovenia!" je odmevalo po avtobusu. Tudi na veselici smo za`gali, ko smo na odru zelo do`iveto odpeli Krokodil~ke.

Naslednji dan smo si iz evkaliptusovih vej in praznih sodov za olje zvezali splav in se podali na razburljivo pot po reki

nam v taboru priredili pravo portugalsko "ro{tiljado". Ve~er bi bil prav dolgo~asen, ~e se ne bi Portugalci odlo~ili, da se nau~ijo nekaj slovenskih besed. Tako je po taboru odmevalo: dober ve~er, lepa si, ljubim te, ti ima{ lepe o~i in {e nekaj besed, ki pa zagotovo niso slovenske.

Naslednji dan smo podrli {otore, spakirali vse stvari in se odpravili proti taboru pomorskih skavtov. Dopoldne smo si ogledali ~istilno napravo (pravzaprav smo se le hitro sprehodili skozi, kajti vonjave so bile prehude, da bi se predolgo zadr`evali) in se sprehodili ob obali Atlantskega oceana. Popoldne smo postavili {otore v novem taboru, nato pa smo se zapodili na pla`o. Da plavanje v oceanu ni ni~ posebnega, pravzaprav {e bolj neprijetno kot Sredozemsko morje, smo ugotovili zve~er, ko smo tudi po tu{iranju {e vedno ~utili nadle`no mivko vsepovsod. [e prehitro je pri{lo zadnje jutro, ko smo se morali posloviti od tistih Portugalcev, ki se niso udele`ili Crosswaya. Menjali so se naslovi, tekle so solze in najmanj tiso~krat smo se fotografirali. Potem pa je avtobus le odpeljal proti Erevedeiri, Crosswayu in novim zgodbam naproti.

Douro, ki te~e skozi Porto. A ker smo po portugalski navadi zamujali ve~ kod dve uri, je morje za~elo vdirati v reko in nemogo~e je bilo veslati proti toku. Zato smo se privezali na spremljevalne ~olne, ki so nas vlekli za sabo. Oble~eni v "keltske" obleke, s ~eladami na glavi in s {~itom na splavu smo pritegnili pozornost precej ljudi, ki so nas opazovali z brega. Popoldne pa smo si ogledali znamenite vinske kleti in kot pravi Slovenci smo nakupili nekaj steklenic slavnega portovca, ki pa so nam ga Portugalci takoj zaplenili in so nam ga vrnili {ele ob koncu Roverwaya. Zve~er je sledila {e ena lokalna zabava v Portu.

Tretji dan smo pre`iveli v bilo{kem parku. Pekli smo tradicionalni portugalski kruh, si ogledali park in izdelovali pti~je hi{ice. Zaradi rahlega prehlada so me skrbni Portugalci napotili k zdravniku, ki mi je za vneto grlo in ka{elj predpisal tri vrste tablet! Sicer se na zdravila slabo spoznam, a Claritina (tablet proti alergiji) zagotovo nisem potrebovala. Zve~er so

ManyWays za Pikapolonice

"VI-VI-VI, LA-LA-LA, VILA DO CONDE!"

… so kar naprej vpile [vicarke. To je bil na{ pozdrav. No, sicer pa predvsem ime kraja, v katerem nas je {est Dom`al~ank, ena Prle~ka in ena koro{ka Ljubljan~anka skupaj z vodom [pancev, Italijanov, Francozov in [vicark ter seveda pod budnim o~esom Portugalcev izvajalo na{ RW projekt. V tem obmorskem mestecu, {e malce severneje od Porta, smo se pet dni spoznavale s portugalsko zgodovino pomorstva, s tamkaj{njim `ivljenjem v 15. stoletju ter z ljudskimi obi~aji, ki imajo tam {e vedno zelo pomembno vlogo.

Jasna Bajc, RLA Grosuplje Jasna Jasna Bajc, RLA Grosuplje Jasna Jasna Bajc, RLA Grosuplje

Program je bil vsebinsko res pester in zanimiv. S kanuji smo se vozili po reki, ki se vije skozi mesto (`al se vanjo izteka tudi celotna mestna kanalizacija), s sporazumevanjem v portugal{~ini smo nakupovali na mestni tr`nici in si nato sami skuhali tradicionalno portugalsko jed. Ogledali smo si rekonstrukcijo ladje iz 15. stoletja, nato pa iz su{ic na travniku pred mestno hi{o tudi sami zgradili podobno. Za prebivalce mesteca smo nato na njej pripravili igro o `ivljenju pomor{~akov v preteklosti. Zadnji dan smo se podali {e na mestno orientacijo s pomo~jo navodil v kuverticah in tako spoznali vse najlep{e koti~ke Vile do Conde.

Ob simpati~nem programu projekta pa smo bile toliko bolj razo~arane nad odnosom vodij projekta do nas in nad vzdu{jem na projektu nasploh. "No coffee, no ice-cream, we must be together, all group together! … " Na{ vodnik nam nikakor ni hotel verjeti, da smo na Portugalsko pripotovale same s kombijem. In da je na na{em taborjenju najstarej{i ~lan vodstva star samo 22 let!? Nemogo~e! Kako naj mu potem razlo`imo, da v Sloveniji pustimo `e 7 letne otroke same v gozd in da zato tam pri orientaciji po mestu res ne potrebujemo spremljevalca - nadzornika, da se ne bi izgubile in se nam ne bi kaj zgodilo…

No, pa saj je vseeno, zdaj se ob spominih na te, v~asih res vro~e debate, le {e nasmejimo. Pa se spomnimo na pridne [vicarke in si nostalgi~no potihem zamrmramo … VI-VI-VI, LA-LA-LA, VILA DO CONDE!

Irena Jeretina, RST Dom`ale Irena Jeretina, RST Dom`ale Irena Jeretina, RST Dom`ale Irena Jeretina, RST Dom`ale Irena Jeretina, RST Dom`ale

Roverway za Ajm Sjam

Za ve~ino {kofjelo{ke odprave se je dolgo pri~akovani Roverway zares za~el v torek zjutraj, ko smo polno otovorjeni (tudi z velikimi koli~inami hrane in pija~e) odpeketali iz Loke. Pot na avtobusu smo popestrili z nenavadnimi tekmo-

Na najbolj prometnem delu tabora je stala walk-in aktivnost - prosto plezanje, katere nosilci so bili na{i staffovci. (foto: Bubi)

Bodypainting je povsod priljubljena delavnica, tudi na Roverwayu. (foto: Samo)

vanji, kot je npr. ta: kdo v dolo~enem ~asu poje najve~ slanih pal~k, in raznimi pripomo~ki, ki popotniku olaj{ajo potovanje, npr. zelo, zelo podalj{ana in sestavljena slamica za pitje iz plastenke.

@e prvi dan v Lizboni smo navezali stike s {panskimi skavti, ko se je med nami vnela vojna v polivanju z vodo. Ta igra je ostala na{a spremljevalka ves ~as, {e zlasti prvi del tabora. Tako nam je uspelo premagovati hudo portugalsko vro~ino. Po slavnostni otvoritvi smo se pozno pono~i pripeljali v naselje, v bli`ino Porta, kjer smo pre`iveli naslednjih nekaj dni. Po za~etni zadr`anosti smo kmalu spoznali ostale udele`ence iz [panije, Tur~ije, Belgije, Francije in Portugalske. Program in organizacija Portugalcev sta nas ve~krat razo~arala, vendar smo se ostali udele`enci odli~no razumeli in tako z optimizmom ~akali drugi del tabora. No ja, vseeno pa smo u`ivali na bivakiranju, obisku biolo{kega parka in vinske kleti, kulinari~nem ve~eru …

Ko smo pri{li na Crossways, nas je razveselilo predvsem dejstvo, da so na{e portugalske gostiteljice odre{ene organizacijskih nalog. Udele`evali smo se razli~nih aktivnosti in delavnic, odvisno od interesa in po~utja posameznika, vmes pa spoznali veliko novih in zanimivih ljudi. Vsem nam je bil ta del tabora zanesljivo bolj v{e~ od prvega in na{a pri~akovanja so bila uresni~ena.

Pravijo pa, da se vse kar je lepo enkrat kon~a in tako je prehitro napo~il ~as za slovo. Poslovili smo se od Portugalske in tabora in krenili proti domu, vsi za izku{njo bogatej{i.

Katarina Kalan, RSK [kofja Loka Katarina Kalan, RSK [kofja Loka Katarina Kalan, RSK [kofja Loka Katarina Kalan, RSK [kofja Loka

Zanimiv vhod je vsak ve~er zasijal v son~nem zahodu. (foto: Mrtn)

Nekateri niso najbolj talentirani za kuhanje. (foto: Pero)

Jezero je ob peklenskih temperaturah nudilo prijetno ohladitev. Dosti bolj prijetno kot pribli`no 10 stopinj hladnej{i Atlantik. (foto: Samo)

Ritmi so prevevali vsak na{ korak na Portugalskem. Tudi walk-in delavnica je bila dobro obiskana. (foto: Bubi)

50 tabornikov na Triglavu za 50 let RST

V okviru praznovanja 50-letnice Rodu skalnih taborov Dom`ale (RST) je 6. in 7. septembra 50 dom`alskih tabornikov osvojilo 2864 metrov visok slovenski nacionalni ponos - Triglav. Starostno smo bili izredno pisana dru{~ina, saj najmlaj{i {e niso {teli dveh, najstarej{i pa so imeli tudi `e ve~ kot po {est kri`ev.

