Revija Tabor 2003/4

12.aprilSpomladanskakanuorientacijardr.rutka.net

Roddvehrek(MatejB.Kobav)kobavmb @ leo.fe.uni-lj.si

12.aprilSo{kaolimpiada

Rodso{kihmeja{ev(Ale{Ipavec)rsm @ rutka.net

22.aprilDantabornikovwww.rutka.net

SvetovnidanZemljewww.un.org/events

9.-11.majKREARTA2003(letos`epeti~)krearta.rutka.net

kreativnadelavnicakrearta @ rutka.net

9.-10.majBi~ikleta`ur

Rodjadranskihstra`arjevmarjan.makuc @ sub-net.si

10.majTAKT

ZTOKranj(JureMegli~)djuro @ rutka.net

24.-25maj[TPM

Rodjezerskizmaj(Primo`Vrabi~)primoz.vrabic @ uni-mb.si

20.-22.junijDr`avnimnogobojzavsekategorijepisarnaZTS(01/3000820)

ZTSinRodPustigrad[o{tanjZTS @ rutka.net

Poglejponudboleto{njihspecialisti~nihinvodni{kihte~ajevterte~ajevzavodje.Informacijeinprijavenaznanje.rutka.net.

UVODNIK

Pri{el je ~as spomladanskih tekmovanj. Eno prvih tekmovanj, s {e bolj zimskim mrazom, je bila fotoorientacija. Namen je bil bolje spoznati na{e glavno mesto.

Z za~etkom sre~anj in dru`enj pa nekateri z vse ve~jim nezadovoljstvom opa`ajo tudi vedno ni`jo udele`bo.

Na leto{njem NOT-u smo zato spra{evali o tem, zakaj na razli~nih tekmovanjih vse bolj upada {tevilo predvsem mlaj{ih tekmovalcev.

V tej {tevilki, se lahko seznanite z zna~ilnostmi majhne dr`avice Luksemburg in s tem, kaj so si kot cilj v okviru

akcije

Na mednarodnih straneh pa lahko preberete pogovor z novo direktorico mednarodnega skavtskega centra Kandersteg Miriam Herzberg.

V spomin na zimske dni imamo tudi prispevek o zimovanju RTS Dom`ale, kjer so se zabavali najmlaj{i.

"Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" zadali njihovi skavti.

Meta Penca

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Tabornaobisku4

Zimovanje8

Fotoorientacija10

Luksemburg12

Anketa18

IZ PRVE ROKE

Vabimo20

Mnenje21

SeminarTV22

Etnostep26

Zakaj~lanstvo27

STROKOVNO

Orientacija28

Filatelija30

Ekologija34

Kreativno35

Astronomija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Tabor na obisku, stran 4

Ilirskobistri{ki taborniki letos praznujejo 50 let aktivnega delovanja in v tem ~asu je med Ru{evci `e okrog 5000 mladih okusilo slast taborni{kega `ivljenja.

Fotoorientacija, stran 10

A veste, kaj to je? No prav. To je orientacija s pomo~jo slik, pri kateri dobi{ nekaj fotografij, na katerih so deli stavb, vodnjaki, spomeniki, ... , seveda v mestu Ljubljana, kajti namen je {e bolje spoznati slovensko metropolo.

Luksemburg, stran 12

Luksemburg je majhna zelena dr`avica v osr~ju Zahodne Evrope. Kot domovina o~eta moderne Evrope Roberta Schumana Luksemburg sledi njegovim smernicam in je zelo evropsko usmerjena dr`ava.

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

zapisal: Ale{ Cipot, foto: AC in arhiv RSR

Rod sne`ni{kih ru{evcev Ilirska Bistrica

Ilirskobistri{ki taborniki letos praznujejo 50 let aktivnega delovanja in v tem ~asu je med Ru{evci `e okrog 5000 mladih okusilo slast taborni{kega `ivljenja. Izredna mno`i~nost rodu iz manj{ega slovenskega mesta je za njih `e tradicionalna zna~ilnost. Danes je res te`ko najti tabornika, ki ne bi poznal simpati~nih Ru{evcev. Seveda so Primorci, kar s ponosom poudarjajo. Nikar jih ne zamenjujte z Notranjci, kljub temu, da jih je ve~ina rojenih v Postojnidrobna {ala, s katero jih prijatelji pogosto zbadamo. Gregor Kova~i~, bolj znan kot Kovo, opravlja funkcijo stare{ine rodu.

mi{ljati kompleksno in sintezno ter tako pridobi sposobnost celotnega vpogleda na dogajanje v rodu. ^e mene vpra{a{, rodovi, ki imenujejo za stare{ine komaj polnoletne, delajo napako, saj so zelo, zelo redki tako mladi sposobni tolik{ne odgovornosti. Problem je morda ta, da se take stare{ine najve~krat ne zavedajo, kak{no odgovornost nosijo."

Leckota, vedno zelo zanimivega sogovornika (foto: Miha Ma~ek - Muc). Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare- Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare- Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare- Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare- Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare{ine in predelal razli~no literaturo, in predelal razli~no literaturo, {ine in predelal razli~no literaturo, in predelal razli~no literaturo, zakone in statute, s ciljem ~im bolj- in statute, ~im bolj- zakone in statute, s ciljem ~im bolj- in statute, ~im bolj- in {ega opravljanja funkcije. opravljanja funkcije. opravljanja

Stare{insko funkcijo v rodu si prev- Stare{insko funkcijo rodu si prev-

Stare{insko funkcijo v rodu si prev- Stare{insko funkcijo rodu si prev- Stare{insko funkcijo v rodu si prevzel s 25 leti, kar pomeni, da si naj- zel s 25 leti, kar pomeni, da si naj- zel s 25 leti, kar pomeni, da si naj- zel s 25 leti, kar pomeni, da si naj- zel s 25 leti, kar pomeni, da si najverjetneje najmlaj{i stare{ina rodu v verjetneje najmlaj{i stare{ina rodu v verjetneje najmlaj{i stare{ina rodu v verjetneje najmlaj{i stare{ina rodu v stare{ina rodu zgodovini. Katere so prednosti in zgodovini. Katere so prednosti in zgodovini. Katere so prednosti in zgodovini. Katere so prednosti in Katere slabosti tako mladih stare{in? slabosti tako mladih slabosti tako mladih stare{in? slabosti tako mladih

"Stare{insko funkcijo v rodu sem prevzel po dolgoletnem in uspe{nem stare{ini Leonu Rolihu, vsem bolj poznanem kot Lecko. Prednosti se {ele za~nejo pri 25. letih, ko postane{ osebno dovolj zrel in pogled na stvari v ~loveku dozori do te mere, da je sposoben raz-

"Sprva sem imel pomisleke glede tega ali bom postal stare{ina ali ne, ker enostavno nisem hotel nase prevzemati odgovornosti, ki po zakonih priti~e odredbodajalcu oz. predsedniku dru{tva. Ker sem se zadeve lotil, sem sklenil, da jo zastavim pravilno. Stare{ine nosijo pri tabornikih veliko odgovornost, saj so odgovorni tako za finan~no-materialno poslovanje dru{tva, odgovorni pa so tudi odgovornostno v primeru od{kodninskih in kazenskih ovadb.Vsak stare{ina mora imeti zadeve urejene 100%, ~eprav je v~asih stare navade te`ko opustiti, vendar s tako dobrim kolektivom - rodovo upravo, s katero delam jaz, te te`ave ni bilo te`ko premostiti. Priznam, da sem bil zaradi uvajanja novosti oz. bolje re~eno pravilnosti in pa previdnosti v zadnjih mesecih nad-

Kovo je na stare{inski funkciji zamenjal vsem nam dobro poznanega

vse te~en, marsikomu sem se na trenutek tudi zameril, vendar skupaj se moramo zavedati, da je bilo vse to za dobro taborni{tva v Bistrici v prihodnje. V~asih je te`ko razumeti ljudi, ki nosijo odgovornost in so zato te~ni, vendar zadeva edino tako deluje OK in pravilno. Naslanjanje na pogosto izre~eni stavek, pa saj je bilo do sedaj vse OK in se nikomur ni ni~ zgodilo, nimajo v praksi nobene osnove in ne koristijo ni~, ko se ti kaj dogodi."

Kak{na je prihodnost `e tradicional- je prihodnost `e tradicional- Kak{na je prihodnost `e tradicional- je prihodnost `e tradicional- Kak{na je prihodnost `e tradicionalno zelo uspe{nega rodu z vidika sta- zelo uspe{nega rodu vidika sta- no zelo uspe{nega rodu z vidika sta- zelo uspe{nega rodu vidika sta- zelo stare{ine in kak{no je optimalno {tevilo re{ine in je optimalno {tevilo re{ine in kak{no je optimalno {tevilo re{ine in je optimalno {tevilo ~lanov va{ega rodu? ~lanov va{ega ~lanov va{ega rodu? ~lanov va{ega

"Prihodnost na{ega rodu vidim v pomlajevanju vodnikov, saj nas je nekaj `e za odstrel, optimalno {tevilo ~lanov pa se mi zdi nekje med 180-200, kot se giblje `e ve~ let. Realno mislim, da je to dokaj velika {tevilka za kraj, kjer vsega skupaj `ivi le 4800 ljudi in ob~ino s 14000 prebivalci, glede na to, da je konkurenca razli~nih dru{tev in {portnih klubov precej mo~na. Prihodnost je tudi v zalednem delovanju vseh gr~, tako mlaj{ih kot starej{ih, ki nudijo podporo dru{tvu pri vseh korakih in ob vsakem ~asu."

Ru{evci se zdijo ena najverjetnej{ih izbir za organizacijo mednarodnega zleta GG, t.i. slovenske Techuane

^LANSTVO

murni29 M^33 GG40 PP28

Gr~e50 skupaj177

naslednje leto. Ve~ o poteku priprav in izbiri organizatorja nam je zaupal Trnovc: "Do konca meseca marca je bil ~as, da so se rodovi prijavili na razpis. Uradno bomo izvedeli izbiro organizatorja enkrat aprila, ampak mislim, da imamo 80% mo`nosti. Namre~, zletni prostor, ki le`i pribli`no dober kilometer iz Ilirske Bistrice in bo postavljen v neposredni bli`ini vasi Koseze. Na tem terenu je bil 8. zlet leta 1981. Teren je `e pripravljen, kar pomeni, da je z lastniki vse urejeno. Takoj, ko bomo vedeli kaj ve~, se bodo za~ela intenzivna dela na podro~ju infrastrukture (voda, elektrika, kanalizacija ...). Glede aktivnosti je kar nekaj mo`nosti, v bli`ini je jezero, kjer je lahko veliko aktivnosti (ribolov, jadranje...), pohodni{tvo po Brkinih in po sne`ni{kih gozdovih, kolesarjenje, kopanje v Kvarnerju (oddaljeno 30 km), v Kopru (oddaljeno 60 km). Mo`nosti je veliko.«

kov? Pa ja, kaj bi se spra{evali, saj se kov? Pa ja, kaj bi se spra{evali, saj se ja, odgovor ponuja sam od sebe. Za vse odgovor sam sebe. Za odgovor ponuja sam od sebe. Za vse odgovor sam sebe. Za odgovor sam so krivi Ru{evci!!! so Ru{evci!!! so krivi Ru{evci!!! so Ru{evci!!!

Vodniki vlo`ijo dneve, ure in mesece dela v pripravo svojega voda na dr`avni mnogoboj. ^lanom voda vlijejo upanje, jih motivirajo in jih stoodstot-

Trnovc Sa{a Ternovec se trenutno najbolj ukvarja s pripravami na naslednji zlet

GG-jev

Ste se kdaj vpra{ali, zakaj se repub- Ste se kdaj vpra{ali, zakaj se repub- Ste se kdaj vpra{ali, zakaj se repub- Ste se kdaj vpra{ali, zakaj se repub- Ste se kdaj vpra{ali, zakaj se republi{kih mnogobojev udele`uje precej li{kih mnogobojev udele`uje precej li{kih mnogobojev udele`uje precej li{kih mnogobojev udele`uje precej li{kih mnogobojev udele`uje precej majhno {tevilo slovenskih taborni- majhno {tevilo majhno {tevilo slovenskih taborni- majhno {tevilo majhno

no vsega nau~ijo, kar mora tabornik znati ... in potem gredo skupaj, ponosni na svoje znanje in polni upanja na dr`avni mnogoboj. Postavijo si {otor, se razgledajo naokoli ... in potem … konec! Sanje o uspehu v trenutku izpuhtijo v zrak. Na parkiri{~u se namre~ ustavi avtobus s KP registracijo, v grbu ima tisto rumeno ladjico in vse to pomeni samo nekaj - Ru{evci so spet tu! Spet jih je kot Rusov, ko se zapodijo na taborni prostor je v trenutku vse preplavljeno z njimi, njihovi {otori zavzamejo tri ~etrtine prostora in `e ~ez nekaj trenutkov ti je jasno, da kamorkoli pogleda{, zagotovo vidi{ vsaj enega Ru{evca, katerekoli kategorije. Ker Ru{evci nikoli ne pripeljejo samo M^-jev, GG-jev in PPjev ... Vedno sta tu {e dve ekipi gr~, katerih ~lani se starosti navkljub udele`ujejo tekmovanja in ~e ne gre druga~e (ker drugih gr~ prakti~no ni), se vsaj med

UPRAVA

Stare{inaGregor Kova~i~

Na~elnicaPolona ^eligoj

Na~elnica skup. murnovNata{a Mizgur

Na~elnica dru`ine M^Petra [ajn

Na~elnica dru`ine GGIngrid Fatur

Na~elnica kluba PPVesna Bo{tjan~i~

Na~elnik kluba gr~Albert Li~an

PropagandistkaIris Skrt

GospodarSa{a Ternovec

TajnikTomo [ajn

Blagajni~arkaTatjana Belu{i~

movalnost med taborniki, po mojem mnenju, seveda. Enostavno ne razumem, zakaj se ve~ rodov ne odlo~a za udele`bo na mnogobojih - ~e ni~ drugega, naj jim bo za motivacijo, da v kateri izmed kategorij premagajo nas. Mi smo taku srj~ni!"

[e vedno veliko tabornikov misli, da [e vedno veliko tabornikov misli, da [e vedno veliko tabornikov misli, da [e vedno veliko tabornikov misli, da [e vedno veliko tabornikov misli, da je tvoje pravo ime Vida. Kako si pri{- tvoje pravo Vida. Kako si pri{- je tvoje pravo ime Vida. Kako si pri{- tvoje pravo Vida. Kako si pri{- tvoje si la do prepoznavnega in popularnega la do prepoznavnega in popularnega la do prepoznavnega in popularnega la do prepoznavnega in popularnega prepoznavnega in taborni{kega imena? taborni{kega imena? taborni{kega imena? taborni{kega imena?

"V~asih je bil eden izmed najaktivnej{ih tabornikov v RSR Jure. On je eden najve~jih “zajebantov”, kar jih je kdaj koli bilo pri nas. Vedno me je kli-

cal Vida, pa ~etudi mi od za~etka to ime niti najmanj ni bilo v{e~. Druga~e pa samo ime izvira od mojih prednikov - moj praded je bil Vid, njegova h~i in moja nona - druga~e v za~etkih RSR ena izmed najaktivnej{ih tabornic - se je tudi imenovala Vida, moj brat in o~e sta dobila ime Vide in kaj drugega mi je ostalo kot to, da sem iz prvotnega taborni{kega imena Lwonc postala Vida (in zdaj mi je to blazno v{e~J)."