S Pokljuke smo zagrizli navkreber ob sedmi uri zjutraj, pot pa nas je vodila mimo Vodnikove ko~e do doma Planika, od koder smo sklenili napasti na{o najvi{jo goro v Julijcih. Okoli poldneva je megla ustavila tople son~ne `arke, ne pa tudi nas, saj smo kljub temu pridno in mo~no grizli kolena in prisopihali do Alja`evega doma nekaj pred drugo uro. Seveda je na vrhu sledil obvezen krst tistih, za katere je bil to prvi vzpon na Triglav, skupinsko fotografiranje ter "{templanje" Izletnika. Oglasili smo se {e v program Radia Hit ter tako vzbujali skomine tistim, ki se niso mogli udele`iti na{ega rodovega izleta. Po opravljenih formalnostih ter malici smo se spustili do Malega Triglava, ter nato sestopali po poti do Kredarice. Zaradi nepredvidljivih zapletov s pomanjkanjem prostih postelj v Stani~evem domu smo se morali znajti, zato zavrteli telefon ali dva, ter jo mahnili proti Vodnikovem domu, kjer so nas toplo sprejeli in namestili na skupna le`i{~a. Naslednje jutro smo se odpravili navzdol proti Bohinju, polni lepih vtisov in odlo~eni, da se {e vrnemo! Kdaj? ^e ne prej, pa za 60-letnico RST

Fotogalerijo si lahko ogledate na strani rst.rutka.net.

KREATIVNE DELAVNICE

Evropske delavnice za vodnike 2004 (IMW-e 2004)

^e si star 17 let ali ve~, si vabljen na mednarodne kreativne delavnice za tabornike (skavte) IMW-e 2004, ki bodo od 4. do 12. aprila 2004.

Male skupine bodo vsako jutro ustvarjale, delale in kreirale na kreativnih projektih. Udele`enci bodo pridobili spretnosti s podro~ja oblikovanja, slikanja, igranja itd. Vse te spretnosti so dragocene za delo v va{em taborni{kem rodu, vodu, oziroma skupini. V popoldanskih urah bo ~as za raznovrstne aktivnosti, kot so skupinske igre, klepetalne skupine in razne druge zanimivosti, ki jih pripravijo udele`enci. Seveda je vsak dan v tednu tudi ~as za klepet, petje in spro{~anje v dru`bi prijateljev.

Vsak ve~er so na sporedu aktivnosti za celo skupino, kot so plesi, predstave, mednarodna tr`nica, no~na igra, aktivnosti ob ognju itd.

Med potekom kreativnih delavnic je tudi veliko mo`nosti za navezovanje stikov s skavti in taborniki iz Avstrije, Italije, Mad`arske, Nem~ije, Velike Britanije, Norve{ke, Islandije in iz drugih evropskih dr`av.

Na te~aju je program prepleten z glavno temo. Letos je to Hanseatic League (!!!). @iveli boste v srednjeve{kem mestu ali pa morda na srednjeve{ki ladji. Glavna tema se bo odra`ala v dekoraciji prostora, kostumih, vremenu in bo seveda vpeta v sam program.

IMW-e 2004 se bo odvijal na srednjeve{kem gradu v kraju Rieneck, v Nem~iji. Kotizacija za udele`ence zna{a 180 EUR. Cena vklju~uje polni penzion (bivanje, vse obroke in stro{ke programa). Prijavi{ se lahko, ~e si ~lan organizacije, ki je ~lanica WOSMA ali WAGGGS-a.

Prijavnico in ve~ informacij lahko dobi{ na spletni strani www.imwe.net ali Wendy Skinner +49-551-789 66 32. IMW-e team

Prilo`nost za bolj{o prepoznavnost

TABORNIKI VKLJU^ENI V TVU

U~enje poteka v vseh `ivljenjskih obdobjih. Namenjeno je vsem ljudem, v vseh okoli{~inah in vlogah. Z organizacijo Tedna presegamo pojmovanje, da {olsko izobra`evanje zado{~a za vse `ivljenje, in s tem uveljavljamo strategijo vse`ivljenjskega u~enja. U~enje je pot h kakovostnej{emu `ivljenju. S TVU poudarjamo, da se ljudje ob u~enju razvijamo tudi osebnostno, ~ustveno, duhovno, in ne le intelektualno.

Informacije na: tvu.rutka.net, tvu.acs.si

Te~aj prehrana v naravi Veliko zanimanje za skrivnosti iz narave

Udele‘ilo se ga je 20 te~ajnic in te~ajnikov razli~nih starosti. Na te~aju so te~ajniki spoznavali rastlinski svet tega dela Slovenije, nabirali u‘itne rastline in iz njih pripravili obrok (seveda na taborni{ki na~in v kotli~ku). Del te~aja je bil namenjen tudi spoznavanju pomena pitne vode in mo‘nih na~inov pridobivanja le-te. Seveda pa so te~ajniki spoznali tudi, kak{no posebno opremo potrebujejo, ~e se ‘elijo prehranjevati v naravi in sicer:

• ve~namenski no‘ - za rezanje, lupljenje, pripravo hrane,

• zlo‘ljivo lopatko - za izkopavanje rastlin, pri katerih uporabljamo koreninice in seveda za pripravo ognji{~a

• sekirca za pripravo drv in pripomo~kov za kuhanje (npr. kuhavnica, trino‘nik)

• kotli~ek z verigo ali negorljivo vrvico za pritrditev

• razne vre~ke - za nabiranje rastlin (tudi sade‘ev in gob) in seveda za pospravljanje smeti.

V leto{njem letu sta bila izvedena dva vikend te~aja - eden spomladi na reki Dragonji in eden jeseni v Brkinih. Namen obeh te~ajev je bil ponuditi znanja in spretnosti, s katerimi bomo spoznali podro~je prehrane v naravi in skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju te taborni{ke specialnosti, ki je za taborni{tvo {e posebej zanimiva. Te~aji Prehrane v naravi so namenjeni popotnicam in popotnikom ter gr~am, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in

na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Kot zanimivost, na te~aju so kot udele‘enke sodelovale tudi u~iteljice; znanje potrebujejo predvsem v tretji triadi za izvedbo enoletnega izbirnega predmeta prehrana.

V brkinskih gozdovih je tretji vikend v septembru potekal te~aj Prehrana v naravi.

In tokrat je za vzdu{je poleg dobre dru‘be poskrbelo tudi vreme.

Albert Li~an kot vodja te~aja in Borut Cerkveni~ kot predavatelj (in dober zeli{~ar) sta pozitivno ocenila te~aj. “Kljub dejstvu, da je te~aj potekal v pohodni obliki in da smo imeli zato za spoznavanje rastlin bolj malo ~asa, je vsak te~ajnik vsekakor odnesel nekaj znanja; predvsem pa `eljo, da tudi sam {e naprej razvija spretnosti prepoznavanja u`itnih in zdravilnih rastlin. Danes je na razpolago kopica kvalitetnih priro~nikov, s katerimi se da prepoznati in uporabiti bogastva, ki jih ponuja rastlinski svet narave. Seveda pa je tak{na oblika (te~aj) ponuja tudi dru`enje, preizkus drugih spretnosti in izmenjava izku{enj s tega podro~ja. Zaradi tega se je te~aja vsekakor vredno udele`iti.”

Kako navdu{iti oz. pripraviti na{e ~lane za udele‘bo na takem te~aju?

@e v osnovnem programu je nekaj zahtev povezanih s prehrano v naravi in u‘itnimi rastlinami v naravi, poseben poudarek pa lahko naredimo z osvajanjem ve{~in:

• 1.list - Poznavalec gozda, Prvi obrok, Varuh narave, Zdrava prehrana in Higienik,

• 2. list - Kuharski pomo~nik, Zdrava prehrana, Pogoj za udele‘bo sta osvojeni ve{~ini drugega lista in starost najmanj 15 let. Naslednji te~aj bo spomladi naslednje leto.

ODMEV 6. TOTeM

Dina

Sicer pa je TOTeM tudi letos ostal tak{en, kot je vedno bil. Glavni cilji tega taborni{kega tekmovanja so dobra odbojka, veliko dru`enja in enkratna zabava. In ~eprav so letos Ru{evci imeli nekaj organizacijskih te`avic, je TOTeM kljub vsemu uspel. Imeli smo se lepo, vreme nam je slu`ilo, v soboto se je tudi jel{anko {e lahko dobilo (tradicionalna pija~a na TOTeM-u) ... No, vidimo se spet drugo leto!

[esti TOTeM se je letos zgodil 5. in 6. septembra. V Ilirski Bistrici seveda, kjer so tabornike iz cele Slovenije in tudi tujine gostili Ru{evci. Ob odbojkarskem igri{~u se je zbrala kar velika dru{~ina "rutkarjev", prijavljenih pa je bilo 24 ekip. Od tega 22 slovenskih, ena srbska in ena makedonska. Ekipe so bile na za~etku razdeljene v osem tekmovalnih skupin po tri, od tu pa so pot proti finalu nadaljevale le najbolj{e ekipe. Vendar tudi tistim, ki se niso mu~ili na igri{~u, ni bilo dolg~as. Ob glasbi in bu~nem navijanju je ~as {e prehitro mineval.

Finale se je zgodil v soboto popoldne. Letos je zmaga ostala doma, priborila si jo je ekipa IAN (RSR Il. Bistrica).

1. oktobra je na skupnem zasedanju starega in novega izvr{nega odbora ZTS, stari na~elnik ZTS simboli~no predal svojo oznako funkcije novemu na~elniku in s tem tudi {tafetno palico novemu izvr{nemu odboru, ki bo naslednja tri leta vodil na{o zvezo skozi ~eri in o`ine razburkanega taborni{kega gibanja.

RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH

TERMINOV V GOZDNI [OLI ZTS IN TABORNIH PROSTOROV V RIB^EVEM

LAZU V LETU 2004

I.Gozdna{ola

Stare{instvo ZTS je v koledarju akcij za leto 2003/2004 za dejavnosti vzgoje kadrov `e definiralo termine v G[ ZTS po prioritetnem vrstnem redu (1. te~aji ZTS, 2. vodni{ki te~aji OO ZTS, 3. vodni{ki te~aji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih).

Vsi ostali termini v poletnih po~itnicah, jesenske po~itnice, bo`i~ne po~itnice in novoletni prazniki, zimske po~itnice, prvomajski prazniki in seveda nezasedeni konci tednov so na voljo drugim uporabnikom.

Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb oziroma 50 le`i{~ v hi{i.

Cene za bivanje so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Zbiranje prijav traja do 17. oktobra 2003 oziroma do zasedbe kapacitet.

II.TabornaprostoravRib~evemlazu

ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja.

Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.

Cene za najem tabornih prostorov so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti {e stro{ke najema in praznenja kemi~nih strani{~ ter stro{ke odvoza smeti.

Prosimo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eljeni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.

Zbiranje prijav traja prav tako do 17. oktobra 2003, oziroma do zasedbe kapacitet.

VODNI[KI TE^AJ

Za vse, ki poleti niste imeli ~asa iti na vodni{ki te~aj, in za vse tiste, ki ste ga takrat zamudili, Celjsko-zasavsko obmo~je organizira vodni{ki te~aj v ~asu jesenskih po~itnic od 24. 10. do 2. 11. na Skomarju.

Cena celotnega te~aja je 20.000,00 SIT. 20.000,00 SIT. 20.000,00 SIT. 20.000,00 SIT.

V ceno je v{teta prehrana, namestitev in stro{ki organizacije te~aja.

Prijave je potrebno poslati na naslov: Emil MUMEL, Ce- Emil MUMEL, CeCesta na Roglo 11 e, 3214 Zre~e na Roglo e, 3214 Zre~e sta na Roglo 11 e, 3214 Zre~e na Roglo e, 3214 Zre~e sta na Roglo 11 e, 3214 Zre~e email : emil.mumel :: emil.mumel : @ guest.arnes.si, guest.arnes.si, guest.arnes.si, guest.arnes.si, po telefonu pa pozno zve~er 03 57 61 077 57 077 03 57 61 077 57 077 077 ali 041 551 857. 041 551 857. 041 551 857. 041 551 857.

Prijave po{ljite najkasneje do ponedeljka 15. 10. 2003 .

Pri~etek te~aja je v petek 24. 10. 2003 ob 18.00 na Skomarju. Med te~ajem je tudi praznik 1. november, ta dan bo bolj prost in boste lahko tisti, ki boste to `eleli, {li domov. Te~aj bomo kon~ali v nedeljo 2. novembra po kosilu, med 13.00 in 14.00 uro.

Te~ajniki naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e: copate, spalno vre~o, {karje , lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas.

Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, vodili pa ga bodo izku{eni mentorji in predavatelji.

Vsa nadaljnja navodila dobite prijavljeni po roku prijave.

Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja

Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja

Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja

Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja

Emil MUMEL,

P.S. Pridite in zopet se bomo imeli fino, prijavite svoje te~ajnike in ne bo jim `al. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike.

VABILO NA TRADICIONALNO

^ISTILNO AKCIJO [MARNE GORE

Ra{i{ki rod vabi vse tabornike, ki bi radi pomagali ohraniti ~isto naravo, na `e 11. ~istilno akcijo [marne gore. Akcija bo 18. oktobra s pri~etkom ob 9.00, v Tacnu. Za`aljeni so tudi starej{i taborniki, ker se bomo lotili tudi malo »ve~jih« in te`jih smeti. Na akcijo prinesite 250 SIT, kjer boste dobili krof, ~aj ali sok in na{itek akcije. Prosimo, da do 13. oktobra sporo~ite predvideno {tevilo udele`enev. V primeru zelo, zelo slabega vremena akcija odpade.

Vse dodatne informacije dobi{ na telefonu 040/298-220

(Vid)

ROT - REZULTATI

Popotniki - vsi skupni rezultati

Popotnice - vsi skupni rezultati

Gr~e - vsi skupni rezultati

Gr~ice - vsi skupni rezultati

Popotniki - skupni rezultati

Popotnice - skupni rezultati

Gr~e - skupni rezultati

Gr~ice - skupni rezultati

Rodovi - skupni rezultati

22RaRRA[I[KI ROD LJUBLJANA73211

5RJZROD JEZERSKEGA ZMAJAVELENJE71582

3RSVROD SIVEGA VOLKALJUBLJANA64363

4RMTROD MO^VIRSKIH TULIPANOVLJUBLJANA61714

9RKVROD KRA[KIH VIHARNIKOVPOSTOJNA23135

8RHVROD HEROJA VITEZALJUBLJANA ^RNU^E22016

18RMBROD MLADI BORIAJDOV[^INA21447

14R^MROD ^RNEGA MRAVALJUBLJANA21238

13ZRZMAJEV RODLJUBLJANA18869

23RSRROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVILIRSKA BISTRICA159010

10RSROD SRNJAKLOGATEC154311

6RPTROD PUNTARJEV TOLMINTOLMIN152212

19RSAROD SAMORASTNIKOVLJUBLJANA148313

11RTRROD TRNOVSKIH REGLJA^EVLJUBLJANA144914

20RMVROD MORSKIH VIHARNIKOVPORTORO@142415

16RXI.SNOUBROD XI. SNOUB MILO[ ZIDAN[EK MARIBOR132616

21RAJROD ARAGONITNIH JE@KOVCERKNO124717

15RDGOROD II. GRUPE ODREDOVCELJE79918

25RRROD RO@NIK LJUBLJANA019

17MRLMAISTROV ROD LIMBU[LIMBU[020

12RZSROD ZELENE SRE^E@ELEZNIKI021

7RSMROD SERGEJA MA[EREPIRAN022

24RPGROD PUSTEGA GRADU[O[TANJ023

Obnovljivi viri (II. Del)

Taborniki si lahko na taborjenjih olaj{amo `ivljenje z viri energije, ki nam jih ponuja narava. Najbolje lahko izkoristimo sonce, vodo in veter.

SONCE - son~na energija na taborjenju

Solarna prha: Pobarvajte ro~ko za zalivanje ro` na ~rno in jo, napolnjeno z vodo, postavite na sonce, kjer se bo voda tako segrela, da se boste z njo lahko oprhali.

Posodo ponovno napolnite skozi pipo; vodo vlivajte po~asi, tako da bo hladna voda ostala spodaj in se bo ~immanj pome{ala s toplo).

Preprost solarni grelec: V vro~ih poletnih dneh s solarnim grelcem segrejete vodo za umivanje.

Pipa je name{~ena na sredino, tako da te~e ven, kjer je zagotovo topla (topla voda se dviguje, mrzla pa ostaja spodaj).

VODA - vodna energija na taborjenju

Vodni mlin kot vir energije za proizvajanje elektrike: Na sliki je upodobljena zamisel, kako skonstruirati vodni mlin, ki bo obra~al 12-voltni generator avtomobila. Najbr` bo treba poskusiti in prilagajati celotno konstrukcijo kar nekaj ~asa, preden bo vse zares delovalo. Deluje pa! Lesena podpora za mlin mora biti postavljena tam, kjer je vodni tok mo~an, kolo pa je treba postaviti tako globoko, da dobimo najve~ji u~inek.

VETER - kako nastane veter

Tudi veter je eden od naravnih pojavov, ki jih lahko s pridom uporabljamo. Pomaga nam z vsemi mo`nimi na~ini vetrnic v kombinaciji z dinamom za kolo. Seznanimo se s tem, kako nastaja in la`je nam bo odkriti, kje ga lahko pri~akujemo in tudi izkori{~amo. Veter nastaja, ko se topel zrak, ki je la`ji od hladnega, dviga. Son~na energija segreva tla, segreta tla pa segrevajo zrak nad njimi. Le-ta se od tal dviga in tako se zrak me{a. Z vetrom prihaja tudi nov hladen zrak in tako prihaja do kro`enja.

DA-ji in NE-ji

·Ko odhaja{ iz sobe ugasni lu~.

·V trgovino vzemi svojo staromodno torbo in ne kupuj plasti~nih vre~k ter izdelkov, ki so shranjeni v preve~ embala`e.

·Kupuj samo vra~ljive steklenice

·Prihrani energijo v vseh oblikah: Prevelika poraba energije iz neobnovljivih virov, kot je na primer nafta, bo svet osiroma{ila. Proizvajanje energije skoraj vedno pomeni tudi neko vrsto onesna`enja (radioaktivnost, `veplov dioksid …) Celo hidroelektrarne imajo negativne stranske u~inke - zajezitev rek pomeni uni~evanje rib, poplavljanje rodovitne zemlje in uni~evanje narave.

·S tem, da gleda{ televizijo samo dve uri in pol na dan, prihrani{ energijo. Tako bo{ prihranil kilovat elektri~ne energije na uro. ^e bi tako storili vsi prebivalci de`ele velike kot je ZDA, bi lahko prihranili 54.000.000 litrov nafte.

·Namesto kopeli si privo{~i prho. S 3-minutnim prhanjem porabi{ skoraj 4-krat manj energije kot pri kopanju.