"Tihi ve~eri, jasne no~i, odblesk mese~ine na morski gladini, pljuskanje valov ob skalah in ~ereh, pesem neumornih {kr`atov, {elestenje listov v drevesnih kro{njah in dolgi pogovori tja pozno v no~ - to je polnilo tiste dni na{a mlada leta in nam vsadilo ljubezen do `ivljenja v naravi," je pred leti zapisal pobudnik tabornikov v Ilirski Bistrici Franc Munih. Veliko ~lanov zlatih generacij je {e vedno zapisanih taborni{tvu, ~eprav ve~ina pasivno. Med njimi velja izpostaviti Toma [ajna, {e danes aktivnega ~lana rodove uprave. Mnogih med njimi ni ve~ … Rudi Koren, Vida ^eligoj - teta Vida, Anica Ma-

carol, Mojca Sila, Jagodnik Andrejc, Batista Vilko - [ure, Silvano Belu{i~ . Najlep{a taborjenja Ru{evcev so bila v Njivicah na otoku Krku, kjer je taborila generacija, ki je najbolj prisegala na taborni{tvo (letniki 1950-1960). Bili so tudi prvi tabore~i v Maredi, turisti~nem naselju pri Novigradu v hrva{ki Istri. ^istili so »{ikaro«, zgradili tabor, kmalu pa je Mareda postala preve~ turisti~na in je danes zelo obiskana turisti~na to~ka Istre … mnogo zaslug za to imajo predvsem Ru{evci.

Mitja Pugelj - Mitko, urednik spletnih strani

Spletne strani rodu so `e nekaj ~asa dobro obiskane, k ~emur je dosti pripomogel forum, kjer obiskovalci debatirajo tako o taborni{kih zadevah, kakor tudi o zadevah povsem druge vrste, seveda zelo zabavne. O podrobnostih se prepri~ajte sami na elektronskem naslovu: http://rsr.rutka.net/. Urednik spletnih strani Mitko: "Ru{evci imamo svojo spletno stran `e dobri dve leti. Skozi ~as se je kar nekajkrat spremenila. Na za~etku smo na njej objavljali poro~ila z akcij in predstavitve vodov in rodu. Zdaj pa jo uporabljamo kot medij obve{~anja, za debatiranje in ogled fotogalerij. Stran je dokaj aktualna predvsem zaradi obvestil in foruma, ki nam slu`i za debatiranje o preteklih in prihodnjih akcijah ter za ohranjanje stikov z na{imi prijatelji iz tujine. S stranjo nas je ve~ina zadovoljnih, pomanjkljivost je predvsem v pomanjkanju poro~anj z akcij in ob~asni neaktualnosti (pomanjkanje ~asa), po drugi strani pa bele`imo velik obisk tako tabornikov, kot netabornikov. Mislim, da je stran postala del na{ega rodu, ~eprav se nis(m)o nanjo {e vsi navadili."

Del rodove uprave. Sprednja vrsta (od leve proti desni): Mitko, [u{tar, Vanja, Kovo. Srednja vrsta: Vai, Nata{a, Vesna, Dina. Zadnja vrsta: Polona, Vida, Tadeja

ZIMOVANJE

Irena, RST

RTS Dom`ale

Pod

sankami sneg, nad nami pa son~ek

@e prvi dan zimskih po~itnic se je 30 otrok z ruticami okoli vratu in s sankami v rokah nestrpno prestopalo na dom`alski avtobusni postaji. ^akali so, da skupaj z vodniki nalo`ijo prtljago na avtobus, se na hitro poslovijo od star{ev in se kon~no odpeljejo … mimo [kofje Loke in @eleznikov v zasne`eno dav{ko hribovje.

Hi{ica nas je pri~akala prijetno topla. Ob prihodu smo najprej raztovorili prtljago iz avtobusa in se razmestili pa sobah, po odli~nem kosilu pa `e od{li ven na son~ek in sneg. Tam smo se ob igricah malo spoznavali, seveda pa smo takoj preizkusili tudi sanka{ko progo. Ve~er smo pre`iveli ob petju taborni{kih pesmi ter zabavnih ske~ih.

Tudi naslednje dneve smo imeli pester program. Odpravili smo se na izlet do zamrznjenih dav{kih slapov, se nau~ili marsikaj novega o `ivljenju v naravi, medtem ko smo su{ili od snega mokra obla~ila, pa smo v jedilnici risali plakate in ustvarjali kreativne izdelke iz najrazli~nej{ih materialov … Ker pa smo imeli tako lepo vreme, smo ve~ino ~asa vendarle pre`iveli zunaj. Podali smo se na lov na lisico, tekmovali smo v sanka{kem slalomu, se v igri podali na pot okoli sveta, gradili sne`ake in gradove v snegu, vod GG-jev pa je zgradil tudi sne`ni bivak.

Tudi ve~eri so bili zanimivi. Vodi so se preizkusili v kvizu na temo televizijskih reklam, pri katerem je bil, ~e niso znali odgovoriti na vpra{anje, kazno-

Sanka{ka proga

van njihov vodnik. Vsak ve~er smo opazovali zvezdnato nebo, najraj{i pa smo se "lup~kali" ob rim-{im-{imu. Kar prehitro je pri{el zadnji ve~er, ko smo v soju bakel pri`gali vsak svojo sve~ko in {e zadnji~ zapeli Dan je {el. Zadnji dan smo le {e spakirali prtljago in pridno pospravili hi{o, nato pa se prijetno utrujeni in polni lepih spominov odpeljali proti Dom`alam.

[e ve~ fotk si lahko ogledate na na{i internetni strani http://rst.rutka.net!

Zadnji ve~er so na vrsto pri{le tudi poroke

Izdelovanje slik iz semen - samo toliko, da se malo pogrejemo in posu{imo …, potem pa spet na sneg!

Zabavali smo se ob zgodbi o kravi Liski, njeni pastirici in mesarju, ki ho~e iz Liske narediti govejo juho.

Spoznavne igre na snegu

FOTOORIENTACIJA 2003

Ali pozna{ svoje mesto?

A veste, kaj to je? No prav. To je orientacija s pomo~jo slik, pri kateri dobi{ nekaj fotografij, na katerih so deli stavb, vodnjaki, spomeniki, ... , seveda v mestu Ljubljana, kajti namen je {e bolje spoznati slovensko metropolo. Kako se je za~elo? S slikanjem, obdelavo slik (beri dodajanje sinje modrega neba namesto oblakov), sestavljanjem nalog in izbiro prvovrstnih vodnikov za kontrolorje. [lo nam je super. Potem pa na dan D, kar se mene ti~e, {us v glavo.

Ko sem po dooolgi no~i stopila ven na zrak, me je v hipu premrazilo do kosti kot majhnega psa. Prav zares kot majhnega obritega pudla. In potem postavljanje tee-pee-ja na Pre{ernovem trgu, kupovanje rde~e elastike (gospa, a bi lahko, lepo prosim, original ra~un) in svin~nikov, mraz, strate{ki plan, ... Nekaj lahko povem - grebatorstvo se ne spla~a. Sem tako dobro na{tudirala in se seveda zagrebla za »najbolj{i« prostor za kontrolno to~ko, a sem se zmotila. Zelo sem se zmotila. Pri Jur~i~evem spomeniku je namre~ pihalo z vseh vogalov in lukenj in {pranj in odprtinic. Ostali FKT-ji (fotokontrolne to~ke) so bili postavljeni {e na Trgu republike, Hrvatskem trgu, Ambro`evem trgu, na grajskem dvori{~u, na Ribjem trgu, pri vodnjaku blizu Ajdov{~ine, nekje na Vi~u blizu tramvaja, na `elezni{ki postaji.

No pa se je za~elo. Prihajali so ve~inoma taborniki, pa tudi kak{en outsider je bil vmes. Ampak, da vse skupaj le ne bi bilo preve~ lahko, je bilo potrebno na progi opraviti tudi nekaj nalog, na primer tekanje okoli smetnjakov, kviz iz splo{nega poznavanja mesta Ljublja-

na, izdelovanje papirnatih ladjic, takih {e iz otro{tva, skiciranje grajskega vodnjaka, kjer so pri{li na svoj ra~un potencialni Da Vinciji, in predstavitev ene kitice iz Pre{ernovega Povodnega mo`a. Za zadnjo nalogo lahko re~em, da so se vsi precej dobro izkazali, pri nekaj ekipah pa mi je od smeha skoraj u{lo v hla~e, ker je bila Ur{ika zala upodobljena tako do`iveto. Mraz. Potem smo ~ez nekaj ur dobili te`kooo pri~akovane sendvi~e (jedu, jedu). Bi pojedla veliko hitreje (verjemite), ~e ne bi bili moji

Katja Kvaternik, RSa

prsti na rokah `e sumljivo modri in se mi ne bi spodnja ~eljust zaletavala v zgornjo (~e kupite vegi sendvi~ dobite zraven telebajsek kuli!). Pa naj povem, da nisem ena mev`a cmerasta, ki jo zebe ob vsaki najmanj{i sapici. Tudi krepki fantje, odporni na (skoraj) vse, so bili premra`eni do kosti in so jim o~ki potem prina{ali puloverje in puhovke in kape in rokavice. Ampak dobro, moj namen je dose`en, gotovo se vam `e ful smilim.:)

Torej, vsaka ekipa naj bi obiskala vse FKT-je in opravila vse naloge. Progo se je dalo prehoditi v manj kot dveh urah. Rekreativne ekipe so najbr` potrebovale malo ve~ ~asa, medtem ko so nekatere tekmovalne ekipe celo pot tekale kot je`ek v pesmici, samo da brez hru{k. Moram re~i, da so bili vsi zelo simpati~ni in prijazni, neki gospod je celo nadrl prijatelja, ~e{, zakaj me `e enkrat ne pelje na toplo in ~e bo kar pustil, da zunaj zmrznem. Vendar pa sva s sotabornico z bole~ino v srcu ugotavljali, da nekateri, predvsem to leti na odrasle, mladi imamo {e ~as, nimajo pojma o mestu, v katerem `ivijo. Zato rabimo FotoOrientacijo. Ker je dobra. Ker je zdrava. Ker je izobra`evalna. In ker vsakomur dobro dene sprehod po Ljubljani (s {e kak{no kavico vmes). Sicer smo bili po {estih urah stanja prav vsi utrujeni, vendar z dobrim ob~utkom, da je uspelo in da so bili udele`enci, vsaj upamo, zadovoljni in bodo {e pri{li, morda {e v ve~jem {tevilu.

LUKSEMBURG

Silos

Luksemburg je majhna zelena dr`avica v osr~ju Zahodne Evrope. Kot domovina o~eta moderne Evrope Roberta Schumana Luksemburg sledi njegovim smernicam in je zelo evropsko usmerjena dr`ava. Za tiste, ki morda ne veste, kje se Luksemburg nahaja, naj povem, da je stisnjen med Belgijo, Francijo in Nem~ijo.

Dr`avica Luksemburg je desetkrat manj{a od Slovenije s {tirikrat manj prebivalci. Ve~ina prebivalcev (90%) prebiva v mestih. Pokrajina je gri~evnata in porasla z gozdovi.

Gospodarstvo Luksemburga sloni v zadnjih letih predvsem na ban~ni{tvu. S podatkom 170 razli~nih bank na eni sami ulici si lahko o ban~ni{tvu v Luksemburgu ustvarite svojo sliko. Povem lahko samo {e, da je tu na cesti varovano vozilo za prevoz denarja nekaj tako obi~ajnega kot pri nas navadni dostavni kombi. Druga velika gospodarska panoga v Luksemburgu pa je `elezarstvo. Nekaj velikih `elezarn, ki jim je uspelo pre`iveti krizo v tej idustriji, se nahaja na jugu dr`ave. V Luksemburgu se nahaja tudi nekaj pomembnih evropskih institucij kot npr. Evropska investicijska banka, Evropsko ra~unsko sodi{~e, Evropski investicijski fond, Generalno tajni{tvo Evropskega parlamenta, Prevajalski center organov Evropske skupnosti …

Jug je zaradi industrije in pomembnih tranzitnih poti preko dr`ave zelo dobro prometno urejen v nasprotju z severom, ki pa je mo~no porasel z gozdovi in precej manj poseljen. Vsak dan se v Luksemburg iz Belgije in Francije odpravi na delo 100.000 delavcev. Tujci

sestavljajo v Luksemburgu 30% prebivalstva in pa 50% delovne sile. Najve~ je tu Portugalcev (80.000), ne manjka pa tudi ostalih evropskih, afri{kih in azijskih narodov. Ve~ina Luksembur`anov govori 4 jezike (luksembur{~ino, fraco{~ino, nem{~ino, angle{~ino). Priseljenci in tuji delavci ve~inoma govorijo le francosko. Tega jezika sam ne govorim, zato imam nemalokrat te`ave s komunikacijo, saj je to edini jezik, ki ga tu govorijo vsi in omogo~a popolno komunikacijo.

Luksemburg pa je primeren tudi za turizem. Gradovi in stara mestna jedra pri~ajo o bogati zgodovini. V srednjem delu samega mesta Luxembourg se je ~as ustavil pred nekaj sto leti. Po celotni dr`avi in tudi samem glavnem mestu so zelo dobro urejene kro`ne poti, ki jih

lahko opravimo pe{, s kolesom, avtom ali avtobusom.

Za Luksemburg je zna~ilno prepletanje starega in novega. Povsod prenavljajo in gradijo nove hi{e in ceste. Mo~no se pozna priseljevanje tujcev. V novej{em delu mesta Luxembourg z imenom Eurocenter rastejo poslovne zgradbe hitreje kot trava, vendar tu nih~e ne gradi v vi{ino, saj je {e dovolj prostora povsod naokoli, tako da se mesta le {irijo.

Za Slovence je Luksemburg relativno draga dr`ava. Obleke, stanovanja, avtomobili, prehrana in ostale storitve, ki so `ivljenjskega pomena, tu stanejo tudi do dvakrat toliko kot pri nas. Vse oblike sicer nepotrebnega udobja (ra~unalniki, mobiteli …) pa so tu tudi do 50% cenej{e. Luksembur`ani v pov-

LUKSEMBURG

Uradno ime : Velika

kne`evina (vojvodstvo)

Luksemburg

Dr`avna ureditev : Ustavna

dedna monarhija

Velikost : 2586 km2

[tevilo prebivalcev :

450.000

Uradni jezik : luksembur{~ina, nem{~ina, franco{~ina

Denarna enota : Euro

Podnebje : zmerno celinsko

pre~ju zaslu`ijo {tirikrat toliko kot Slovenci.

Imajo zelo dobro urejen in za uporabnika prijazen javni prevoz, ki je subvencioniran s strani dr`ave. Letna vozovnica, na primer, za vse avtobusne prevoznike v celotni dr`avi in `eleznico stane za dijake in {tudente toliko kot tri mese~ne vozovnice za ljubljanski potni{ki promet (za odrasle mese~no toliko kot pri nas LPP mese~na). Ob tem morate upo{tevati, da ima ugodne povezave skoraj vsaka vas.

Po dvomese~nem bivanju v Luksemburgu sem ugotovil, da tu denar ne le`i na cesti, vendar pa ljudje resni~no niso preve~ obremenjeni s cenami in pre`ivetjem, tako kot pri nas in so zato posledi~no materialne dobrine tudi manj cenjene in se bolj posve~ajo so~loveku. Brezposelnosti skoraj ne poznajo. Mislim, da lahko razumem, zakaj je Luksemburg raj za priseljence in odprte ljudi, ki jim je blizu ideja zdru`ene Evrope.

Silos

Lëtzebuerger guiden a scouten

Na kratko, LGS (Luksembur{ki skavti in skavtinje) je organizacija, ki je leta 1994 nastala z zdru`itvijo FNSL (Nacionalno zdru`enje luksembur{kih skavtov) in CLGG (Katoli{ke zveze luksembur{kih skavtinj). Z zdru`itvijo so ostali ~lani obeh svetovnih zvez tako WOSM kot WAGGGS. V obeh organizacijah pa si delijo sede`e predstavnikov {e z dvema zvezama skavtov v Luksemburgu. Skupaj z AGGL (Zveza luksembur{kih skavtinj - cca. 500 ~lanic) tvorijo Povezovalno pisarno zvez luksembur{kih skavtinj (stare{ina velika vojvodinja Joséphine-Charlotte). Skupaj z FNEL (nacionalna zveza tabornikov in tabornic Luksemburg - cca. 3000 ~lanov) pa tvorijo Luksembur{ko zvezo skavtov (stare{ina je veliki vojvoda Jean). LGS in AGGL sta katoli{ki organizaciji, FNEL pa lai~na.

LGS ima 7000 ~lanov in jo sestavlja 70 rodov, ki so lahko sestavljeni samo iz deklet, fantov ali pa me{ani. Delo poteka razdeljeno po starostnih skupinah, pri ~emer vodniki ne prehajajo med starostnimi skupinami tako kot pri nas. Vodnik se lahko pri~ne usposabljati pri 17 letih.

Imajo 5 starostnih skupin in starej{e podporne ~lane:

• 6-8 let - Biber (bobri)

• 8-11 let - Wëllefcher (vol~i~i)

• 11-14 let - Adventure/Explorer

(AvEx - raziskovalci oz. GG)

• 14-17 let - Caravelle/Pionéirer

(CaraPio - pionirji ali mlaj{i PP)

• 17-23 let - Ranger/Rover ( RaRo - starej{i popotniki in mlaj{e gr~e)

Program je stopnjevan od sestankov in vikend aktivnosti pri bobrih, preko dr`avnih za vol~i~e do mednarodnih taborov v Evropi in ostalih delih sveta za starej{e starostne skupine, kot na primer RaRo delovni tabori v dr`avah tretjega sveta. Pri LGS pripravljajo tudi veliko aktivnosti za vse enote skupaj po starostnih skupinah. Sama struktura organizacije in tudi rodov je nekoliko

druga~na kot pri nas, vendar pa delo poteka po enaki metodi z enakimi cilji. Vec o LGS na www.lgs.lu

4U - Samo zate

Nina

Za vse, ki vam postaja Luksemburg vedno bolj v{e~ pa `al letos ne morete sodelovati na mednarodnem taboru v Bohinju - pojdite z nami na mednarodni tabor za PP in mlaj{e gr~e naslednje leto.

Tabor bo razdeljen na 4 dele, 4 elemente: ogenj, ki bo predstavljal pustolov{~ino, vodo, ki bo predstavljala mir, zemljo, ki bo predstavljala okolje, in veter, ki bo predstavljal ustvarjalnost. Ti elementi bodo predstavljali mednarodne povezave med kontinenti in bodo vodilna nit tabora. Na voljo

Na konferenci

Nina

»Na ja, bei uns ist das ein bisschen anders ...« sva z Mi{o razlagali na za~etku marca v Luksemburgu, ko sva vadili svojo nem{~ino na 32. konferenci nem{ko govore~ih skavtov.

Konferenca nem{ko govore~ih skavtov je neformalno sre~anje vseh skavtskih skupin, ki prihajajo iz nem{ko govore~ih podro~ij, pa tudi takih, ki sodelujejo z njimi. Edini pogoj za udele`bo je znanje nem{~ine in seveda veselje do dru`enja in tuhtanja. Letos so konferenco organizirali luksembur{ki skavti iz Lëtzebuerger Guiden a Scouten (LGS) s finan~no podporo Evropske komisije. ZTS je bila povabljena, da sodeluje na konferenci, ker trenutno sodelujemo z LGS, pa tudi

bodo razli~ne aktivnosti, delavnice, okoljevarstveni projekti, nove tehnologije, pustolovske igre, koncerti, kulturne in {portne aktivnosti ter seveda {tevilne druge.

Samo zate (4U) bo na jugu Luksemburga zdru`il 500 PP-jev in gr~ (starih med 17 in 23). Zato si `e zdaj rezervirajte ~as med 22. julijem in 1. avgustom 2004, ko boste raziskovali `epno dr`avico v srcu Evrope, sklepali nova prijateljstva in spreminjali svoj pogled na svet. Za ve~ informacij poglejte na www.lgs.lu/4U2004.

zaradi bli`ine nem{ko govore~ih skavtov.

Pribli`no 50 se nas je zbralo v vasici Larochette malce severno od Luxembourga, glavnega mesta te male dr`avice. Program, ki je obsegal dobra dva dni, je vseboval predstavitev akcije Odyssee 2001 LGS, delavnice, sporo~ila iz razli~nih zvez, pa tudi kratek izlet po Luksemburgu. Pod motom »Novi prijatelji brez mej« smo se pogovarjali o programih EU, ki omogo~ajo mladinske izmenjave in prostovoljno delo v tujini, o LGS-ovi pomo~i tretjemu svetu, o akciji Lu~ka miru in o predvidenih akcijah, s katerimi bomo v regiji praznovali stoletnico skavtstva leta 2007.

"ONG Guiden a Scouten mat der Drëter Welt"

"Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" je ime nevladne organizacije, ki so jo ustanovili skavti v Luksemburgu. Namen organizacije je organizirati, financirati in voditi izvedbo projektov v tretjem svetu, hkrati pa predstavlja osrednji program za starej{e PP in mlaj{e gr~e (RaRo).

Kak{ni projekti?

LGS se ukvarja s projekti v tretjem svetu od leta 1988. Namen projektov je pomagati pri samostojnem razvoju teh dr`av na podro~ju razvoja identitete etni~nih skupin in izobra`evanja mladih ljudi in otrok. Cilj pa je v skupnost prinesti znanje in mo`nosti za la`ji avtonomni razvoj te dru`be.

Projekte izbirajo s pomo~jo lokalnih humanitarnih organizacij najraje

tam, kjer lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skavti. Projekte financira dr`ava (do 85% vrednosti projekta), razliko pa pokrijejo s prostovoljnimi prispevki posameznikov in razli~nih dobrodelnih aktivnosti. Ukvarjajo se z dolgoro~nimi in kratkoro~nimi projekti.

Primer dolgoro~nega projekta je Senegal (Mboro), kjer so zgradili lokalni vodovod, u~ni center za kmetijstvo in za medicinske sestre. Pomagajo tudi opremljati lokalno porodni{nico …

Odiseja 2001 in 2003

Odysee 2001 (Odiseja 2001) so sestavljali trije projekti, ki so jih izvedli v poletnih mesecih leta 2001 in 2002. Zgradili so terapevtsko igri{~e za invalidne otroke v Indiji (Varanasi), otro{ko igri{~e v ^ilu in zbiralnik za sladko vodo na Haitiju.

Letos poteka akcija z imenom Odysee 2003. Poleti se bodo odpravili v Nigerijo in tam zgradili center za nacionalno skavtsko organizacijo. Druga skupina odhaja v Bolivijo, kjer bodo zgradili poklicno {olo. Tretja skupina pa ponovno v Senegal, kjer bodo izvedli mo~no izobra`evalno kampanjo o AIDS-u.

Silos

V posamezne dr`ave odhajajo tudi prostovoljci za ve~ ~asa, v ^ilu, na primer, sta dve prostovoljki pre`iveli vsaka po eno leto in opravljali delo u~iteljice. Poleti pa odhaja prostovoljka v porodni{nico v Senegal izobra`evat tamkaj{nje babice, s sabo pa bo odpeljala {e dva ladijska zabojnika opreme iz stare porodni{nice v Luksemburgu.

Program za PP in gr~e

Velik prispevek k projektom daje starostna skupina RaRo, ki se vsako leto poleti odpravi na delovne tabore v dr`ave, ki jim pomagajo. Namen teh taborov je spodbujati solidarnost pri mladih, medkulturno u~enje, aktivno spoznati dr`ave v razvoju in ponuditi mladim odgovornost pri konkretnih nalogah. Delovni tabori potekajo v mo~ni povezavi in sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Projekti v tretjem svetu so za starostno skupino RaRo sredi{~e programa in velik motivacijski

dejavnik. V program se vsako leto vklju~i tri ~etrtine skavtov te starostne skupine v Luksemburgu. Po skupinah za posamezne projekte si program za~nejo pripravljati `e leto dni prej. Vsako leto organizirajo tudi nekaj koncertov, s katerimi naberejo dodatna finan~na sredstva. Enkrat na {tiri leta pa pripravijo tudi 24 ur plavanja, kjer ostali prebivalci pla~ujejo prostovoljne prispevke glede na to, kolik{no dol`ino so preplavali njihovi favoriti. Na tak na~in zberejo veliko denarja. Kadar gre za bolj zahtevne projekte, s seboj vedno vza-

mejo tudi profesionalne delavce iz dolo~ene dejavnosti oziroma stroke, kot npr. delovnega terapevta za invalidne otroke pri projektu v Indiji.

Delovanje v teh dr`avah ne nudi samo potrebne pomo~i prebivalcem v dr`avah v razvoju, ampak nudi mo`nost zanimivega programa za RaRo, spodbujanje solidarnosti in medkulturnega u~enja, povezovanje z drugimi skavtskimi in neskavtskimi organizacijami in je velik dejavnik pri ohranjanju pozitivne podobe organizacije ter njene prepoznavnosti v dru`bi.

Ale{ Cipot

Kak{na je prihodnost taborni{kih

orientacijskih tekmovanj?

[tevilo ekip na orientacijskih tekmovanjih vztrajno pada, zanimanja za tekmovanja med taborniki je vse manj, lani je prvi~ odpadel te~aj orientacije in topografije v Gozdni {oli zaradi premajhnega {tevila prijavljenih te~ajnikov, po~asi a vztrajno se spreminja starostna struktura tekmovalcev v prid starej{ih. Kako najprej? So tekmovanja {e vedno izziv? Motivirati mlaj{e generacije in prilagajati tekmovanja novim zna~ilnostim in `eljam? Vpra{anj je ogromno. Kaj menijo nekateri udele`enci leto{njega NOT-a v Meng{u?

zabavnega zna~aja. @e starej{i taborniki s tem, da se udele`imo tekmovanj, sku{amo biti mlaj{im vzor in jih na ta na~in motivirati. Vendar NOT ni samo tekmovanje, ampak tudi dru`enje in to morajo na{e mlaj{e generacije spoznati.

@iga

Zadnje ~ase se sicer ne udele`ujem {tevilnih akcij po Sloveniji, vendar kakor vidim, jih je preve~. Zdi se mi, da so se po eni strani spremenile vrednote, po drugi strani pa akcije izgubijo svojo te`o, ~e je najmanj ena vsak vikend. Vsak rod `eli imeti svoje akcije, pridejo {e akcije znotraj roda in tudi zato orientacijske tekme izgubijo svojo te`o. Po drugi strani pa mladina izgublja interes za tekmovanja.

Miha EDER, MR Limbu{ Miha EDER, Limbu{ Predvsem lansko leto se je NOT-a udele`ilo veliko {tevilo gr~ in manj{e {tevilo PP-jev. Mlaj{e generacije, ki so se v preteklosti udele`evale tekmovanj, so `e prestopile v starej{o starostno kategorijo. Majhno zanimanje PP-jev je zelo `alostno. Tudi v na{em rodu ne moremo prepri~ati mlaj{ih, da se udele`ijo tekmovanj. Enostavno niso motivirani. GG-je smo {e uspeli prepri~ati, da so se udele`ili [kalske lige, kjer orientacija ni tako zahtevna in je bolj

V ZTS so v tem trenutku v pripravi spremembe glede specialisti~nih dejavnosti, kamor spada tudi orientacija. ^e bodo spremembe za`ivele in prinesle ve~jo priljubljenost teh tabornikom lastnih dejavnosti, potem se za prihodnost orientacijskih tekmovanj ni bati, sicer pa se lahko tudi zgodi, da bomo ~ez 10 let vsi le {e prodajali pi{kotke.

@iga BAB[EK, RMT Ljubljana, orga-

BAB[EK, Ljubljana, orgaorganizator NOT-a nizator NOT-a nizator NOT-a nizator NOT-a NOT-a

Bla` Kova~i~ Bla` Kova~i~ Bla` Kova~i~ Bla` Kova~i~ Kova~i~ - Kovax, RGT Novo Kovax, RGT Novo Kovax, RGT Novo Kovax, RGT Novo Kovax, mesto mesto mesto

Razlogov za manj{e {tevilo ekip na NOT-u je ve~, vsekakor predvsem spreminjanje mi{ljenja mladine, program pa tudi ni ve~ tako vezan na orientacijo, kakor v preteklosti. NOT je zelo drag, vendar gre za kakovostno tekmovanje. Kako bi re{ili te`avo? Mogo~e manj{e {tartnine za NOT, za ostala orientacijska tekmovanja - ZOT, ROT, pa mogo~e ve~ ogla{evanja, ki bi pritegnilo tekmovalce, kljub temu, da najdemo za-

dosti informacij na rutka.net-u in v Taboru. Ali pa tekmovanje narediti bolj zabavno, ali pa zdru`iti zabavo in tekmovalnost.

Tudi v na{em rodu se je letos prvi~ primerilo, da mlaj{a generacija PP-jev ni bila preve~ zainteresirana za NOT, kar nas je presenetilo, saj se `e nekaj ~asa redno udele`ujemo orientacijskih tekmovanj in smo vsako leto zelo navdu{eni za ROT, NOT, ~e ne {e za kaj drugega. [tevilo ekip na orientacijskih

tekmovanjih upada, kar se sklada s splo{nim nezanimanjem mlaj{ih generacij na vodovih sestankih za orientacijske teme - vrisovanje in podobno. Zakaj tako? Mogo~e drugi motivi, druga~na vzgoja dana{nje mladine. Nas so te teme v otro{tvu zanimale, starej{i taborniki, ki so se udele`evali tekmovanj, so bili na{i vzorniki. Dana{njo mladino pa zanimajo povsem druge stvari in se je potrebno mo~no potruditi. Orientacijska tekmovanja se bodo morala v prihodnosti prilagoditi druga~nim interesom tekmovalcev, ~e jih bodo hotela pridobiti. Panoge in na~in tekmovanja bo potrebno spremeniti, ~eprav bi sama, kar se ti~e orientacije, najraj{i pri tabornikih ustavila ~as, saj se mi zdi to ena najbolj primarnih stvari, ki jih taborniki po~nemo. Velik del vseh tekmovanj je dru`enje, kar tudi dana{njo mlado generacijo zanima, drugi deltekmovanje, pa jim je povsem odve~. Organizatorji se bodo morali v prihodnosti prilagoditi novim razmeram in poskrbeti za spremembe.

Borut TERPINC Borut - Bory, RSK [kofja Bory, RSK [kofja Bory, RSK [kofja Bory, RSK [kofja Bory, Loka Loka Loka Loka

Tina LESKO[EK, RaR Ljubjana

Tina LESKO[EK, RaR Ljubjana RaR

Vredno ~asa in denarja

Poletni tabor z Luksembur`ani

Tuji skavti v Sloveniji - prilo`nost ali nekaj vsakdanjega, nezanimivega. Po odzivu sode~ tisto drugo. Kot da nekaj velja samo odhod preko meje in da do mednarodnih izku{enj lahko pridemo samo z `igom v potnem listu.