·^e je le mogo~e, me~i gospodinjske odpadke na kompost.

·Ko kuha{ posodo pokrij s pokrovko. Kuhanje tako porabi 4-krat manj energije.

Povzeto po knjigi Pomagajmo ohraniti svet

FILATELIJA

Tone Simon~i~

50 LET RODU SNE@NI[KIH RU[EVCEV

Sne`ni{ki ru{evci iz Ilirske Bistrice gotovo sodijo med slovenske taborni{ke enote z najdalj{o delovno tradicijo, izvirnim, kvalitetnim in nepretrganim taborni{tvom v doma~em kraju. To vedo tudi ob~inski mo`je, zato so jim pomagali izpeljati niz aktivnosti ob praznovanju 50-letnega delovanja. Taborniki so izdali li~no publikacijo o svojem delu, {tevilne nalepke, na{itke, plakat, pripravili so razstavo v svojih prostorih, kasneje pa {e razstavo o taborni{ki filateliji.

14. maja 2003 je bil na po{ti 6250 Ilirska Bistrica na voljo prilo`nostni po{tni `ig. Avtorja simbola rodu ob zlatem jubileju sta Ester Mr{nik in Marko Gori{ek. Doma~i taborniki so izdali ve~barvni dotisk na dopisnico, isto~asno pa je iz{la tudi spominska kuverta z enakim vendar ve~jim znakom obletnice. Nekateri posamezniki so za to prilo`nost pripravili tudi dodatne spominske kuverte in se na svoj na~in pridru`ili praznovanju tabornikov v Ilirski Bistrici.

NOVA TABORNI[KA ZNAMKA NA BALKANU

Dobro se {e spominjamo, kako smo se borili, da bi tudi taborniki dobili taborni{ko znamko v biv{i Jugoslaviji. Neuspe{no. Podobno smo si prizadevali tudi v samostojni dr`avi Sloveniji. 26. septembra 1995 je Po{ta Slovenije vendarle izdala znamko s taborni{kim motivom. Tedaj je iz{la tudi maksimum karta in ovitek prvega dne. Bili smo prvi na obmo~ju nekdanjih republik Jugoslavije, ki smo dobili taborni{ko znamko.

24. februarja 1999 so v Jugoslaviji izdali li~no taborni{ko znamko in ovitek prvega dne, ki je na hrbtni strani v srb{~ini in angle{~ini predstavil taborni{ko gibanje na njihovem obmo~ju.

20. aprila 2002 so se opogumili v Bosni in Hercegovini in izdali zanimivo znamko in ovitek prvega dne ter ustrezen re-

klamni prospekt o taborni{kem gibanju na njihovem obmo~ju.

Zgledu omenjenih treh dr`av so sledili leto{njega 22. februarja v Makedoniji in ob 50. obletnici povojnega obstoja taborni{ke organizacije izdali ve~barvno znamko in ovitek prvega dne.

Ob prvi makedonski znamki s taborni{kim motivom velja omeniti nekaj podatkov o razvoju makedonske taborni{ke organizacije.

Znamka ima nominalno vrednost 5 denarjev, velika je 40,5 x 30 mm, zob~ana je grebenasto 13 ¼. Tiskana je v offset tehniki na 102 gr papirju v nakladi 40.000 kosov v polah po 16 znamk (4x4). Znamko je oblikovala L. @ivkovska Donev, natisnili pa so jo v tiskarni "11 Oktomvri" v Prilepu. Prvi dan izida je bil na po{ti 1101 Skopje v uporabi prilo`nostni `ig. Makedonska po{ta je izdala tudi ovitek prvega dne s {t. 3/ 2003.

Makedonci so `e leta 1921 poznali skavte, skavtski stegi so delovali v Skopju, Kumanovu, [tipu, Strumici, Bitoli in Strugi. Organizirali so taborjenja, razne oblike vzgoje kadrov, taborni{ka tekmovanja in druge dejavnosti.

Nekdanji skavti so leta 1952 za~eli s pripravami na ustanovitev povojne taborni{ke organizacije. Od 24. do 28. januarja 1952 so organizirali prve te~aje za vodnike. Iniciativni odbor za ustanovitev republi{ke taborni{ke organizacije se je prvi~ sestal decembra 1952. Tako so 1. novembra 1953 v Skopju ustanovili Sojuz na izvidnici na Makedonija - SIM. Prvi stare{ina je postal Vasil Todorov, ki ga je leta 1957 zamenjal Vasil Gorgov. Organizacija se je {tevil~no mo~no razvijala, saj je od za~etnih 2268 ~lanov pri{la tudi do preko 23.000 ~lanov. Tedanji taborni{ki odredi so {teli tudi preko 600 ~lanov.

V makedonskem taborni{kem centru na Ohridu je bil leta 1953 prvi makedonski in isto~asno tudi jugoslovanski Tabor

bratstva in enotnosti. Makedonski taborniki so leta 1954 za~eli z izdajanjem taborni{kega biltena Izvidnik, istega leta je iz{la znana pesmarica Izvidni~ke pesni i ora. Na prvem zletu makedonskih tabornikov leta 1955 se je zbralo 620 ~lanov. Od leta 1974 dalje pa na~rtno skrbijo za Taborni{ko biblioteko - strokovno literaturo za delo enot.

Makedonska republi{ka taborni{ka organizacija je imela sprva svoj znak, podobno kot Zveza tabornikov Slovenije. Ob ustanovitvi enotne jugoslovanske taborni{ke organizacije leta 1953 pa ga je opustila in prevzela zvezni taborni{ki simbol.

8. septembra 1991 je postala nekdanja jugoslovanska republika Makedonija samostojna neodvisna dr`ava.

25. julija 1997 je postala Zveza tabornikov Makedonije polnopravna ~lanica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Sprejela je skavtske zakone in prisego ter prilagodila statut in druge akte WOSM-u. Ima tudi nov znak - sredi ambulantnega vozla je rde~a skavtska lilija na zelenem javorovem listu. Letos {teje Sojuz na izvidnici na Makedonija okrog 2000 ~lanov, ki so organizirani v samostojne taborni{ke enote v dvanajstih makedonskih mestih.

TABORNI[KI FE[TIVAL v Ljubljani

Mesec april je "taborni{ki mesec", saj praznujemo dan tabornikov, isto~asno pa {e dan zemlje. Taborni{ki praznik so na tradicionalni na~in proslavili tudi taborniki mesta Ljubljana s TABORNI[KIM FE[TIVALOM v mestnem parku Tivoli. @al je de`evno vreme razpolovilo udele`ence. Vseeno pa so uspe{no izvedli {tevilne delavnice in skupaj z ostalimi dru{tvi in gibanji opozorili nase in na delo otrok v Ljubljani. Mestna zveza tabornikov Ljubljana je tokrat `e drugi~ uporabila tudi "po{tno filatelisti~no delavnico" kot na~in predstavitve bogate taborni{ke dejavnosti v mestu. Lanska vesela sre-

~anja, ko so otroci lahko sami odtisnili po{tni `ig s taborni{ko `abico, so bila neverjetno odzivna. Tudi s pomo~jo filatelisti~nega "dodatka". Zato so se v vodstvu MZT Ljubljana odlo~ili v tradicionalne taborni{ke delavnice vklju~iti tudi filatelijo. Na~elnik MZT in organizator celotne zadeve Miha Ma~ek se je izredno potrudil in uspe{no vklju~il tudi sedmo silo v poro~anje o fe{tivalu.

Ta dogodek so posebej poudarili s prilo`nostnim po{tnim `igom, ki je bil na voljo na po{ti 1101 Ljubljana. V {tirih po{tnih vitrinah pa smo si lahko ogledali filatelisti~no taborni{ko razstavo. Iz{lo je tudi ve~ spominskih kuvert in nekaj dotiskov na dopisnico. Na prireditvi v parku Tivoli je delovalo tudi izpostavljeno po{tno okence, kjer so zainteresirani lahko odtisnili prilo`nostni po{tni `ig na razglednico, dopisnico, pismo

Prvi~ doslej smo lahko nabavili spominsko kuverto, na kateri so bili natisnjeni simboli vseh rodov Mestne zveze ta-

bornikov Ljubljana, na znamki pa zanimiv `ig - ljubljanska taborni{ka `abica z gradom. Zanimiva dotiska na dopisnico je pripravil na{ stari znanec Janko [tampfl, ki je ljubljansko taborni{ko `abico uporabil `e ob novem letu za na{o delegacijo na 20. Jamboreeju na Tajskem. Leto{nji znak fe{tivala je na dopisnici in tudi na pismu uporabil perspektivni taborni{ki filatelist Marino Rovan. Zbiralec zgodovinskega gradiva slovenskih dru{tev, predvsem gradiva taborni{ke organizacije, Rafael Kastelic, pa se je potrudil, da je oblikoval znake vseh ljubljanskih rodov za dotisk na dopisnico oziroma kuverto.

No~ ~arovnic (Halloween)

Zakaj 31. oktobra "praznujemo"

no~ ~arovnic?

No~ ~arovnic izhaja iz keltskega praznika Samhain. Predstavlja praznovanje vampirjev, duhov, zveri na dolgih nogah in stvari, ki pono~i delajo hrup. To je ~as, ko je tan~ica med tem svetom in "onstranstvom" tanka. Takrat se spomnimo prednikov in tistih, ki so preminuli pred nami.

Simbolika

Tradicionalno je bil to ~as `rtvovanja. Pogani so `ivali zaklali, da so si pripravili hrano za zimo. Pono~i so zunaj pustili kro`nik hrane za du{e mrtvih. Sve~a, name{~ena na oknu, jih je vodila v de`elo ve~nega poletja. Jabolka so zakopali v zemljo, da so nahranili du{e na potovanju.

Danes

Danes gre bolj za zabavo in ustvarjalnost pri izrezovanju bu~. Na ta dan postavimo izrezljano bu~o s sve~o pred vhodna vrata ali na okno. Nekateri {e vedno verjamejo, da s tem pozdravijo du{e preminulih, ki jih imajo radi in se isto~asno za{~itijo pred ~arovnicami in zlimi duhovi.

31. oktober je v Sloveniji tudi Dan reformacije; to pa je `e zgodba, ki jo poznate iz {olskih klopi. Ve~ na http://www.halloween-online.com/

Baze topografskih podatkov v Sloveniji

Pregled razpolo`ljivih baz topografskih

podatkov v Sloveniji nadaljujemo s preostalimi tematskimi sloji, ki obsegajo podatke za celotno obmo~je Slovenije.

Centralna evidenca podatkov o stavbah (kataster stavb)

V zadnjih letih je bila ob finan~ni pomo~i Svetovne banke v Sloveniji vzpostavljena Centralna evidenca podatkov o stavbah. S pomo~jo posnetkov letalskega snemanja pa tudi terenskih meritev in ogledov je bilo v evidenco vklju~enih okoli 1,4 milijona stavb. Vsaka stavba je zajeta s tlorisom in vi{ino, v prihodnje pa naj bi podatki o lastni{tvu in namembnosti stavbe slu`ili predvsem kot osnova za odmero davkov na nepremi~nine in kot ocenjevanje vrednosti nepremi~nin. Natan~no je opredeljen postopek sprotnega vklju~evanja vseh sprememb, kar pomeni, da evidenca vedno prikazuje pravilno stanje na terenu.

Register zemljepisnih imen (REZI)

V skladu z resolucijami Organizacije zdru`enih narodov (OZN) je Slovenija kmalu po osamosvojitvi pri~ela vzpostavljati evidenco zemljepisnih imen, kasneje preimenovano v Register zemljepisnih imen (REZI). REZI je vzpostavljen na treh razli~nih ravneh in vsebuje skupaj okoli 200.000 zemljepisnih imen. Vir zajema zemljepisnih imen so bile obstoje~e karte treh razli~nih meril, zato se posamezne ravni imenujejo po merilih izvornih kart. REZI 250 vsebuje 7840 zemljepisnih imen na obmo~ju Slovenije in tistih obmejnih obmo~jih sosednjih dr`av, ki so prikazana na preglednih kartah. V delu je postopek standardizacije vseh imen te ravni. Naslednja raven, REZI 25, je bila zajeta z 200 listov TK\'9f5 VGI. Vsebuje 61.828 zemljepisnih imen, ki so jih toponomasti~no (pravo-

pisno in pomensko) pregledali strokovnjaki Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Najobse`nej{a raven je REZI 5, ki vsebuje 122.498 zemljepisnih imen. Vir zajema je bilo 2795 listov TTN 5/10, evidenca pa se uporablja med drugim pri izdelavi DOF 5 ter pri upodobitvi vsebine TOPO 5, o kateri bom ve~ pisal prihodnji~. V pripravi je zdru`itev vseh ravni v enotni register, kjer bo za vsako zemljepisno ime dolo~eno, v katerih merilih se pojavlja. Ta zdru`itev bo znatno poenostavila vzdr`evanje registra. S pravilnostjo in standardizacijo zemljepisnih imen se ukvarja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pri vladi Republike Slovenije.

Register prostorskih enot in Evidenca dr`avne meje

Register prostorskih enot (RPE) vsebuje podatke o mejah obmo~ij upravnih enot, kot so prostorski okoli{, statisti~ni okoli{, naselje, ob~ina, katastrska ob~ina, upravna enota in dr`ava, dodatno pa {e o drugih enotah, ki jih poimenujemo dodatne. To so krajevna, va{ka in ~etrtna skupnost, volilna enota, volilni okraj, voli{~e, {olski okoli{, po potrebi pa tudi druge. Podatki o mejah so zelo pomembni za razli~ne statisti~ne namene, pri volitvah, opredelitvi in napovedovanju demografskih gibanj in podobno. Dodatno RPE vsebuje {e podatke o ulicah in hi{nih {tevilkah - zelo koristen podatek, ki ga posredno uporabljamo, kadar s pomo~jo ra~unalni{ke razli~ice telefonskega imenika Slovenije i{~emo lego iskanega naslovnika.

Obris meja dr`ave je sicer del RPE, vendar to ni uraden, mednarodno veljaven podatek o poteku dr`avne meje. Le-ta je t.i. evidenca dr`avne meje, ki je sestavljena iz opisa meje, mejnega na~rta in seznama koordinat mejnih to~k. Oblika vseh treh delov se nekoliko razlikuje od meje do meje in je seveda v vseh primerih usklajena med obema mejnima dr`avama. Slovenija ima evidenco dr`avne meje urejeno s tremi sosedami, s Hrva{ko pa~ ne, saj mora biti najprej sprejeta politi~na odlo~itev o poteku dr`avne meje, {ele nato lahko na vrsto pridejo strokovni geodetski postopki natan~ne dolo~itve. Glede na to, da imamo v Sloveniji druga~en koordinatni sistem kot v preostalih sosednjih dr`avah, so koordinate mejnih to~k vedno zapisane v dvojnih koordinatah. Meji z Avstrijo in Mad`arsko sta dolo~eni z ravnimi veznicami med mejnimi to~kami in je torej tudi na terenu mogo~e natan~no dolo~iti potek meje. Pri meji z Italijo pa so mejni kamni bolj redki in meja med njimi ne poteka ravno, zato je opis meje za natan~no dolo~itev poteka nujen.

Baza geodetskih to~k

Podatki o polo`ajnih (trigonometri~nih, poligonskih) in vi{inskih (nivelmanskih) geodetskih to~kah so vklju~eni v Bazo geodetskih to~k. Glede na to, da je mnogo na karti ozna~enih trigonometri~nih to~k na terenu zakritih ali po{kodovanih so lahko podatki te baze koristen vir za njihovo iskanje.

Ob primerjavi vsebine topografskih kart in do sedaj opisanih evidenc boste ugotovili, da od vsebine topografskih kart manjkajo le {e koordinatne mre`e, ograje, pa razni posamezni objekti kot spomeniki in podobno. Koordinatne mre`e so seveda matemati~no konstruirane, za ostale manjkajo~e objekte pa enotnih podatkovnih baz znotraj geodetske slu`be ne boste na{li. Zagotovo pa jih vodijo drugi upravljavci, kot tudi zagotovo lahko najdemo podatke o cestah, vodah, stavbah in {e ~em tudi pri institucijah in uporabnikih, za katere ne bi tega nikoli pri~akovali. Vendar je v vseh teh primerih lahko problem zanesljivosti in pravilnosti podatkov.

ASTRONOMIJA Primo` Zvezde in njihove barve

^e boste malo bolj pozorno pogledali v no~no nebo boste opazili, da so zvezde razli~nih barv. Najdemo lahko vse barve mavri~nega spektra od rde~e, oran`ne, rumene, zelene, modre itd. Barve zvezd nam govorijo o njihovi velikosti in starosti, ~e pa mavrico posamezne zvezde pogledamo {e bolj podrobno, bomo opazili tako imenovane spektralne ~rte, ki nam govorijo o njihovi sestavi. Vsaka spektralna ~rta namre~ izdaja enega od kemijskih elementov zaradi tipi~nih kvantnih preskokov elektronov med energijskimi nivoji. S primerjavo polo`aja spektralnih ~rt z izsevano valovno dol`ino svetlobe lahko ugotavljamo tudi njeno hitrost gibanja v medzvezdnem prostoru.

Nam najbli`ja zvezda je seveda Sonce, ki ga Zemlja obkro`i enkrat na leto. Sonce je na{a mati~na zvezda in vsi planeti oson~ja kro`ijo okoli njega. Prav zato, ker nam je Sonce tako "pri roki" je prav Sonce od vseh zvezd tudi najbolj raziskano. Sonce najmo~neje seva v rumenem delu spektra. Zato ga vidimo rumeno. Verjetno so na{e o~i prav zato za rumeno svetlobo najbolj ob~utljive. V spektru Sonca najdemo veliko spektralnih ~rt, ki jih delimo na emisijske emisijske emisijske emisijske emisijske in absorpcijske absorpcijske absorpcijske absorpcijske absorpcijske

Med emisijskimi prevladujejo vodikove in helijeve ~rte, saj je ravno vodika in helija na Soncu najve~. Vodikove in helijeve emisijske ~rte nastanejo na

Soncu ob preskoku elektronov z enega na drugi energijski nivo.

Med absorpcijskimi so najbolj pogoste ~rte du{ika in kisika. To pa zato, ker absorpcijske ~rte nastanejo v Zemljini atmosferi, medtem ko svetloba (tako s Sonca kot z drugih zvezd) prodira skoznjo. Le-tu je du{ika in kisika najve~.

Absorpcijske ~rte torej ne bodo tako zanimive, razen seveda, ~e `elimo raziskovati sestavo Zemljine atmosfere. Astronomi torej preu~ujejo emisijske spektralne ~rte. Absorpcijske jim slu`ijo le kot "orientacija", saj se morajo le-te pojaviti prav v vsaki "mavrici".