MEGATABOR

No ja, pa ni samo to; so tudi drugi na~rti za poletne mesece in pomanjkanje denarja. Tako ka`ejo namre~ rezultati ankete, ki je pred ~asom potekala na Rutki (tri ~etrine anketirancev »pesti« pomanjkanje ~asa in denarja). Spra{ujem se, ali imajo druga~ne plane samo vodniki, ali tudi tisti, ki bi na taboru Luksembur`anov sodelovali kot udele`enci (14 - 17 let)? Imajo »prazno denarnico« vodniki, ki so navajeni, da so na taborjenju brezpla~no ali tudi udele`enci, ki bi za pester program morda od{teli tudi nekaj ve~ denarja? Verjetno gre za motivacijo vodnikov in `eljo udele`encev.

In kje se skrivavpra{am vas?

Morda v druga~nem pogledu; postavimo se v ko`o na{ih gostov in se vpra{ajmo, zakaj si na taboru, ki ga organizirajo v Sloveniji, `elijo tudi udele`ence iz Slovenije. Zaradi {tevilke najbr` ne, pa~ pa zaradi spoznavanja de`ele skozi

sodelovanje, dru`enje in zabavo med udele`enci na taboru. Izmenjava izku{enj in pogledov na `ivljenje mladih v razli~nih okoljih ustvarja nove mo`nosti za bolj{o kakovost `ivljenja in {e ve~ prilo`nosti.

Prilo`nost torej tudi doma, v naro~ju Julijcev.

Pa {e to, na spletni strani Tabora http://www.lgs.lu/slovenija/ dobite osnovne informacije, poleg tega pa se lahko nau~ite nekaj luksembur{kih besed (z izgovorjavo) in predlagate tiste,

luksembur{kih skavtov, od

16. do 27. julija 2003 v Bohinju (Rib~ev Laz), cena

42.000 tolarjev, rok prijav

26. april 2003, rok pla~ila do konca junija, informacije in vpra{anja na jurij.tihelj@ rutka.net, prijave na pugy@rutka.net.

za katere menite, da vam bodo na taboru z Luksembur`ani pri{le prav.

MNENJE

Republi{ko orientacijsko tekmovanje

Vendar me »rezultat« nekako ni prepri~al. Obti~al sem namre~ v dilemi ali mislimo, da naj bi ROT ponujal izziv in avanturo, ali pa resni~no velik del udele`encev dobi svojo dozo adrenalina. Kaj ROT dejansko nudi slovenskim popotnicam in popotnikom ter gr~am?

Ponuja jim tridnevno tekmovanje, na katerem morajo nositi obvezno taborni{ko opremo, ponuja jim risanje kopice topografskih izdelkov, ponuja jim prehod minskega polja, postavljanje {otora iz {otork in kuhanje gola`aponuja preverjanje osnovnega taborni{kega znanja. ^e je lepo vreme in orientacija ni preve~ zahtevna, te~e vse kot po maslu in kon~ni rezultat je odvisen od belih rokavi~k in kvalitete »tasterja« za oddajanje Morsejeve abecede. Ni~ nepredvidenega (razen vremena), ni~ kreativnega (v~asih je bilo treba izdelati vsaj pionirski objekt) in ni~ kar bi burilo duha v smislu avanture ( v Novem mestu smo se vsaj vozili z voja{kimi gumenjaki po Krki).

^e ROT obrnem na glavo in razmi{ljam, kako bi lahko bilo tridnevno tekmovanje bolj »avanturisti~no«, si v domi{ljiji lahko ustvarim naslednji scenarij: na {tartu bi lahko vsaka ekipa izmed opreme poljubno izbrala dolo~eno {tevilo kosov, orientacija bi lahko bila za~injena z razli~nimi pripomo~ki za orientiranje npr. s pomo~jo radioamaterskega lisi~arja ali GPS-om, na

Namen mojega pisanja ni komentar na Rutki izvedene ankete na temo »Kaj ti predstavlja ROT«, je pa povod za razmislek. Pri~akoval sem namre~, da popotniki in popotnice jemljejo tekmovanje bolj kot zabavo in dru`enje in manj kot avanturo in izziv. Pa sem se o~itno u{tel - rezultati so namre~ pokazali razmerje v prid drugemu.

kontrolnih to~kah bi ekipe opravljale prakti~ne naloge, pri katerih bi lahko uporabljale samo na {tartu izbrano opremo ali omejene pripomo~ke, s signaliziranjem bi na ve~jo razdaljo prenesli za dolo~eno nalogo pomembne podatke, na bivaku bi ~as za postavljanje preno~i{~a izkoristili za pripravo pionirskega objekta, pripravo obroka bi lahko popestrili z druga~nim obrokom (nekaj elementov je v preteklosti `e bilo, pa smo jih zaradi »udobja« izpustili ali vkalupili v enoten vzorec). Celoti bi lahko dodali {e kak{en no~ni premik, druga~no prevozno sredstvo (~oln, kolo) ali izdelavo splava s katerim bi »prenesli« opremo ekipe.

^e bi se ob enem izmed mo`nih scenarijev na koncu vpra{al, zakaj na ROT-u sodeluje vsako leto manj ekip, potem bi lahko med razloge poleg `e znanih (organizacija, nagrade, visoka {tartnina ...) uvrstil tudi pomanjkanje izzivov in avantur; prikaza iznajdljivosti v razli~nih situacijah in nepredvidenih okoli{~inah, krepitve timskega duha in sodelovanja med ekipami. Verjamem, da bodo eden od izzivov in mo`nosti za kreativnost organizatorjev v prihodnje tudi dodatki, ki bodo vzpodbujali iznajdljivost udele`encev.

Kaj ti predstavlja ROT (republi{ko

orientacijsko tekmovanje)?

preverjanje osvojenega taborni{kega znanja,4.46 %

izziv in avanturo, 55.94 %

zabavo in dru`enje z drugimi taborniki,31.19 %

krepitev odnosov med ~lani ekipe,2.97

SEMINAR Na taborjenje pripravljeni!

Seminar za organizatorje in izvajalce taborjenj

Seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj, ki je potekal 7. in 8. marca v Gozdni {oli v Bohinju, se je udele`ilo 30 udele`encev iz 13 rodov in enega Stega Ljubljana 4. Najve~ udele`encev je bilo iz Rodu kranjskega jegli~a iz Sp. Idrije in Rodu morskih viharnikov iz Portoro`a.

Kaj so udele`enci "odnesli" od seminarja (preverjeno):

·spoznali so druge udele`ence in vzpostaviti povezave med rodovi

·dobili so informacije s podro~ja zakonodaje (odgovornost, pravni vidiki) in zagotavljanja varnosti

·dobili so informacijo in mo`nost za sodelovanje s {tudenti medicinske fakultete pri zagotavljanju medicinske oskrbe na taboru

·spoznali so postopke o tehni~ni pripravi in izvedbi taborjenja (organizacija, podpora - finance, administracija)

·spoznali so naloge vodstva, delitev dela in pomembnost sodelovanja s star{i, okoljem

·skupaj so nanizali {tevilne ideje za rde~o nit in program (ki bo dober, zanimiv, pester)

·dobili so izku{njo, kako pozitivna klima in ustvarjalno vzdu{je (ki ga je bilo na seminarju veliko) vpliva na uspeh in zadovoljstvo

Bi si lahko `eleli {e kaj ve~?

Prilo`nost za nabiranje prakse

Matija @erdin, Matija Matija @erdin, Matija {tudent medicinske fakultete medicinske fakultete {tudent medicinske fakultete medicinske fakultete fakultete

"Sodelovanje s taborni{kimi rodovi pri zagotavljanju medicinske oskrbe na taboru {tudentje medicine vidimo predvsem kot prilo`nost, da dobimo prilo`nost za pridobivanje prakti~nih izku{enj na podro~ju la`jih po{kodb in prepoznavanja bolezenskih stanj (seveda si `elimo, da bi bilo teh ~im manj). Bivanje v naravi pod platneno streho pa tudi kot prilo`nost za spoznavanje lepot taborni{kega na~ina `ivljenja."

@E VESTE KAM NA TABORJENJE?

^e ne, vas vabimo v Kokarje, na taborni prostor rodu SOTO^JE Nazarje-Kokarje, kjer boste spoznali lepote in obi~aje Zgornje Savinjske doline.

Nekaj o nas

Sede` in mati~ni tabor je v Kokarjih. V dru{tvu zdru`ujemo interese bolj in manj mladi iz ob~ine Nazarje in okolice. Za`eljeni so vsi , ki jim je blizu narava in jim osnovna na~ela taborni{tva niso odve~. Za izobra`evanje najmlaj{ih skrbimo v obliki kro`kov na osnovnih {olah v Nazarjih, Mozirju in na Re~ici ob Savinji.

V dosedanjem delovanju je bil, poleg redne dejavnosti, poudarek na ureditvi tabornega prostora.

Ve~ o nas lahko izveste na internetnih straneh http://www.rsn.rutka.net http://www.rsn.rutka.net http://www.rsn.rutka.net http://www.rsn.rutka.net

(V februarju na~rtujemo obnovitev in pove~anje strani).

Taborni prostor

SOTO^JA je v Kokarjih, znani taborni{ki lokaciji, kjer imajo poleg nas doma~inov svoj tabor tudi taborniki Rodu II. grupe odredov iz Celja. V preteklosti so se tu sre~evali taborniki iz vseh krajev biv{e Jugoslavije in tudi od drugod.

Mo`ne aktivnosti:

--- igre z `ogo igre `ogo igre z `ogo igre `ogo igre ({portni center - Laze) --

- kopanje in gumiraft kopanje in gumiraft kopanje in gumiraft kopanje in gumiraft (Dreta - 300 m, Savinja - 2 km)

--- squash squash squash squash (bife Piskerc - 500 m.) --- jahanje, tenis jahanje, tenis (Ran~ Burger , Hotel [torman Veni{e1,5 km )

Tabor je od ceste Nazarje-Gornji Grad oddaljen 500m, od vasi Kokarje 300 m. Le`i na lepi lokaciji, tik nad novim {portno-rekreativnim centrom Laze, od katerega je za mirno taborjenje ravno dovolj odmaknjen. Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300 m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 40 {otorov. V brunarici je mala kuhinja z jedilnico, na podstre{ju pa prostor za dodatnih 20 le`i{~. V taboru so vodovod in sanitarije. Elektrika je v pripravi.

Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostinstvo (odli~na in poceni hrana). V kolikor je interes postavimo in damo na razpolago tudi {otore.

- kolesarjenje in gorsko kolesarjene kolesarjenje in gorsko kolesarjene

kolesarjenje in gorsko kolesarjene

kolesarjenje in gorsko kolesarjene

-- kajak, rafting kajak, rafting kajak, rafting kajak, rafting kajak, rafting ([port center Prodnik - 7 km)

-pohodi: ^reta ^reta - 1,5h, Dobrovlje - 1,5h, Dobrovlje - 1,5h, Dobrovlje - 1,5h, Dobrovlje - 1,5h, Dobrovlje -1,5h, -1,5h, -1,5h, (preko ^rete in Dobrovelj poteka evropska pe{ pot), Menina Menina Menina - 2,5h - 2,5h - 2,5h - 2,5h - 2,5h (iz [martnega ob Dreti), (visoka planota znana po flori in favni), Golte Golte Golte Golte - 3h 3h - 3h (park planinskega cvetja), Savinjski Savinjski Savinjski gaj - 1h gaj - 1h 1h (park cvetja)

Nazarje

- grad “Vrbovec - grad “Vrbovec - grad “Vrbovec - grad “Vrbovec grad “Vrbovec” ( 13. stoletje)

- Fran~i{kanski samostan - Fran~i{kanski samostan - Fran~i{kanski samostan - Fran~i{kanski samostan (17. stoletje)

- samostanska knji`nica - samostanska knji`nica - samostanska knji`nica - samostanska knji`nica - samostanska knji`nica (17. stoletje)

[e nekaj znamenitosti:

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX IVO

ETNOSTEP 2003

Komisija za program pripravlja etnolo{ki tabor Etnostep Lo`e 2003, ki je vklju~en v program evrokorakov (namenjen je popotnikom in popotnicam).

Aktivnosti bodo v vasi Lo`e v Vipavski dolini, in sicer od 3. do 10. avgusta 2003. Ve~ informacij dobite v reviji Tabor, na spletni strani http:// rmb.rutka.net/akcije/etnostep2003.html ali v PORODU. Za odgovore na dodatna vpra{anja se lahko obrnete na beo@ rutka.net (Tadej Beo~anin).

Komisija za programn za vejo PP

TE^AJI 2003

S te~aji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODRO^JA SPECIALNOSTI `elimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri ~lanih, vodnikih in na~elnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju taborni{kih specialnosti, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne.

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE,

Gozdna {ola Bohinj, 24.6. - 1.7. 2003

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:

·Geografska orientacija

·Splo{no o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina

·Branje kart in kartometrija

·Merjenje in ocenjevanje v naravi

·Kompas in drugi tehni~ni pripomo~ki za orientacijo

·Gibanje po terenu s pomo~jo kompasa in karte

·Skica terena, izdelava skice

·Orientacija na terenu

Pogoja:

·starost najmanj 15 let

·osnovno znanje drugega lista

Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: 25.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Bla` Grapar, specialist orientacije in topografije (blaz.grapar@ email.si)

TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , TE^AJ IN PIONIRSTVA

·Nabiranje in priprava u`itnih divjih rastlin

Pogoja:

·starost najmanj 15 let

·osnovna znanja zahtevana z ve{~ino zdrava prehrana in higienik Cena: Cena: 10.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Albert Li~an, specialist prehrane v naravi

LOKOSTRELSKI TE^AJI, Gozdna {ola Bohinj, 2. - 9.8. 2003

Udele`enci bodo lahko sodelovali lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja: ·te~aj za lokostrelce - za~etnike

·izpopolnjevalni te~aj lokostrelstva

·te~aj za vaditelje lokostrelstva

·te~aj za u~itelje lokostrelstva

·te~aj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih

Pogoji:

·kandidati te~aja za lokostrelce - za~etnike morajo biti stari najmanj 14 let

·kandidati te~aj za vaditelje lokostrelstva morajo biti vodniki

·pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port

Cena: Cena: Cena: Cena: 34.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Frane Merela, in{truktor specialnosti lokostrelstva v ZTS (frane.merela@ guest.arnes.si)

TEMELJNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, klubov) -,

Gozdna {ola Bohinj, 17. - 24.8. 2003

Udele`enci bodo osvojili osnovno osnovno osnovno osnovno znanje in spretnosti znanje in spretnosti iz naslednjih

podro~ij:

·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije

·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije

·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje

·poznavanje programa ZTS

·odnos mladi - dru`ba

Pogoja:

·starost najmanj 17 let

·osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja

5.7. - 10.7. 2003

5.7. - 10.7. (lokacija bo znana naknadno)

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti znanje iz naslednjih podro~ij:

·Poznavanje vrvi in vozlov

·Osnove bivanja v naravi

·Ognji, ognji{~a, na~in pri`iganja ognja

·Odnos pre`ivetnika do narave

·Oprema pre`ivetnika

·Izdelava pionirskih objektov

·Priprava hrane v naravi

Pogoja:

·starost najmanj 15 let

·osnovna znanja zahtevana z ve{~inami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec

Cena: Cena: Cena: 20.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: te~aja: Jernej Kova~i~, specialist pionirstva in bivanja v naravi (jerry@ rutka.net)

TE^AJ PREHRANE V NARAVI, 19. - 21.9.2003

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:

·Narava in rastlinski svet

·U`itne in strupene rastline za zdravje

·Priprava obroka

·U`itne in strupene rastline za prehrano

Cena: Cena: Cena: Cena: 29.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Tine Radinja

NADALJEVALNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike ~et, rodov) -, Gozdna {ola Bohinj, 17. - 24.8. 2003

Udele`enci bodo nadgradili nadgradili nadgradili nadgradili nadgradili in raz{irili in raz{irili in raz{irili in raz{irili znanje in spretnosti spretnosti znanje in spretnosti spretnosti iz

naslednjih podro~ij:

·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije

·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije

·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje

·poznavanje programa ZTS

·odnos mladi - dru`ba

Pogoja:

·starost najmanj 18 let

·opravljen temeljni te~aj za vodje enot in predstavljen projekt

Cena: Cena: Cena: 29.000 tolarjev

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Tina Bogataj

VODNI[KI TE^AJI PO OBMO^JIH:

Celjsko-zasavsko obmo~je Celjsko-zasavsko obmo~je Celjsko-zasavsko obmo~je Celjsko-zasavsko obmo~je obmo~je

- Rod jezerskega zmaja, Ribno, julij

- Rod zelene Rogle, Skomarje, med jesenskimi po~itnicami

Dolenjsko

obmo~je Dolenjsko obmo~je Dolenjsko obmo~je Dolenjsko obmo~je Dolenjsko obmo~je

- OO Dol, med jesenskimi po~itnicami Gorenjsko obmo~je obmo~je obmo~je

- OO Gor, Marindol, avgust, Ju`noprimorsko-notranjsko in Obljubljansko obmo~je in obmo~je in

- OO JPN in Obljubljanska OO, avgust

Ljubljansko obmo~je - MZT obmo~je - MZT -

- Mestna zveza tabornikov, [martno na Pohorju, 19. - 30. avgust , Luka Kronneger; kronglc @ siol.net

Mariborsko obmo~je Mariborsko obmo~je Mariborsko obmo~je Mariborsko obmo~je

- OO Maribor; Kozjak nad Mariborom, 22. - 29. avgusta

Boris Volari~, vol@ rutka.net

Pomursko obmo~je Pomursko obmo~je Pomursko obmo~je Pomursko obmo~je

- OO Pom, julij

Severnoprimorsko obmo~je Severnoprimorsko

- OO SPrim, avgust

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV

·urejanje hi{e in tabornega prostora ·priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa

·obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah

[TPM 2003

Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na taborni{ko tekmovanje

do nedelje nedelje nedelje, 25.5.2003 25.5.2003 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip ekip bo ob 09.00 uri v Velenju 09.00 uri v Velenju 09.00 uri v Velenju 09.00 uri v Velenju 09.00 uri v Velenju (to~en kraj bo znan naknadno). Udele`i{ se ga lahko z me{ano pet ~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah. Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998).

Opozarjamo na nekaj to~k:

bo

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2003.

Rok za udele`ence 30. april 2003.

Rok za V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest, bomo upo{tevali datum prijave. Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice. ^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.

·Pri pogojih za starost udele`enk in udele`encev velja koledarsko leto.

·Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net ali na obrazcu “Prijava udele`encev na te~aje ZTS 2003”, ki jih po{ljite v pisarno Zveze tabornikov Slovenije.

·Polovico te~ajnine je potrebno nakazati ob prijavi na te~aj (s tem je prijava potrjena), ostalo pa poravnati najkasneje 10 dni pred za~etkom te~aja.

·Rok za odpoved udele`be je 10 dni pred za~etkom te~aja. Organizator v tem primeru zadr`i 10% te~ajnine (administrativni stro{ki). V primeru kasnej{e odpovedi organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije).

·Dodatne informacije in vpra{anja na spletni strani znanje.rutka.net.

RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI [OLI ZTS

Med poletno sezono v letu 2003 `elimo vsem udele`encem tabornih izmen v Gozdni {oli v Bohinju in udele`encem iz tujine zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, `ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre.

V ta namen potrebujemo v ~asu julija in avgusta 2003 v ~asu in avgusta v ~asu julija in avgusta 2003 v ~asu in avgusta ~lane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike) ki:

·imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in `elijo razviti organizacijske sposobnosti,

·se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok,

·`elijo prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra,

·so stari med 18 in 30 let,

·`elijo pre`iveti od 7 do 10 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole.

Poleg tega `elimo v ~asu 17. do 24. avgusta 2003 ~asu 17. do 24. avgusta v ~asu 17. do 24. avgusta 2003 ~asu 17. do 24. avgusta avgusta zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju [ole za vodje. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (Kanar~ki).

Naloge tehni~nega osebja so:

·opravljanje pisarni{kega dela

·Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah:

Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1986 - 1989, Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1985 in starej{i.

·Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 25 to~k (`enska ekipa = +125 to~k).

·Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

·V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Oprema Oprema Oprema za [TPM za [TPM za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, za`elen je tudi glasbeni in{trument …

Tudi letos podeljujemo pokal FERKO FERKO pokal FERKO FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledihpokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip.

[tartnina zna{a 12.000 SIT SIT [tartnina zna{a 12.000 SIT SIT na ekipo na ekipo na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (sendvi~ in pija~a na kontrolni to~ki v soboto, ter sestavine za pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe … Za rod, ki bo imel dve ali ve~ ekip, bo popust na vsako ekipo 3.000 SIT, kar pomeni, da se ekipam zni`a {tartnina na 9.000 9.000 9.000 SIT!!! SIT!!!

Prijave po{ljite do 16. maja 2003 Prijave po{ljite do 16. maja 2003 Prijave po{ljite do 16. maja 2003 Prijave po{ljite do 16. maja 2003 maja na naslov: Primo` Vrabi~, [ercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail: vrabic@ email.si ).

V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na transakcijski ra~un {t.: 03176-1000008467. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani:http://rjz.rutka.net

KANDIDACIJSKA KOMISIJA

Kandidacijska komisija, ki jo je za izvedbo volitev imenovalo stare{instvo ZTS na 7. seji, 6.12.2002, ugotavlja, da odziv na razpis za volitve novih organov ZTS v mandatnem obdobju 2003 - 2006 ni bil zadosten. Komisija se je soglasno odlo~ila, da dolo~i novi rok za oddajo kandidatur do 22.4.2003. 22.4.2003. novi rok za oddajo kandidatur do 22.4.2003. 22.4.2003.

Komisija poziva rodove uprave, vodstva obmo~nih zvez in druge organi ZTS, da resno pristopijo k tej odgovorni nalogi, da bi zagotovili normalno delovanje ZTS v prihodnjem mandatu.

Komisija za program za vejo PP

Lo`e 2003 - VABIMO

V prej{nji {tevilki Tabora smo vam na kratko predstavili vas Lo`e in tabor Etnostep, kjer bomo taborniki avgusta letos postali etnologi in raziskovali zgornjo Vipavsko dolino. ^e ste ~lanek spregledali oziroma na Etnostep pozabili, naj ponovim nekaj najpomembnej{ih dejstev.

aprila objavljene na spletni strani Rodu mladi bori (http://rmb.rutka.net), kadarkoli pa se lahko obrnete na Tadeja (beo @ rutka .net) ali na Andreja (andrej.rutar1 @ guest.arnes.si).

Na taboru se bomo spoznali z osnovami etnologije - raziskovali bomo ljudsko kulturo zgornje Vipavske doline: obi~aje, arhitekturo, prehranoskratka na~in `ivljenja v ruralnem okolju. Z dragocenim prostovoljnim delom bomo pomagali doma~inomuredili bomo pe{pot od Lo` do Go~.

Etnologi nas bodo prepri~ali v u~inkovitost raziskovalnih metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, posku{anja ... Kon~ni izdelek bo etnolo{ka razstava, na kateri bomo pokazali izdelke, ki bodo nastali med taborjenjem. Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - {otorili, pre`iveli nepozabne ve~ere ob tabornem ognju ... Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na taborih Evrokorakov.

Tokrat pa {e nekaj osnovnih informacij: kaj, kje, kdaj…?

Etnostep 2003 bo v Lo`ah, v od Vipave 3 kilometre oddaljeni vasici. Tabor, vklju~en v program Evrokorakov,

se bo odvijal od 3. do 10. avgusta 2003 na tabornem prostoru, ki ga lahko vidite na sliki. Ne skrbite - ne bomo raziskovali travnika, ampak vse okrog njega. Program je v osnovi namenjen popotnikom in popotnicam, vendar si prizadevamo, da bi omogo~ili udele`bo tudi gr~am. Vse zainteresirane gr~e boste prav gotovo pravo~asno obve{~ene. Vse dodatne informacije bodo 1.

Torej - smo vas prepri~ali? Pridite na tabor, kjer obljubljamo neskon~no zabave tako med raziskovanjem kot tudi prostim ~asom. Prijavite se s prijavnico, ki jo dobite na spletni strani http://rmb.rutka.net/akcije/ etnostep2003.htm , ali pa pri na~elniku, ki jo je skupaj z razpisom dobil v POROD-u. Rok prijav je 30. april Rok prijav je 30. april Rok prijav je 30. april Rok prijav je 30. april prijav 2003 2003 2003, {tevilo mest pa omejeno (30), zato pohitite in si {e danes priborite nepozabno izku{njo.

Alojzija Korbar Tacar

Generalna sekretarka PZS

V RAZMISLEK

^lanek iz Obvestil Planinske zveze Slovenije, letnik 29, {tevilka 3

ZAKAJ ^LANSTVO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

IN KAK[NO PZS SI @ELIMO ?

Kakor, da je ta ponos nekako zbledel v teku zadnjega desetletja. Vrednote tradicije postopoma zamenjujejo dobrine novega tiso~letja, moderne dobe. Je to pot v lep{i jutri ? Bomo zaradi tega sre~nej{i ? Sode~ po porastu kriminala, samomorov, lo~itev in odtujenosti med nami, temu ni tako. Vsaka civilizacija se sre~uje z rastjo, blagostanjem in zatonom. Bomo obupali in se predali ~rednemu nagonu glede televizije, ra~unalni{kih igric, obsedenosti po neskon~nih klepetalnicah na internetu?

Ali res postajamo druga~ni ? Kako to vpliva na bodo~i razvoj planinstva ? Na{e zdravje je `e na meji ogro`enosti. V slu`bah sedimo, doma sedimo, na obiskih sedimo. Kdaj pa sploh {e hodimo ? Med nakupovanjem. Je to res tisti najlep{i del tedna, ko se sre~ujemo v trgovskih centrih ? Je to tista zapolnitev na{ega jaza, ki nas napolni z ustvarjalno energijo, da smo lahko v naslednjem tednu v slu`bah ustvarjalni, zadovoljni in kreativni ? Ne verjamem.

Ljudje smo motori~na bitja. Gibanje nas ohranja ne le fizi~no, ampak tudi psihi~no. Kje je lahko lep{e do`ivetje popolnosti, raznolikosti in mo~i, kot v naravi ? Veter v laseh, vznesenost na vrhu gore in ponos nad samim seboj. Pogled po~iva na lepotah doline, i{~e znana mesta. Spomini, sre~a, odgovor na neko~ zastavljeno vpra{anje. Naklju~no sre~amo nekdanje prijatelje, znance, so{olce. Mar ni sre~anje v naravi mnogo bolj pristno, globlje od sre-

Pred leti sem bila ve~krat slu`beno v [vici. Poslovni partnerji so mi razkazali svoj dom, prijatelje in de`elo. Te`ko je opisati tisti ponos, ki je `arel iz njihovih besed, hoje, pogledov, te`ko prenesti do`iveto na papir. Biti [vicar je njim nekaj tako velikega, da sem jih takrat komaj razumela. Priznati pa moram, da sem jih tudi zato {e bolj spo{tovala. Imeli so nekaj, kar so opisovali predniki. Imeli so domoljubje, spo{tovanje do doma, narave in dr`ave. Deloma sem to primerjala z ob~utkom, ki smo ga imeli Slovenci v nekdanji Jugoslaviji. Bili smo Slovenci. Na to smo bili in smo ponosni.

~anja v dolini, kjer se nam vedno mudi?

Postajamo ena velika dru`ina. Dru`ina ljubiteljev svobode, narave, gorskega sveta, domovine. Kje se ~utimo doma ? Tam, kjer smo svobodni. V Sloveniji lahko neovirano hodimo kjerkoli, brez bojazni, da bi za pot potrebovali denar in si tako kupili vodnika, ki nas bi edini lahko peljal na dolo~eno goro.

Se kdaj vpra{amo, kdo je to pot zgradil, kdo jo vzdr`uje; se vpra{amo, kdo in kdaj je zgradil planinsko ko~o. Bili so ~asi, ko se je delalo po dvanajst ur {est dni v tednu. Ni bilo helikopterjev, ni bilo motornih `ag, ni bilo mobitelov. Ljudje pa so vseeno gradili svoje domove sredi planin in gora. Bili so ponosni na svojo zemljo, na svojo domovino. Bili so ~lani planinske dru`ine.

Danes se zdi ta ~as neskon~no dale~, neskon~no tuj. Delo brez pla~ila? Ne, tega pa ne! Tako razmi{ljanje vodi v samozadostnost. Kdo pa potrebuje {e Planinsko zvezo? Le zakaj bi pla~evali ~lanarino, ~e pa lahko koristimo planinsko infrastrukturo brezpla~no? Kje

so meje? Ali bomo tako samozadostni tudi takrat, ko bomo po{kodovani mi ali pa na{i najdra`ji? Bomo pri~akovali pomo~ Gorske re{evalne slu`be ali pa se vdali v usodo in umrli? Tisto prvo se nam zdi logi~no, drugo pa nesprejemljivo. Kdo pa pla~a delo gorskih re{evalcev? Kdo pla~a delo markacistov, kdo skrbi za planinske ko~e, ki nam nudijo zavetje in s tem tudi pre`ivetje? Tukaj je potrebno veliko denarja, ki na{im sr~nim mo`em povrne le stro{ke, ne da pa dohodka in kon~no `ivljenja.

Pomislimo na to takrat, ko pla~amo ~lanarino in smo s tem tudi ~lani planinskih dru{tev in zveze, z vsemi pravicami ter ~astnimi obvezami. Bodimo ponosni na to. Povabimo v svoje vrste tudi prijatelje, da bomo skupaj gradili na temeljih zgodovine planinstva in u`ivali v sadovih skupnega dela. Le dobro sodelovanje nas vseh, vodi k temu, kar si vsi `elimo - sodobno organizirano Planinsko zvezo Slovenije - ki bo tudi zaradi nas in mi zaradi nje.

Pepl

Permanentne GPS postaje v Sloveniji

Diferencialna metoda dolo~itve lege z GPS omogo~a uporabniku znatno bolj{e rezultate. Za to metodo vedno potrebujemo dva sprejemnika in da se izognemo nakupu dveh sprejemnikov, nam pomagajo t.i. permanentne (stalne) GPS postaje.

Pri dolo~ itvi lege s pomo~jo GPS sprejemnika na natan~nost dolo~ene lege vpliva izbira sprejemnika in pa metoda meritve. Za geodetsko natan~nost potrebujemo profesionalne, drage sprejemnike in dolgotrajne meritve, za vsakdanjo orientacijo po terenu pa nam zadovoljivo natan~nost nekaj metrov tudi z najpreprostej{imi sprejemniki omogo~i diferencialna metoda. Diferencialna metoda izkori{~a dejstvo, da

je vir ve~ine pogre{kov pri posamezni meritvi odvisen od geometrije ter pogre{kov vidnih satelitov in lastnosti atmosfere. Na nekem omejenem obmo~ju so ti vplivi enaki. Pri diferencialni metodi zato postavimo prvi sprejemnik na to~ko z znanimi koordinatami in razlika med znanimi in izmerjenimi koordinatami pomeni pogre{ek meritve. Z drugim sprejemnikom se lahko premikamo po zemlji{~u in vsakokrat-

no meritev »popravimo« z izra~unanim pogre{kom s prvega sprejemnika. Za sprotno upo{tevanje pogre{kov potrebujemo {e neposredno radijsko zvezo med obema sprejemnikoma.

Ker je za ve~ino uporabnikov neracionalno pred meritvijo postavljati sprejemnik na neko znano to~ko, se je uveljavila praksa, da se na znanih to~kah na dolo~eni oddaljenosti postavijo stalno delujo~i GPS sprejemniki, ime-

novani permanentne referen~ne GPS postaje. Gostota teh postaj vpliva na natan~nost meritev, vendar lahko meritve z natan~nostjo enega metra zagotovimo `e s postajami z medsebojno oddaljenostjo najve~ 70 km.

Tak{no omre`je deluje `e v ve~ini evropskih in drugih razvitih dr`av. Slovenija je pri za~etnih korakih nekoliko zastala, sedaj pa permanentne postaje postavljajo tako dr`avna geodetska slu`ba kot tudi nekatera podjetja. Naloge dr`avne geodetske slu`be v Sloveniji opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, pri vzpostavitvi mre`e permanentnih GPS postaj pa strokovno sodelujeta Geodetski in{titut Slovenije in Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, ob sodelovanju nekaterih podjetij. V prvi fazi bo na obmo~ju Slovenije vzpostavljenih 5 permanentnih postaj, v

drugi fazi pa predvidoma {e 10. Razporeditev postaj je razvidna iz slike. Prva izmed permanentnih postaj je bila postavljena v Ljubljani na Litijski cesti in je tudi vklju~ena v sistem postaj evropske mre`e. Tej sta sledili postaji v Mariboru in ^rnomlju, ki prav tako `e redno delujeta. V leto{njem letu bosta postavljeni {e preostali dve postaji iz prve faze, prva na pomolu v Kopru in druga v Bovcu. Te postaje bodo poleg ra~unanja popravkov za GPS meritve namenjene {e mnogim drugim nalogam, kot meritvam pomikov litosferskih plo{~, meritvam te`nosti in podobno. Za redno delovanje postaj skrbi Slu`ba za osnovni geodetski sistem, ki tudi preko spleta omogo~a vsem uporabnikom dostop do korekcijskih parametrov - popravkov za njihove opravljene meritve. Do teh korekcij je mogo~e dostopati

tudi s pomo~jo mobilnih telefonov, ki omogo~ajo podatkovni prenos.

Poleg permanentnih postaj, za katere skrbi dr`avna geodetska slu`ba, pa je v Sloveniji {e ve~ samostojno delujo~ih permanentnih GPS postaj. Postavila so jih posamezna podjetja, ki praviloma ponujajo korekcijske parametre kot del skupne usluge ali proizvoda. Tak{ne postaje so v Kopru, @alcu, Ljubljani in morda {e kje.

Z dosedanjimi postajami zahtevana gostota 70 km sicer {e ni dose`ena, vendar je tudi na ve~ji oddaljenosti od permanentne postaje meritev, pri kateri upo{tevamo korekcijo, mnogo natan~nej{a od meritve brez korekcije. Posebej zato, ker pri gibanju po terenu ne potrebujemo metrske natan~nosti, tudi natan~nost nekaj metrov je povsem dovolj.

FILATELIJA

Tone Simon~i~

Prve taborni{ke znamke

Mafeking 1900

Lani je bilo sto let od za~etkov Setonovega gozdovni{tva. Svetovna filatelija te obletnice ni posebej obele`ila, le v Ljubljani smo izdali spominsko kuverto in prilo`nostni po{tni `ig. @e ~ez nekaj let pa bomo po vsem taborni{kem svetu proslavljali stoletnico skavtstva lorda Baden-Powella, menda na jamboreeju v Londonu. Taborni{kih (skavtskih) znamk je kar nekaj `e iz{lo; okrog 350 de`el na svetu se je `e vpisalo v seznam izdajateljev taborni{kih znamk. [e ve~je je {tevilo de`el, ki so dolo~en taborni{ki dogodek proslavile s po{tnim `igom ali ovojnico.

Zato velja posebna pozornost prvi znamki, na kateri se je pojavil lik ustanovitelja skavtstva - lorda Baden-Powella, ~eprav tedaj {e nih~e ni vedel za mladinsko gibanje - skavtstvo.

Mislim na znamke, ki so iz{le leta 1900. Cape of good Hope (Rt dobrega upanja) v Ju`ni Afriki je postal znan po Burskih vojnah, v katerih je od 11. oktobra 1899 do 16. maja 1900 sodeloval tudi polkovnik Baden-Powell. Bil je poveljnik mesteca Mafeking (danes Mafikeng), ki so ga oblegali Buri.

Mafeking je mesto v provinci Bechuanaland, kasnej{a Botswana. Buri so bili nizozemski kmetje, potomci nizozemskih, spodnjenem{kih in hugenotskih kolonistov v Ju`ni Afriki. Leta 1806 so Kapland zavzeli Angle`i, Buri pa so se umaknili na sever in ustanovili svobodno dr`avo Oranje, Natal in Transval. Tedaj se je namre~ razvnela tako imenovana Burska vojna med Veliko

Britanijo in Burskima dr`avama Oranje in Transval. Lastniki su`njev, Buri se niso strinjali z liberalno britansko politiko, ki je `elela odpraviti su`enjstvo. To nasprotovanje je tlelo `e od leta

1836 dalje in se je kon~alo na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje. Klub vdaji glavnine burske vojske leta 1900, so se boji nadaljevali do leta 1902, ko sta uporni dr`avi postali britanski koloniji.

V vojnih razmerah ve~ina slu`b te`ko deluje, tudi delovanje po{te je bilo okrnjeno, je pa delovalo. Baden-Powell

je iz obleganega mesta po{iljal doma~e fanti~e s po{to. Menda so uradne znamke po{le in je zato Baden-Powell tvegal in natisnil "svoje". V Veliki Britaniji so se na uradnih po{tnih znamkah pojavljali lahko le liki vladarjev, v glavnem kraljice, nikakor pa liki {e `ive~ih oseb. Za take prekr{ke je grozila celo smrtna kazen. Svojemu oblikovalcu in tiskarju

kapitanu Greenerju je polkovnik Baden Powell naro~il naj iz fotografije fotografa D.Taylorja izdela predloge za znamko z njegovim portretom.Tako so nastale tri znamke, ki so jim prilepili ime »skavtske znamke«. S tiskanjem novih znamk so imeli s tedanjimi delovnimi pogoji in obstoje~o tehniko kar precej te`av.

V mestu Mafeking so najprej {tirinajst znamk Rta dobrega upanja pretiskali z napisom MAFEKING BESIEGED (Oblegani Mafeking), zatem so izdali {e tri znamke z zna~ilnostmi prilo`nostnih znamk. To so znane "skavtske znamke".

7. aprila 1900 je v nakladi 6.072 znamk v polah po dvanajst iz{la znamka za 3 penije s podobo polkovnika Baden-Powella. Znamka je {iroka 18,5 mm.

10.aprila pa sta iz{li {e znamki za 1 peni, na kateri je motiv »major Warner Goodyear, poljski pismono{a na kolesu« (naklada 9.476 znamk), na znamki za 3 penije pa je iz{la 21 mm {iroka znamka s portretom Baden-Powella (naklada 3.036 znamk). Prva znamka s portretom Baden-Powella je bila slab{e izdelana, zato so jo nadomestili z drugo ve~jo. Znamke so tiskali v tehniki »blueprint« - fotografsko, zato so vse znamke prusko modre barve, velikosti znamk, zob~anje in kvaliteta papirja so neenotni. Zaradi primitivne tehnike tiska, bolje re~eno kopiranja v tehniki razmno`evanja na~rtov (podobno ozalid) so znamke te`ko razpoznavne. Katalog Michel te znamke uvr{~a k znamkam Rta dobrega upanja kot britanska pomo`na izdaja. Znamke sodijo med redkej{e, v avkcijskih katalogih jih zato tudi redkeje zasledimo. Zelo iskana so tudi originalna pisma z omenjenimi znamkami in predvsem s pismi Baden-

Powella. Cene so temu primerne.

Pomembno je omeniti, da je vodja branilcev Baden-Powell po 219 dneh obleganega Mafekinga uspel pregnati Bure in obdr`ati mesto. Postal je narodni junak in verjetno so zato "pozabili" na njegovo predrznost, ko je dal sebe natisniti na znamke.

Starej{i taborniki-filatelisti uvr{~ajo omenjene tri znamke (ali pa le dve s portretom Baden-Powella) med skavtske, ~eprav so iz{le sedem let prekmalu … Ampak vseeno, je pa~ ustanovitelj skavtstva na njih! Uradni katalogi pa teh znamk ne priznavajo za skavtske. BePe je kasneje dejal, da je bil njegov {tabni kurir Warner Goodyear njegov prvi skavt. Kot posebnost pa le velja, da je znamka kolesarja Goodyearja prva v zbirki s kolesarsko tematiko.

^e{koslova{ka 1918

Bolj zanimive so po{tnemu prometu namenjene skavtske znamke, ki so jih ob koncu prve svetovne vojne izdali na ^e{kem. Monarhija Avstro-Ogrska je razpadla in z njo tudi njen sistem. Po{ta niti druge oblike prenosa sporo~il {e niso delovale. Tako je vodja skavtov Roessler Orovsky organiziral uraden prenos po{te med mestno hi{o, policijo, parlamentom, pra{kim gradom in `e-

lezni{ko postajo ~e{koslova{ke prestolnice Prage. Skavti so bili `e od 28.oktobra 1918 po 24 ur dnevno na voljo oblastem za prenos sporo~il. Zato jim je dr`avni narodni komite 7. novembra 1918 priznal pravice za prenos pisem in kartic s sporo~ili. S tem je tudi uradno potrdil njihov obstoj in delo v novi svobodni samostojni dr`avi.

7.novembra 1918 sta iz{li znamki za 10 haleru (modra) in 20 haleru (rde~a). Na zgornjem delu znamke je napis "PO[TA ^E[KYCH SKAUTU" na spodnjem pa "VE SLU@BACH NARODNI VLADY" (po{ta ~e{kih skavtov, v slu`bi ljudske vlade), znamke so `igosali z gumijastim `igom "N.V." (Narodna Vlada) ali "PO[TA SKAUTU". Kli{e za tisk v reliefu je bil izdelan le za en kos, zato ni na primer, niti dvoj~kov, ~etver~kov, bloka ali pol … Kli{e za znamko 10h so uporabili tudi za tisk dopisnic, ki pa so zelo redke, kli{e za 20 h pa za pisma. Kurirji so se na pisma podpisovali, vpisovali so jih tudi v dnevnik, kuverte pa so morali podpisane s strani naslovnika vrniti v glavni urad kot dokaz, da je bila po{ta dejansko izro~ena. Na pisma so z roko vpisali tudi datum dostave. Skavtska po{tna slu`ba je trajala od 7. do 25. novembra 1918

21. decembra 1918 je bil za predsednika ^e{koslova{ke izvoljen filozof

in dr`avnik Toma{ Garrigue Masaryk (1850-1937). Od leta 1917 je bil predsednik ~e{kega narodnega sveta v Parizu, leta 1918 pa je odlo~ilno sodeloval pri ustanovitvi neodvisne ~e{koslova{ke republike in bil njen predsednik v ~asu od 1918-1935. Tedaj so 600 serij znamk pretiskali z `igom "Prijezd presidenta Masaryka" - za enodnevno uporabo!

Obstajajo tudi narobe tiskani pretiski. Potem je za~ela obratovati redna dr`avna po{ta. Obe znamki so natisnili v nakladi 30.000 serij. Zaradi majhne naklade zelo redko naletimo na znamke na pismih, `igosane z okroglim `igom z dvojnim mostom ali nepo{tnim ovalnim `igom. Nekateri filatelisti obravnavajo ti dve znamki po poluradno izdajo.

Obstaja kar veliko {tevilo znamk za deset in dvajset halerov v raznih barvah - kot poskusni odtisi. Prva serija znamk je iz{la na sivkastem papirju in z rumenim lepilom.

7.decembra 1918 so ponatisnili obe znamki na belem papirju z belim lepilom.

Leta 1968 so ob "pra{ki pomladi" ponatisnili omenjeni znamki v sodobnem tisku. To serijo znamk uvr{~amo v zanimivo skavtsko po{tno zgodovino, ki je za ~e{ke skavte trajala slabe tri tedne.

Siam 1920

20. jamboree WOSM je bil na Tajskem. Siam, dana{nja Tajska, se je `e leta 1920 vpisal v taborni{ko filatelisti~no zgodovino kar po ve~ zanimivih »prvih dogodkih«, ki jih velja vsaj malce obnoviti.

Baden Powell je kmalu po odmevnem poskusnem taboru otrok leta 1907 za~el s svojimi {tevilnimi potovanju po svetu in seznanjati ostale de`ele o pomenu skavtizma za vzgojo mladega ~loveka. Tako ga je z veseljem sprejel tudi siamski kralj Rama VI, ki je bil prvi predsednik dr`avne skavtske organizacije.

Kmalu po obisku Baden-Powella v Siamu so tam v pomo~ skavtskemu gibanju obstoje~e znamke pretiskali z znakom tigrove glave in napisi v angle{~ini ali siam{~ini (Scout s Fund)pomo~ skavtom. Pretiskali so skupno 19 znamk in devet dopisnic.

Februarja 1920 so v ~rni barvi pretiskali znamke, ki so izhajale v letih 1906-1920:

Tip I: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s, 1t+25s,5s na 6s+20s,10s na 12 s + 5s) in z drugim `igom

Tip II: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s, 1t+25s, 10s na 12s +5s, 5s+20s)

Decembra 1920 pa so s tretjim ko-

vinskim `igom (v modri ali rde~i barvi) pretiskali sedem znamk, ki so vse iz{le leta 1920 in imajo podobo kralja Vijirayudh:

Tip III: (2s, 3s, 5s, 10s, 15s, 25s, 50s).

Podobno kot velja za znamke iz za~etka prej{njega stoletja, so tudi omenjene zelo razli~ne glede barve papirja, to~nosti pretiskov, barvnih odtenkov itd. Precej je zanimivih znamk s pretiski na kuvertah in jih redkeje sre~ujemo na avkcijah. Obstajajo ponarejeni odtisi tretjega tipa pretiskov na kuvertah in tudi na dopisnicah.