Barva zvezd nam govori o njihovi starosti in velikosti. Rde~e zvezde so obi~ajno starej{e in ve~je, modre pa mlaj{e in manj{e. Barva zvezd nam neposredno govori tudi o njihovi temperaturi na povr{ini. Modre zvezde so na primer bolj vro~e kot rde~e.

Z opazovanjem spektra izsevane zvezdne svetlobe in spektralnih ~rt v njem pa lahko ugotovimo tudi to, ali se zvezda od nas oddaljuje ali se nam bli`a, kot tudi to, kako hitra je. V ta namen uporabimo pojav, ki mu v fiziki pravijo Dopplerjev pojav. Podobno kot ima sirena na avtomobilu, ki se nam bli`a, vi{ji ton kot takrat, ko se oddaljuje … - lahko opazimo tudi premik

Vzhod na{e edine lokalne zvezde - Sonca

Mavrica na{ega Sonca je izjemno bogata z spektralnimi ~rtami

Tudi zvezde Oriona lahko gledamo v mavricah. Na sliki je lepo vidna izrazita rde~a barva Betelgeuse, ki spada med rde~e zvezde - orjakinje (levo zgoraj)

ZNANE IZJAVE

^lovek je bitje, v bistvu nezadovoljno z ostalimi. (^APEK)

Niso ~asi slabi, temve~ ~lovek. (John BEAUMONT)

^lovek je velika, umazana reka. (NIETZSCHE)

spektralnih ~rt v spektru glede na spekter v eno ali drugo smer, odvisno pa~ od tega ali se zvezda giblje proti nam ali stran od nas.

Glede na to, koliko podatkov lahko pridobimo iz mavric posameznih zvezd, so znanstveniki pri{li do sklepa, da zadevi pristopijo projektno. Danes je posnetih okoli 20.000 spektrov najsvetlej{ih zvezd. Vendar to ni ni~ v primerjavi s projektom, ki bo potekal v Avstraliji med leti 2006 in 2010. Takrat bodo vsako no~ posneli 20.000 zvezdnih spektrov. V tem obdobju nameravajo posneti skupaj kar 50 milijonov zvezd na{e Galaksije, kar pa je kljub veliki {tevilki komaj ~etrt desetinke odstotka vseh zvezd v Galaksiji. Projekt, v katerem sodeluje 11 dr`av se imenuje RAVE. Vlogo koordinatorja je prevzel nem{ki in{titut za astrofiziko v Potsdamu. Med sodelujo~imi je tudi oddelek za fiziko FMF Univerze v Ljubljani. Ve~ podrobnosti o projektu si lahko ogledate na: http:// http:// http:// http:// www.aip.de/RAVE/PRO301/ www.aip.de/RAVE/PRO301/ www.aip.de/RAVE/PRO301/ www.aip.de/RAVE/PRO301/ www.aip.de/RAVE/PRO301/

LUNINE MENE

Prvi krajec02. 10. 2003ob 21:12

Polna luna10. 10. 2003ob 09:28

Zadnji krajec18. 09. 2003ob 14:33

Mlaj 25. 09. 2003ob 14:51

Prvi krajec01. 11. 2003ob 05:27

Polna luna09. 11. 2003ob

Popolni

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 10.Vzhod: 07:001. 11.Vzhod: 06:42

Zahod: 18:43Zahod: 16:49

15. 10.Vzhod: 07:1815. 11.Vzhod: 07:02

Zahod: 18:17Zahod: 16:31

PREDSTAVITEV RODOV

ROD STRA@NIH OGNJEV

Podro~je delovanja: ob~ine Kranj, [en~ur, Predoslje, Golnik

Leto ustanovitve: 1952

[tevilo aktivnih ~lanov: 150

Struktura rodu: 9 vodov M^, 9 vodov GG, klub PP (3-je vodi + na~elniki PP), mlaj{e in starej{e GR^E (2 skupini)

Spletni naslov:http://rso.rutka.net/

Simbolika imena rodu

Ime Stra`ni ognji izvira {e iz ~asov Jugoslavije; ker smo bili eden severnej{ih rodov (odredov), smo bili zadol`eni za stra`o. Ime lahko v modernem pomenu simbolizira tudi stra`enje ognja in tabora.

U~inkovine:

Sluz, {krob, sladkor, pektin, ~reslovine, mastno olje, asparagin, soli, jabol~na kislina, fosfor.

Uporabnost:

Za juhe, prikuhe, omake, v zdravilne namene pomaga pri vnetju dihal in ka{lju, vnetju in ~iru na `elodcu, pri boleznih mokril, belem toku, za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu, pri nekaterih ko`nih vnetjih in tvorih.

^AJNA ME[ANICA PRI PLJU^NIH BOLEZNIH

Hladno pripravimo 3 skodelice slezovega ~aja. Nato pripravimo ~aj iz naslednje me{anice zdravilnih zeli{~:

4 dag listov lapuha

4 dag zeli plju~nika

2 dag plodov sladkega jane`a

Vzamemo 2 ~ajni `li~ki me{anice za 1 skodelico. Poparimo, precedimo in prilijemo hladno pripravljen slezov ~aj. Pijemo po po`irkih oslajenega z medom.

RIBJA JUHA

Potrebujemo 5 dag slezovih listov, ½ kg osli~ev, 1 malo ~ebulo, 2 paradi`nika, 1 dcl belega vina, 2 `lici paradi`nikove mezge, lovorjev list, timijan, jane`, zelen peter{ilj, sol in poper.

Priprava:

Skuhajte juho v katero ste dodali za~imbe, slezove liste, sol in poper. Kuhajte tako dolgo da se zmeh~ajo. Medtem o~istite osli~e in jih nare`ite na majhne kose, paradi`nik o~istite in nare`ite. Vse skupaj dodajte juhi, zalijte z vinom ter prime{ajte paradi`nikovo mezgo. Na juho potresite na drobno narezan peter{ilj in {e toplo postrezite.

NAVADNI

SLEZ (Althaea officinalis L.)

Je od 60 do 200 cm visoka trajnica. Glavna korenina je vretenasta, mo~no razra{~ena, bela in mesnata. Steblo je pokon~no, malo ali ni~ razraslo. Listi so kratkopecljati, po obeh straneh so gosto mehko dlakavi, sivo zeleni. Beli ali svetlo ro`nati cvetovi so 5 cm dolgi in zdru`eni v grozde. Plodovi so podobni plodovom slezenovca. Zunanja ~a{a sleza je od 6 do 9 ovr{nih listov. Cveti od junija do septembra. Gojeno rastlino najdemo na na{ih vrtovih in v parkih. V naravi na vla`nih travnikih, nabre`jih, pa{nikih, v jarkih.

MINE[TRA

Potrebujemo ½ kg slezovih listov, 1 liter mesne juhe, 2 stroka ~esna, ½ skodelice ri`a, 2 `lici olivnega olja, sol in poper.

Priprava:

Na drobno nare`ite slezove liste in jih kuhajte v mesni juhi pribli`no 10 minut. Na segretem olju medtem prepra`ite na drobno narezan ~esen in ga dajte v juho. Posebej skuhajte ri` in ga dodajte juhi, posolite in popoprajte. Na koncu postrezite s parmezanom.

ZDRAVILNI NAPITEK

Potrebujemo 2 ~ajni `li~ki slezovih korenin in 2,5 dcl vode.

Priprava:

Posu{ene in drobno narezane korenine prelijte s hladno vodo, preme{ajte in pustite stati pol ure. Precedite in sok {e iztisnite, rahlo segrejte. Neosladkan ~aj pijte, ~e imate `elod~ne te`ave. ^e ga osladimo z medom pomaga pri astmi.

SLEZOV SIRUP

Potrebujemo 3 dag nasekljanih koreninic, 2 dag 90% alkohola, 6 dcl destilirane vode, 40 dag sladkorja.

Priprava:

Koreninice damo v alkohol in destilirano vodo ter pustimo stati 8 ur. Nato odcedimo in dodamo sladkor. Posodo dobro zama{imo.

Dajemo ga pri mokrem ka{lju, bronhitisu, navadnem ka{lju in te`avah v prsih.

MEDNARODNE

Nova metla

Matic Stergar

Kot obljubljeno, se vam javljam novi dopisnik iz Komisije za mednarodno dejavnost, Matic Stergar. Vajeni ste bili simpati~nih prispevkov Nine Jere in obljubljam vam, da se bom potrudil, da bom ohranil tisto, zaradi ~esar ste tako radi prebirali mednarodne strani in poskusil {e kaj dodati. Vseeno pa se morate zavedati, da nova metla druga~e pometa in prav tale moj uvodni ~lanek je namenjen temu, da vas seznanim, kaj bomo po~eli.

V KMD-ju se lahko pohvalimo, da smo prva komisija na Zvezi, ki je resno za~ela z delom `e v po~itni{kih dneh. Dobili smo se v Tivoliju in se v objemu avgustovskih son~nih `arkov odlo~ili, kaj bi radi po~eli. Pogovarjali smo se o ciljih, sredstvih za njihovo doseganje, sestavili akcijski na~rt ... kakorkoli naj se vam to zdi dolgo~asno, povedati vam moram, kaj smo dognali. Vsaka priprava na delo je naporna in po malem dolgo~asna, a brez nje ne gre. Zato bo dobr{en del tega prispevka namenjen uvodnim tednom na{e nove komisije, ki ima v naslednjih nekaj letih skrbeti, da bodo komunikacije na vseh nivojih taborni{kega organiziranja {vigale kot {e nikoli.