Omenjene tri serije znamk so prve, ki so jih pretiskali s skavtsko vsebino. So pa tudi prve znamke (tipa II in III), ki vklju~ujejo v po{tnini tudi denarno pomo~ za razvoj skavtstva v dr`avi. In {e tretje prvenstvo: to pa so DOPISNICE s pretiskom v po~astitev skavtstva v dr`avi. Ni iz{la znamka s skavtskim motivom ali v po~astitev skavtskega dogodka, pa~ pa so s pretiski popularizirali Baden-Powellovo gibanje.

Tega leta je bil v Londonu prvi svetovni jamboree, ki se ga je udele`ilo okrog 8.000 skavtov iz 33 de`el. Zato se je Baden-Powell povezoval z dr`avniki iz raznih de`el, da bi omogo~ili sodelovanje svojih skavtov na tem sre~anju.

Leta 1920 Anglija niti druge dr`ave, kjer je obstajalo skavtsko gibanje, niso izdali skavtske znamke,. [ele ob ~etrtem jamboreeju na Mad`arskem leta 1933 so organizatorji izdali serijo petih znamk z enakimi motivi in razli~nimi vrednostmi.

Po{ta poljskih skavtov

Posebno mesto v taborni{ki in tudi filatelisti~ni oziroma zgodovini po{te pripada dogodku iz ~asov nem{ke okupacije Var{ave, glavnega mesta Poljske. Var{ava je bila pojem za srdit odpor proti Nemcem, ki so se zverinsko lotili uni~evanja ljudi. Svetovno znana je skavtska po{ta, ki je delovala med var{avsko vstajo na Poljskem od 4. avgusta do 10. Septembra 1944. Skavti so prena{ali po{to in v te namene izdelali deset `igov: prva dva iz krompirja, ki pa sta se kmalu izrabila. Naslednje tri po{tne `ige so izrezljali iz lesa, ki pa so se tudi hitro izrabili. Naslednjih pet `igov pa so izdelali iz gumijastih podplatov ~evljev. Po{ta je odli~no delovala kljub {tevilnim `rtvam, trpljenju itd. Guinessova knjiga o posebnostih v filateliji omenja, da sta prva dva, torej krompirjeva, `iga (sicer uradno priznana kot po{tna `iga!) gotovo najcenej{a po{tna `iga v zgodovini po{te …

Bistra voda

Ko se je ~loveku prvi~ odprl pogled na Zemljo iz vesolja, se je zdelo, da je na{ planet moder. Zemlji da modro barvo voda, ki je za `ivljenje nujno potrebna. Kljub temu, da imamo vode dovolj, se sre~ujemo z resnimi te`avami pri tem naravnem viru.

Porazdelitev vode

95% vode na Zemlji je slane in neuporabne za pitje ali namakanje polj. ^eprav te vode ljudje ne moremo piti, je zelo pomembna, saj v njej `ivijo tudi plankton in alge, ki proizvajajo tri ~etrtine kisika v zraku. Preostalih 5% je sladka voda, pa {e te je ve~ji del led. To vse pomeni, da je za pitje in namakanje polj uporabno manj kot 3% vse vode na Zemlji. Druga te`ava je v tem, da je voda neenakomerno porazdeljena, saj

na nekaterih podro~jih vlada su{a, drugod pa je de`ja toliko, da reke poplavljajo.

Kako lahko kislim jezerom pomagamo!

Eden od na~inov, da se stanje jezera vsaj za~asno izbolj{a, je postopno nasipavanje apna. Nekatere skupine mladih so `e poskusile "posvojiti" zastrupljeno jezero.

Naredili so teste, s katerimi so dolo~ili kislost in stanje jezera, nato pa prevzele odgovornost zasipavanja z apnom.

To je dolgotrajna in odgovorna naloga, zato se je glede nje treba dogovoriti s pristojnimi organi.

Kako vodo onesna`ujemo

Industrija in dru`ba uporabljata reke in jezera kot odlagali{~a svojih odpadkov. Kmetijstvo pa onesna`uje vode z uporabo umetnih gnojil in kemikalij. @veplov dioksid in du{ikov oksid, ki ju »proizvajata« industrija in avtomobili so s svojim onesna`evanjem glavni vzrok kislosti. Onesna`ujeta ozra~je in kot kisel de` onesna`ujeta na{e vode. Jezera in reke postajajo bolj in bolj kisla in v njih umira `ivljenje.

Kaj povzro~a kislost vode

STOPNJA KISLOSTI VPLIVI

Nevtralno pH 7Jezero je nevtralno in kislost nanj ne vpliva.

10 krat preve~ kislo pH 6Nekatere ribe se ne morejo razmno`evati.

100 krat preve~ kislo pH 5Zmo`nost bakterij in drugih mikroorganizmov za razkrojevanje odmrlih rastlin in `ivali se je drasti~no zmanj{ala. Mnogo vrst rastlinskega planktona odmre.

1000 krat preve~ kislo pH 4Mnogo vrst rib pogine.

10 000 krat preve~ kislo pH 3Vse ribe poginejo, ker ne morejo ve~ dihati.

Iz knjige Pomagajmo ohraniti svet, ZTS 1994

ASTRONOMIJA

OZRIMO SE V NEBO

Prehod merkurja ~ez son~evo ploskev

Merkur je od vseh planetov Oson~ja Soncu najbli`ji in je v povpre~ju od njega oddaljen 58 milijonov kilometrov. Sonce obkro`i `e v 88-ih dneh. Po svoji velikosti in masi je prej podoben Luni kot Zemlji, saj njegov premer meri manj kot 5 tiso~ kilometrov. Ube`na hitrost z njegove povr{ine zna{a 4,3 km/s in je premajhna, da bi mogel obdr`ati omembe vredno atmosfero. Tudi povr{ina je bolj podobna Luni, saj ga prekriva ogromno {tevilo kraterjev. Najve~ja te`ava, s katero se sre~amo pri opazovanju Merkurja je, da ga nikdar ne moremo opazovati na popolnoma temnem ozadju. ^eprav je svetel kot najsvetlej{e zvezde, ga lahko opazujemo le nekaj dni v letu in sicer takrat, ko je od Sonca navidezno najbolj oddaljen. [e bolj redko pa imamo mo`nost Merkur opazovati kot temno piko na Son~evi ploskvi …

Zadnji prehod Merkurja ~ez Son~evo ploskev se je zgodil 5. novembra 1993, a pri nas `al ni bil viden, saj je bila pri nas v ~asu prehoda no~. Zadnji viden prehod Merkurja iz na{ih krajev je bil 12. novembra 1986 in sicer smo lahko opazovali le zadnji dve minuti prehoda Merkurja ~ez Son~evo ploskev takoj po Son~nem vzhodu. Naj vas spomnim, tiste, ki ste `rtvovali tisti dan kako uro spanja ali ve~, da je takrat segala v Ljubljani megla do vi{ine 700 m in izbira lokacije za opazovanje ni bila ravno enostavna, saj je v vi{inah `e le`al sneg. Tudi 9. novembra 1973 je Merkur pre~kal Son~evo ploskev, vendar boste za detajle o tem prehodu morali povpra{ati kakega starej{ega ljubitelja astronomije.

Povpra{ali boste ali potem Merkur lahko samo v novembru pre~ka Son~evo ploskev. Najve~krat je res tako, sem in tja pa tudi v maju, tako kot na primer letos. Merkur bo pre~kal Son~evo ploskev 7. maja. Iz Slovenije pa bomo lahko opazovali celoten prehod (~e bo

le vreme naklonjeno). Za~etek prehoda se za~ne ob 7h 15min, kon~a pa ob 12h 36min. Prehoda ne bomo mogli opazovati s prostimi o~mi. Za opazovanje bomo potrebovali daljnogled ali teleskop.

TODA POZOR !!!

Nikoli ne glejte direktno v Sonce !!! [e manj pa ga opazujte skozi daljnogled ali teleskop, ~e nimate ustreznega filtra, saj lahko povzro~i trajne po{kodbe na o~eh.

Daljnogled ali teleskop bomo uporabili le posredno. V Sonce usmerjen daljnogled ali teleskop naravnan na »neskon~no« bomo dobro pri~vrstili, namesto o~i pa bomo uporabili bel papir, ki nam bo slu`il kot zaslon. Merkur bo viden na papirju (zaslonu) kot majhna temna pika, ki se bo po~asi pomikala preko svetle Son~eve ploskve.

Morda bomo poleg Merkurja na Soncu opazili tudi {tevilne son~ne pege, ki so v~asih lahko celo ve~je od ~rne pike, ki jo bo ustvaril Merkur. Vendar ni nevarnosti, da bi Merkurja zamenjali za pego. Merkur bo imel tako tipi~no okroglo obliko z ostrimi robovi, pa {e pomikal se bo preko Sonca, da ga ne boste mogli zamenjati.

^e se opazovanje izjalovi, bodo {e prilo`nosti. Prehod Merkurja bomo lahko opazovali {e 8. novembra 2006 in 9. maja 2016, {e bolj atraktiven pa bo prehod Venere, ki se bo zgodil 8. junija 2004, kar se bo zgodilo prvi~ po letu

Prehod Merkurja ~ez Son~evo ploskev

1882, torej prvi~ po ve~ kot 120-ih letih. Ve~ o tem dogodku bomo {e pisali v Taboru … berite Tabor !

OKULTACIJA

Okultacija je pojav, ko Luna ali kako drugo nebesno telo prekrije drugo, bolj oddaljeno telo. Luna na primer lahko navidezno prekrije planete in zvezde. ^eprav se nam zdi, da je planetov in zvezd na nebu veliko in da je Luna velika, pa do pojava, da Luna prekrije kako svetlej{o zvezdo ali planet ne pride ravno pogosto. Posebej zanimive so okultacije zvezd, saj zvezde ugasnejo

in se pri`gejo v trenutku, saj so tako dale~, da tudi v najmo~nej{ih daljnogledih svetijo kot to~ke. Prav okultacije najbolj pripomorejo k to~nemu merjenju polo`aja Lune v danem trenutku. Dne 18. aprila bo zanimivo opazovati okultacijo zvezde Alpha v ozvezdju Tehtnica, ki sodi med svetlej{e zvezde na{ega neba. ^e Luna ne sveti v njeni bli`ini, jo zlahka opazimo s prostimi o~mi. Za opazovanje okultacije pa bomo morali pose~i po daljnogledu, posebej ker bo dan prej nastopila polna luna. Zvezda bo izginila za Luno ob 2h25m ponovno pa bo pokukala izza

ZNANE IZJAVE

^im ve~je so izku{nje, tem manj{e so ambicije.

(Leopold R. NOWAK)

Ve~ina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, ~e jih ne bi ovirale velike ambicije.

(H. W. LONGFELLOW)

LUNINE MENE

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1.04.

Vzhod: 06:43 1.05. Vzhod: 05:50

Zahod: 19:30Zahod: 20:09

15.04. Vzhod: 06:17 15.05. Vzhod: 05:30

Zahod: 19:48Zahod: 20:27

Takole - na primer, lahko pri~vrstimo daljnogled za opazovanje Sonca in pojavov na njem. Na zaslonu (belem papirju) se v primeru, ~e imamo daljnogled, pojavita dva Sonca.

Lune ob 3h32m. Posebej slednje bo bolj zanimivo, saj se bo zvezda pojavila izza temne strani sicer skoraj polne Lune.

Rod rjavega medveda

Podro~je delovanja: obmo~je celotne ko~evske ob~ine

Leto ustanovitve: 1998

[tevilo aktivnih ~lanov: 76

Struktura rodu: 4 vodi M^, 3 vodi GG, klub PP in Gr~e

Ime in priimek najbolj zagrizene ~lanice rodu: Jeanette Hrovat, Cvi{lerji 43, 1330 Ko~evje, jeanette.hrovat@ guest.arnes.si

Simbolika rodovega imena

Obmo~je Ko~evske je med drugim poznano po mogo~nih ohranjenih gozdovih in pragozdovih, kjer poleg {tevilnih redkih `ivali prebiva tudi veliko rjavih medvedov (tale na fotografiji na `alost `ivi v ujetni{tvu).

NAVADNA GLISTOVNICA (Dryopteris filix-mas (L.) Schott.)

Je praprot z mo~no koreniko, ki je tik pod povr{jem zemlje in jo obdajajo rjavi poganjki listnih pecljev. Mladi listi so spo~etka zaviti in se po~asi razprostro. Pahlja~a je dvojno pernata. Po listnih pecljih in nad `ilicami so rjave luske. Listi~i so deljeni na majhne nazob~ane krpice. Na spodnji strani so na obeh straneh vidna trosi{~a. V njih so trosovniki s trosi. Zraste do vi{ine 150 cm. Vonj korenike je poseben in zoprn. Okus je sladikast, malo grenak in trpek.Trosi zorijo od junija do avgusta. Raste po vseh gozdovih po Evropi do vi{ine cca 2000 metrov. Rastlina je za prehrano u`itna dokler je mlada in ko se listi ne razprostro.

U~inkovine:

vitamin C, karotin, filicin in filmaron ( strupa za `ivce v koreniki), albaspidin, floraspin, aspinol, {krob, sladkor, mastno olje

Uporabnost:

za juhe, prikuhe, solate, odpravlja trakuljo ( v zdravilne namene se prej pogovori z zdravnikom)

Recepti

Juha

Potrebujemo 20 dag mladih poganjkov glistovnice, 1 malo ~ebulo, 1 strok ~esna, 0,5 dcl belega vina, 2 `lici olja, 2 `lici moke, 4 `lice kisle smetane, sol in poper.

Priprava: Mlade poganjke o~istite svetlih ovojnih lusk, operite in kuhajte 10 minut v 1 litru malo soljene vode. Kuhane poganjke na drobno nare`ite in jih dajte nazaj v vodo v kateri so se kuhali. Na segretem olju prepra`ite na drobno narezano ~ebulo, dodajte moko in ob me{anju malo prepra`ite. Dolijte vino in zalijte z juho iz praproti. Na lahkem ognju kuhajte nekaj minut, pred juho postre`ete jo posolite in popoprajte po okusu, vme{ajte na drobno narezan ~esen in kislo smetano.

[pageti z omako

Potrebujemo ½ kg praprotnih poganjkov, 15 dag gob, 8 dag masla, 4 stroke ~esna, 2 dcl sladke smetane, ½ kg {pagetov, sol in poper.

POSEBNO OPOZORILO

Uporabljaj samo mlade poganjke dokler se rastlina ne razprostre!!!

Priprava: Mlade poganjke praproti o~istite svetlih ovojnih lusk, operite in jih nare`ite na ve~je kose. Gobe o~istite in jih nare`ite na ko{~ke. ^esen na drobno nare`ite in ga na raztopljenem maslu prepra`ite, dodajte gobe in praprot. Na majhnem ognju pra`ite pribli`no 20 minut. Na koncu posolite, popoprajte in dodajte sladko smetano.

[pagete skuhajte v slani vodi, odcedite in jih zme{ajte z omako iz praproti in gob. Zraven lahko ponudite tudi solato iz regrata in otav~i~a.

MEDNARODNE

Nina

Sve` veter v Kanderstegu

Mednarodni skavtski center Kandersteg je decembra lani dobil novo direktorico. Starega znanca Johna Moffata, ki se po 10 letih dela spro{~a na potovanju okoli sveta (nazadnje so ga videli na Novi Zelandiji), je zamenjala simpati~na Nizozemka Miriam Herzberg. Najbolj nenavadno pri novi direktorici pa je to, da je prvi~ v `ivljenju pri{la v Kandersteg, ko so jo izbrali za direktorico!

Miriam je postala ~lanica nizozemskih skavtov pri osmih letih in je bila aktivna skavtinja in vodnica do 21. leta, od takrat pa je {e sodelovala kot ~lanica mednarodnega osebja na niziozemskih dr`avnih zletih in na svetovnem skavtskem jamboreeju leta 1995 na Nizozemskem

Prav izku{nje pri tabornikih in veselje do dela z ljudmi so Miriam vodile pri izbiri {tudija. [tudirala je namre~ delo z mladimi in vodenje neprofitnih organizacij v Amsterdamu. Tam je 31-letna Nizozemka 6 let delala z mladimi, zadnja {tiri leta pa je tudi vodila mladinsko organizacijo. Z Mi{o sva jo sre~ali v Luksemburgu in jo prosili za kratek pogovor.

Zakaj si se odlo~ila, da postane{ direktorica Kanderstega? Zakaj si se odlo~ila, postane{ direktorica Kanderstega? Zakaj se direktorica Kanderstega?

“@e dolgo ~asa sem si `elela delati v tujini. [vica je bila ena izmed mo`nosti, toda nikakor ne edina. Ko sem izvedela za prosto mesto v Kanderstegu, se mi je zazdelo, da je to moja prilo`nost. Imela sem prave izku{nje za to delo in zelo me je zanimala mednarodna dimenzija. Tudi moj mo` je bil navdu{en nad to prilo`nostjo in se je celo odlo~il, da se odre~e svoji za~asni zaposlitvi, zato da lahko skrbi za najinega {tiriletnega sina.”

Kaj ti je najbolj v{e~ v Kanderstegu? Kaj ti je najbolj v{e~ v Kanderstegu? Kanderstegu?

“Delo in `ivljenje v Kanderstegu ima toliko prednosti, da bi lahko popisala cel list. U`ivam v delu z mednarodnim prostovoljnim osebjem. Vsi so visoko motivirani in polni navdu{enja. Rada tudi spoznavam nove ~lane osebja in goste s celega sveta, se u~im od njih in o njihovi kulturi. V{e~ mi je tudi izziv, da sku{am center {e izbolj{ati in ga narediti {e bolj aktivnega. Zanimivo se je bilo tudi preseliti iz Amsterdama v majhno vasico - je zelo prijetno in lepo. Obo`ujem te ~udovite gore in po~utim se `e kot doma. Vas je tako majhna, da se vsi poznajo med sabo in nikoli se ne po~uti{ kot tujec.”

Kak{ne spremembe lahko pri~akujemo z novim vods- Kak{ne spremembe lahko pri~akujemo z vods- spremembe tvom v Kanderstegu? tvom Kanderstegu? tvom v Kanderstegu? tvom Kanderstegu? Kanderstegu?

“Center se kar naprej razvija in raste. V naslednjih letih bomo morali precej graditi in prenavljati. Poleg tega pa bomo morali poskrbeti tudi za ve~jo varnost. Ker sem se veliko ukvarjala z vodenjem ljudi, bom spremenila nekaj stvari tudi pri organizaciji osebja in kadrovski politiki centra. Seveda pa bo za nas najve~ji izziv praznovanje 100-letnice skavtstva leta 2007. Tisto leto naj bi bilo za na{e goste {e posebej nepozabno.”

Zakaj predlaga{, naj postanemo ~lani mednarodnega

Zakaj predlaga{, naj postanemo ~lani naj osebja v Kanderstegu? v Kanderstegu? Kanderstegu?

“Biti ~lan mednarodnega osebja v Kanderstegu pomeni edinstveno prilo`nost izkusiti delo v edinem svetovnem skavtskem centru. Tu se boste veliko nau~ili o mednarodnem skavstvu, se spoznali in spoprijateljili s {tevilnimi skavti z vsega sveta. ^eprav vas ~aka veliko napornega dela, to ne bo prete`ko, saj si ga boste delili z ostalimi v skupini. Tukaj lahko vsak najde lastno ~arobnost in deli svoje sanje z drugimi.”

Mo`nost prostovoljnega dela v Kanderstegu

Mednarodni skavtski center Kandersteg se skriva v vasici Kandersteg v {vicarskih Alpah 65 km ju`no od Berna. Leta 1923 ga je ustanovil lord Baden-Powell, ki je sanjal o kraju, kjer bi se sre~evali vsi skavti.

Osebje se deli na kratkoro~no in dolgoro~no. Kratkoro~no osebje pride v Kandersteg za 3 mesece decembra, marca, junija in septembra. Njihovo delo je raznoliko, najve~ pa jih potrebujejo poleti (23), v ostalih sezonah pa pribli`no 6.

Za delo kot ~lan kratkoro~nega osebja v Kanderstegu mora{ izpolnjevati le tri pogoje:

1.Biti mora{ aktiven(vna) ~lan(ica) Zveze tabornikov Slovenije s pla~ano ~lanarino za teko~e leto.

2.Biti mora{ star(a) vsaj 18 let na dan prihoda v Kandersteg.

3.Sposoben(bna) mora{ biti sporazumevanja v angle{~ini. Znanje drugih tujih jezikov je zelo dobrodo{lo, {e posebej znanje nem{~ine.

Ve~ informacij na www.kisc.ch/staff.

Sezona Sezona Sezona Sezona Za~etek dela Za~etek dela Za~etek dela Za~etek dela Konec dela Konec Konec dela Konec Rok prijav prijav Rok prijav prijav

Jesen 200314. september 200313. december 200315. junij 2003

Zima 200414. december 200313. marec 200415. september 2003

Pomlad 200414. marec 200412. junij 200415. december 2003

Poletje 200413. junij 200414. september 200415. februar 2004

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA

Popotni bonton

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Zadnjega v tej seriji ~lankov bom posvetila popotnemu bontonu oziroma potovalni etiki. Tu ni nekih napisanih pravil in vsak popotnik deluje v skladu s svojo naravo in moralo.

Mnenja o tem, kaj se spodobi in je prav in kaj ne, se od posameznika do posameznika `e v okviru iste kulture razlikujejo. [e ve~je razlike pa se pojavijo med razli~nimi kulturami. Ta ~lanek bo tako govoril o tem, kar se meni zdi prav in kako sama sku{am potovati.

Potovalna etika zajema mnogo stvari, jaz pa se bom osredoto~ila le na nekatere o~itnej{e. Na obna{anje in obla~enje ter fotografiranje.

V prvi vrsti nikdar ne pozabi, da si ti obiskovalec in da si ti tisti, ki se mora prilagoditi navadam in kulturi ljudi. @e doma se pozanimaj, kaj je v dr`avi, v katero se odpravlja{, obi~ajno in kaj popolnoma nesprejemljivo. Osnovne napotke dobi{ v vodi~ih, pri drugih popotnikih ali na internetu. S Tja`em se na potovanjih dr`iva »najinega« pravila, da si v javnosti ne izkazujeva nobenih intimnosti: ni dotikanja, ni dr`anja za roke, ni poljubljanja.

Marsikje so mini krila, kratke hla~e in majice brez rokavov nespodobne, ~e `e ne `aljive, zato pazi, da ne bo{ kazal preve~ gole ko`e. To seveda ne velja za turisti~na sredi{~a, za hotelske komplekse in za resorte. Tam so zahodni na~in obla~enja sprejeli oziroma so ga vajeni.

Pa vendar ti glede obla~enja ni treba pretiravati. V Pakistanu dekletom na primer ni treba nositi burke - to je {otoru podobnega obla~ila, ki te pokriva od glave do peta, na obrazu v vi{ini o~i pa ima le majhen ko{~ek mre`aste tkanine, skozi katerega lahko gleda v svet.

Prav pa je, da imajo ramena in telo do stopal zakrita. Pravila o obla~enju so za dekleta bolj stroga, vendar morajo biti tudi fantje pazljivi. V muslimanskih de`elah niti mo{ki nimajo golih rok ali nog. [e posebej bodi pazljiv pri obisku sakralnih objektov. ^e o svoji obleki nisi povsem prepri~an, raje povpra{aj naokrog.

Pri fotografiranju ne bodi agresiven. Midva za fotko vedno vpra{ava - v primeru, da slikava ljudi, seveda. To ni nujno vpra{anje z besedami, zadostuje `e pogled in komaj opazna kretnja. ^e nama zaradi kakr{negakoli razloga ne dovolijo, pa~ ne slikava. Sama si ob tem vedno predstavljam, kako bi se po~utila, ~e bi se nek zame eksoti~en popotnik

Verjetno tudi midva ve~krat kr{iva pravila, ne da bi se tega sploh zavedala. Vendar se pogosto zgodi, da se popotniki, ki jih sre~ujeva obna{ajo, tudi za naju popolnoma nesprejemljivo in neustrezno.

Na Baliju sva si ogledala pogreb oziroma kremacijo pokojnika. Obiskovalci so na takih dogodkih celo za`eleni, saj doma~ini verjamejo, da zaradi nepoznavanja obi~ajev lahko

^im ve~ fotk naredi takoj, ko pride{ v nov kraj. ^ez nekaj dni se ti bo vse zdelo `e ~isto doma~e (in nezanimivo za slikanje)

zmedejo zle duhove, ki se ho~ejo polastiti pokojnikove du{e. Na tem pogrebu nas je bilo kar nekaj tujcev. Vsi smo bili v sarongih in maj~kah. Vsi, razen mladega, vase zagledanega para iz Avstralije. On je imel le kratke hla~e, ona pa ultra kratko mini krilce in modr~ek. Na pogrebu!!!

pojavil blizu mojega doma in vsevprek za~el besno slikati. Fotografiranje je dejansko poseg v osebni prostor.

Pa {e to si zapomni: vzemi si ~as. [e posebej, ~e si v vasici ali v manj{i skupini ljudi. ^e jim da{ na voljo nekaj minut, da se lahko privadijo na tvojo prisotnost, bo{ veliko la`e pri{el do fotke.

Pri nama je za fotkanje v principu zadol`en Tja`. Jaz pa za kontakte z o~mi - za pripravljanje terena. V~asih pa se tudi Tja` prav zavestno odlo~i, da ne bo fotografiral, da bo samo opazoval in obi~ajno je za to bogato popla~an. Po najinih izku{njah lahko aparat (ali kamera), ~e ga potegne{ na plan ob ne-

NE POZABI!

Ti si le opazovalec.

pravem trenutku, ~isto pokvari atmosfero in razpolo`enje.

Na kratko smo v tem letu in pol obdelali vse. Za`elim vam torej lahko le veliko ~asa in nekaj denarja, starim popotnim ma~kom razburljiva popotovanja, novim pa dovolj poguma, da se bodo odlo~ili za pot.

Kar nekaj ~asa je trajalo, da sva za~ela fotografirati ljudi in s tem ne mislim na tiste posnetke, kjer so ljudje majhni kot mravlje. Ne, v mislih imam portrete. Vendar pa se spomnim le enega ukradenega posnetka. Nekje na jugu Kitajske je bilo, v manj{em mestecu bogu za hrbtom. Med "lutanjem" po ulicah sva odkrila zobno ordinacijo. Ni~ posebnega, ~e zobozdravnik ne bi uporabljal stroja na no`ni pogon. Tik od oknu je bil lociran - s pacientom na stolu in kar nekajkrat sva {la mimo, da sva se prepri~ala, da je stroj res na no`ni pogon. In Tja` si je zelo `elel fotografije. In jo je ukradel. In pri tem bil opa`en. Ko sva se hitro oddaljila, je za nama gledal jezen obraz, nama pa je bilo `e `al. Nikoli ve~, sva si rekla.

Oble~ena v tradicionalna obla~ila sem na Baliju `ela simpatije

Za tole fotko sva za dovoljenje morala vpra{ati mo{ka spremljevalca

TRENUTKI

Ob reki ali jezeru ho~em biti, Od kaplje iz vodnjaka si `elim `iveti, V~asih si `elim, ne da bi mi pognala krila, Le da bi lahko v vodi zadihal in zaplaval kot riba Po toku navzgor…

Michelle

JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK

Narava nas presene~a na vsakem koraku. Z na ste`aj odprtimi ~utili jo lahko srkamo vase sleherni dan na{ih `ivljenj, razumeli je v celoti ne bomo nikoli. Obupno nas bega `e preprosta misel, da je nekaj moralo umreti, ker rodilo se je novo. Je to le misel pozabljenega plemena ali veli~asten za~aran krog, ki tiho, a vztrajno opozarja, da ni `ivljenja brez smrti?

Ne bom predolgo ovinkaril, saj bi tale kraj{i uvod utegnil izzveneti preve~ morbidno ali celo filozofsko. Nasprotno! Zgodba o Morrieju Schwartzu je zgodba o preprostosti `ivljenja. Gre pa nekako takole …

Mitch Albom Mitch Albom Mitch Albom, eden cenjenih {portnih kolumnistov v ZDA, je svojega neverjetnega profesorja Morrieja spoznal na univerzi. Med njima se je spletla posebna vez, ki se je iz enega nenavadnega `ivljenjskega predavanja v drugega le {e poglabljala. Diploma je, kljub dobrim `eljam in velikim besedam, to nenavadno prijateljstvo prekinila in njune poti so se vsaj na videz za vedno raz{le. Mitch se je preselil, postal uspe{en, kariera je prinesla denar, `ivljenje je ubralo svojo pot. Nekega dne pa, kakor strela z jasnega, obi~ajen vsakdan s tirov premakne vest o starem prijatelju.

Stari profesor je bolan. Botra smrt trka na njegove duri in nekaj mesecev pred stra{nim koncem ga zopet obi{~e njegov najljub{i u~enec. Tokrat so vloge malce spremenjene. Njuna o~arljivo preprosta, a hkrati miselno tako izvirno prostrana predavanja se {ele za~nejo. Pogovarjata se o svetu, samopomilovanju, dru`ini, denarju, ljubezni, staranju, strahu in {e ~em. Zahrbtna bolezen pa dan za dnem vztrajno razjeda profesorjevo telo, toda Modrost starega u~itelja Modrost starega u~itelja Modrost starega u~itelja Modrost starega u~itelja Modrost starega postaja neprecenljiv ~love{ki biser, ki ga zavoljo Morriejeve topline, rado-

Je` svetuje, vi preberite:

Mitch Albom, Modrost starega u~itelja

darnosti in velikega srca danes lahko delim z vami.

Ne bom vam zaupal, da Morrie - kot vse, kar po tem svetu leze in gre - umre, saj se na koncu zdi, da smrti ni, ko se resni~no nau~i{ `iveti. Tako naravno in samoumevno, da pravzaprav ne ve{, ~emu se je utrnila solza.

»V~asih ne more{ verjeti tistemu, kar vidi{, verjeti mora{ tistemu, kar ~uti{.«

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je zimsko.

1.Kje deluje rod Jezerski zmaj? B B B B - v Velenju, F - v Ljubljani, N - v Bohinju

2.Kateri zapored je bil leto{nji Berkmandlc? ^ ^ - {esti, M M M M - tretju, L L L L - ~etrti

3.Kje so letos praznovali taborniki Rodu heroj Vitez? R R R R - na Ljubljanskem gradu, O O - na gradu Turjak, D D D D - v Cankarjevem domu

4.Kdo je vodja projekta NEFIKS? P P P P - Jernej Kova~, [ [ [ [ [ - Jo`e Gornik, T T T T T - Anton de Costa

5.Koliko ~asa ~lovek `e pozna smu~anje? K K - pet tiso~letij, ^ ^ ^ ^100 let, Z Z - 350 let

6.Kako se imenuje iglu - kanadsko sne`na kupola? N N N NQWIZINI, II II - QUINZI