Najprej se lahko ustavim pri na{em novem imenu; KMD se sli{i kot {e ena izmed tri~rkovnih kratic, ki jim ve~ina ne ve pomena, poleg tega pa je {e brezosebna. Hitro smo staknili glave in se spomnili igrice "Kdo je zeleni krokodil?". Nam je odli~no slu`ila za spoznavanje in zdelo se nam je, da bo lahko tudi vam - namre~, da nas spoznate. Zatorej vedite, ko zagledate takega simpati~nega krokodila, imajo "mednarodniki" spet nekaj za bregom.

Ena izmed glavnih ugotovitev na{ega uvodnega sestanka je bila, da primanjkuje medijev za pretok informacij o mednarodni dejavnosti, zato smo se odlo~ili postaviti svojo doma~o stran, ki se bo enkrat v teh dneh pojavila na rutkinem stre`niku. Namen imamo zasnovati tudi ob{irno bazo podatkov in mednarodnih kontaktnih oseb, da vam bomo kar naj-

NARO^AM REVIJO TABOR

bolj pribli`ali vse kar morate vedeti, da se boste la`je odlo~ili za potovanja. Ko pa smo ravno pri odlo~anju; dragi moji, krokodili smo ugotovili, da ste maj~keno zaspani ali leni ali apati~ni, pa {e kako druga~e bi lahko imenovali ta pojav. Le redke skupine se samoiniciativno odlo~ijo za odhod dale~ od doma in so same pripravljene prevzeti celotno breme organizacije, ki je potrebna za to. Torej vas bomo malo brcnili …! Ni~ se ne bojte, da bi kdo dejansko ob~util trdoto mojega podplata - brcanje bo zgolj simbolno: trudili se bomo, da vam po ~imve~ poteh pribli`amo ~imve~ informacij o mednarodnem dogajanju in za vas postorimo del priprav za potovanje. ^imve~ tabornikov bi radi pripravili do tega, da bi se vsaj enkrat nekam odpravili. Ko pa enkrat odpotuje{, to seveda ni zadnji~!

^e na kratko povzamem: na{ cilj je, zgostiti informacije o mednarodni dejavnosti v nekaj medijih in vas pripraviti do tega, da jih boste spremljali. [e nekaj novega bo; krokodili bomo imeli vsak teden uradne ure za kakr{na koli vpra{anja, ki jih kanite imeti. Za vas bomo spremljali vso po{to, ki pride na Zvezo in vas o njeni vsebini sproti obve{~ali ter vam hkrati svetovali, ~e vas kak{na akcija premami in bi se je radi udele`ili. Pa {e in {e ...

Naj bo za prvi~ dovolj. Glavno je, da si zapomnite krokodila in se navadite, da se za njim skriva {est simpati~nih punc in fantov, ki se trudijo samo za vas.

U`ivajte dneve do naslednji~!

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA

Katja @i`ek

Odmaknjeni na severu Portugalske

Narodni park Montesinho, eden izmed najbolj odro~nih predelov Portugalske, je zaradi svoje odmaknjenosti od `ivljenja, kot ga pozna ostala Evropa, pravi biser narodnih zakladov te najzahodnej{e evropske dr`ave. Kljub svojim lepotam in prijaznim ljudem pa `ivljenje v teh krajih nikakor ni pravljica, grozi mu namre~ opusto{enje zaradi izseljevanja mlaj{ih generacij.

sre~e najdejo tolmune ali slapove za kopanje, ali pa obisk {tevilnih majhnih vasic. Prav te imajo svojevrstno muzejsko vrednost - `ivljenje v njih se zdi, kot da se je ustavilo. Ure tu nimajo pomena, saj je ~as pomemben le, ko je treba odgnati `ivino na pa{o ali pobrati krompir na njivi. Za ve~ino prebivalstva svet zunaj meja Montesinha ni pomemben. "Iz kje ste?" me je v Françi vpra{ala ena izmed najstarej{ih gospa, ki jo opazi vsak mimoido~i, saj ure in ure nepremi~no sloni ob ograji in gleda na "glavno" cesto. @elela sem ji odgovoriti v portugalskem naglasu, seveda s svojim minimalnim znanjem portugal{~ine, da prihajam iz Slovenije: "Bom dia, Eslovenia!" In gospe se ni dalo odvrniti od misli, da prihajam iz Al`irije …

^eprav se `ivljenje v teh krajih zdi odmaknjeno od globalnih te`av, je prav globalizacija tista, zaradi katere montesinjskih vasem grozi opusto{enje.

30 krat 70 kilometrov zemlje narodnega parka Montesinho se kot krona bohoti na severu dr`ave, {e posebno ob {panski meji pa izgleda, kot da bi se pred tiso~letji z njo poigrali velikaniogromne skale sredi nizkega rastja so popolnoma nesimetri~no, vendar stabilno nalo`ene druga ob drugi ali druga na drugi. Park na leto obi{~e 50 tiso~ turistov, ki si lahko v teh do 1400 metrov visokih krajih odpo~ijejo od napornega vsakdanjega tempa. Pravzaprav imajo na izbiro troje: sprehajanje po hribih ob {panski meji, sprehajanje po gozdovih med vasicami, kjer ob malo

Popotnikom, {e posebno ~e so mladi in iz "nepoznanih" dr`av, so vrata v montesinjske hi{e na ste`aj odprta. Gostoljubni doma~ini mizo v hipu pogrnejo in postre`ejo z vinom in sadjem.

Skale, nametane druga ob drugi, zgledajo, kot da bi jih za seboj odvrgli velikani, potem ko jim `oganje z njimi ni bilo ve~ zanimivo.

po lizbonskih ulicah mlaj{i izumljajo vedno nove na~ine, kako pre`iveti.

Mladega prebivalstva tu skorajda ni ve~, saj so vsi od{li na lov za denarjem v Vinhais ali v Braganço, najbli`ji veliki mesti, ali dalje v Porto in celo Lizbono. Ko se sprehaja{ po vaseh, je prava redkost celo, ~e sre~a{ nekoga, ki je mlaj{i od 60 let - otroci so pove~ini le na po~itnicah pri starih star{ih. Glavna te`ava, s katero se sre~ujejo upravitelji parka je torej, do katere mere spustiti globalizacijo in turizem v te kraje, da se ne izgubi prvinskost `ivljenja in po drugi strani, kako omogo~iti pre`ivetje kmetom, ~e se v parku ne za~ne spodbujati turizma in lokalnega kmetijstva. Kmetje namre~ pridelajo le toliko hrane, da pre`ivijo, prese`ke pa zamenjajo s sosedi ali z njimi nahranijo `ivino. Vlada namre~ ne kupuje dra`jih biolo{ko pridelanih polj{~in in sadja iz Montesinha, ampak raje industrijsko pridelane in manj kakovostne proizvode iz tujine. Izvrsten primer je goveje meso, zna~ilnost za te kraje, ki ima za mestnega otroka popolnoma druga~en okus, kot v trgovini kupljeno. Krav namre~ ne hranijo z umetnimi hranili, ampak se same pasejo bo hribovskih pa{nikih, kar je

vzrok za ve~jo kakovost mesa. Idealen na~in bi bilo torej zdru`iti kmetijstvo s turizmom, neke vrste kme~ki turizem, ki bi kot najve~jo turisti~no znamenitost predstavljal prav na~in `ivljenj prebivalcev Montesinha in ga zaradi turizma ne bo spreminjal. [ele takrat bo `ivljenje tu spet perspektivno, tudi za mlaj{o generacijo.

V ve~ini teh vasic, ena izmed njih je França, {e vedno `ivijo skupinski na~in `ivljenja: vsakdo poskrbi za nekaj, pa se vsem dobro godi. Pred leti so va{~ani zbrali denar in si skupaj kupili bika, s katerim osemenjujejo vse krave v vasi. V teh krajih tudi ni nenavadno, ~e pastir na pa{o odpelje {e sosedove ovce. Najbolj navaden pojav je, ko se ~reda krav v spremstvu osla in nekaj ovac sprehaja po va{kih ulicah. Najbolj nenavaden pojav pa smo bili prav mi, mladi {tudenti s fotoaparati, ki smo se sprehajali po vaseh. Va{~ani so nas z nasmehom na ustih sprva za~udeno opazovali, ~e{ zakaj je na{a vas tako zanimiva, nato pa so nas `e pogumno ogovarjali. Poleg portugal{~ine in {pan{~ine se lahko z ljudmi v teh krajih klepeta tudi v franco{~ini, saj so se ljudje v sedemdesetih letih pred revolucijo leta 1974 iz parka Montesinho masovno izseljevali v Francijo (od tod tudi

ime ene izmed vasic, Françe, ki pomeni Francija), ve~ina pa jih je nazaj pri{la v devetdesetih. Zna~ilno za Portugalce je, da je meja med popolnim tujcem in prijateljem zelo tenka. Mimoido~ega, ki se z njimi zaplete v pogovor, medtem ko sedijo in se pogovarjajo pred hi{o, `e kmalu povabijo na kosilo ali pa le na malico, ~e ~as {e ni prikladen za kosilo, od tega pa jih ne odvrne niti dejstvo, da se ne moreta sporazumeti v skupnem jeziku. Zavrnitve niso preve~ veseli, zdi se celo, kot da bi bili u`aljeni, a kljub temu kaj kmalu prinesejo vsaj sadje. Ob obisku ene dru`ine kaj kmalu cela ulica ali cel trg opazi, da se pri enem od sosedov "nekaj dogaja", gostitelju pa se dobro zdi, da je prav on tisti, ki gosti pri{leke, o katerih bo vas govorila {e dolgo, saj je pisana dru{~ina mladih novinarjev in fotografov, ki so si te kraje zbrali za po~itnice, prava popestritev enoli~nemu vsakdanu.

Po`ar v hudi vro~ini ne prizanese niti krajem, ki le`ijo nad 1000 metrov visoko - pogled na po`gana drevesa v Montesinhu.

Milnar Antonio iz vasi Sao Juliao de Palacios nam je ob va{kem mlinu na `aru spekel postrvi, njegova `ena Maria pa je poto~ila nekaj solzic, ko smo od{li. Kljub temu, da smo skupaj pre`iveli le dve uri, se je na nas navezala kot na svoje vnuke.

Tudi v mestu `ivljenje za vse ni lahko. Medtem, ko v vaseh na severu Portugalske `ivijo le starej{i,

TRENUTKI

Tokrat sem se potepala po vodah {irnega spleta. In naletela na Pot Lilian Garnier Bridges, na izziv, ki te utegne popeljati k sre~anju s samim seboj. Se preda{ novi dogodiv{~ini?

Razlog za `ivljenje ima{, smisel biti `iv, ~e ima{ Zlato Pot. To je kadar najde{ svojo du{o in jo poka`e{ svetu. To je skupek tvojega duha, ki ga udejanja{. Zlata Pot ne pomeni nujno pre`ivetja, vendar tvoje `ivljenje naredi veliko bolj{e.

Pot vsakega od nas je druga~na. Ne sodi poti, po katerih hodijo drugi, po svoji poti. Na moji poti me ~aka ve~ nalog. Pomembno je spoznati, kam naj bi {el in ne, kam misli{, da bi moral iti. Eno najpomembnej{ih na~el na poti je: vetrovi spre-

memb te ne morejo premakniti, razen ~e si `e sam v akciji. To pomeni, da je nekaj ~asa pomembno, da le preprosto miruje{ in se spra{uje{, vendar pa je bolje, da nekaj naredi{ narobe, da se tega zave{ in nato spremeni{ smer, kot pa da ni~ ne naredi{. Morda ne bo{ dobil `ivljenja o kakr{nem sanja{, vendar pa bo{ dobil `ivljenje, kakr{nega naj bi `ivel.

Ni ti treba re{iti sveta ali zapustiti ogromnih spomenikov, da bi bil na Zlati Poti. Vsakdo ima svoj smisel `ivljenja. Nekaterim je namenjeno, da `ivijo na veliko, drugi delajo v ti{ini in komaj opazno.

Zlata Pot neka-

terih je vse, kar po~nejo. Drugih Pot je redna slu`ba do konca dni. Nekaterih

Zlata Pot je hobi, v katerem ves ~as neizmerno u`ivajo, ~e pa bi se pre`ivljali z njim, morda ne bi bili ve~ zadovoljni.

Da stopi{ na svojo pot, mora{ tvegati. To je prera~unano tveganje, saj se nanj pripravlja{ `e vse `ivljenje. Ves ~as si se uril za dvig vere v sebi.

Globoko v sebi vsakdo ve, zakaj je tukaj. ^as je, da to ugotovi{ in pove{.

ZLATA POT

Lrga

JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK

Pogled ~ez rob ~asa

Prepri~an sem, da ogromen del `ivljenjske popotnice

dobimo ljudje v mladosti. V prvih letih - nekateri trdijo mesecih, tednih in celo dnevih `ivljenja - se oblikujejo na{e osebnostne lastnosti. Tako je tudi z bralnimi navadami. Odnos, kakr{nega do knjig ustvarimo v mladosti, nam navadno ostane v krvi celo `ivljenje.

Prvo moje obzorje so bile doma~e knji`ne police. Do kam sem segel je bilo odvisno od moje velikosti in iznajdljivosti. Star{i pa so poskrbeli, da so prave knjige vedno bile na pravih, meni dosegljivih policah. Izbor knjig je tako rasel z menoj. Prvi "{ok" pa sem do`ivel ob sre~anju z osnovno{olsko knji`nico. V mojem spominu ta `ivi kot po{astno majhen, a sila prijazen kraj, kjer mi nikoli ni bilo dolg~as. Zgubljal sem se med policami in kmalu odkril svet, ki me je posrkal vase. Njegovi junaki pa so me s seboj ponesli v vse mogo~e in nemogo~e koti~ke na{ega vesolja.

Ne vem, kdo je kriv, da je polica z deli Julesa Verna Julesa Verna Julesa Verna Julesa Verna bila v na{i knji`nici bolj pri tleh. Vem pa, da sem se toliko ~asa zaletaval vanjo, dokler nisem prebral vsega, kar je na njej od omenjenega pisatelja bilo. Nobeno njegovo delo me tedaj ni razo~aralo in pustilo praznega. Odli~en uvod v obse`en opus francoskega pisatelja predstavlja legendarna knjiga V osem- V osem- V osem- V osemdesetih dneh okoli sveta desetih dneh okoli sveta desetih dneh okoli sveta desetih dneh okoli sveta sveta.

Julesa Verna rodijo leta 1828, le za mi{jo dlako pred veliko industrijsko revolucijo, ki je zajela vse koti~ke planeta in po svoje spo~ela tudi skavtsko gibanje. Pisatelj je v svojih

znanstveno - utopi~nih pustolovskih romanih, z osupljivo predrznostjo in neomajno vero v napredek, napovedal razvoj, ki je - roko na srce - v veliki meri v 20. stoletju tudi sledil. V svojih delih je gojil kult znanosti in tehnike, ki je takrat bogato presegal meje domi{ljije njegovih sodobnikov. Njegov pogled na prihodnost je tedaj bil ve~ kot le vizionarski.

V osemdesetih dneh okoli sveta se svojevrstni britanski gentleman Phileas Fogg s svojim slu`abnikom, zavoljo nenavadne stave, odpravi okoli sveta. Kam, kako, zakaj in s kak{nimi posledicami si preberite sami. ^e vas prebrano navdu{i, ne odla{ajte s Popotovanjem na luno, Dvajset tiso~ milj pod morjem, ...

Primerno tudi za mlaj{e bralce!

Je` svetuje, vi preberete: Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Z veseljem se moram pohvaliti, da sem minuli september dodobra izkoristil za nabiranje kondicije; v prekrasnem in toplem vremenu sem namre~ prehodil ve~ji del na{e {irne Slovenije. Poleg ptic selivk, ki se pospe{eno pripravljajo na odhod v tople kraje in {tevilnih `ivali, ki si pripravljajo zaloge za dolgo zimo, sem v gozdnih ko~ah lahko opazoval moje taborni{ke brate in sestre, ki se pospe{eno pripravljajo na novo taborni{ko leto. Prav pohvale vredna je bila energija in motivacija, ki so jo iz`arevali v na~rtih za aktivnosti, ki jih bodo izvedli. Na travniku ob robu gozda sem opazil tudi veliko skupino zagnancev, ki so spoznavali u`itne rastline, nedale~ stran pa je bilo nekaj tednov prej sli{ati glasno navijanje na turnirju v odbojki.

Kljub vrve`u pa nisem mogel spregledati petelina, ki me je celo leto spremljal (pravzaprav kar zasledoval) na {tevilnih taborni{kih akcijah, ki sem jih letos obiskal (v bistvu gre za daljno sorodstvo; vendar je siromaka doletela `alostna usoda in so ga naga~ili). ^eprav v trdem stanju, pa je petelin mimoido~e znova in znova nagovarjal naj pridejo na ROT v [kofjo Loko. Prav ~estitati moram organizatorju za ustvarjalen pristop in zavzetost za kvalitetno izvedbo te vsekakor zelo pomembne taborni{ke preizku{nje; in trdno sem prepri~an, da se bo ta trud tudi obrestoval.

Vas{ stric Volk

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Katero znano delo je napisal Jules Vern? N - V osemdesetih dneh okoli sveta, L - Dvajset tiso~ milj pod morjem, R - [estnajst

2.Kaj nam pove barva zvezde? Istarost in oddaljenost zvezde, O - starost in velikost zvezde, P - kako hitro se zvezda vrti

3.Kdo je organiziral 6. TOTeM?

^ - Ru{evci, [ - Rod skalnih taborov, BPionirci

4.Na katerem podro~ju delujejo skavti, ki se ukvarjajo s seascoutingom? R - v gozdovih, A - ob morju, B - v pu{-

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9: NETOPIRJEV LET

5.Kak{ne barve so cvetovi navadnega sleza? E - krvavo rde~i, R - Beli ali svetlo ro`nati, G - rumeno-zeleni ali svetlo zeleni

6.S katerimi jeziki v portugalskem narodnem parku Montesinho ne moremo zgre{iti v pogovoru z doma~ini? V - francosko, portugalsko in {pansko R - portugalsko, {pansko in italijansko, Z - {pansko, francosko in angle{ko

7.Kdaj praznujemo no~ ~arovnic? E - 30. oktobra, M - 31. novembra, I - 31. oktobra

8.Kje je bil organiziran Roverway 2003? O - v [paniji, C - na Portugalskem, D - na [vedskem

~avi

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 10

Pravilno izpolnjen kupon {t. 7/8 je poslalo 10 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: TICA, PASJI DNEVI, MNOGOBOJ, OBOA in ITALIJA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Mojco Kern iz Ljubljane, DROGINO nagrado prejme Maja Pergovnik iz

[o{tanja, KNJIGI pa dobita Keti Vincek iz Grosupljega in Antonija Vodnik iz Kranja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 10 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. 25. oktobra oktobra oktobra oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno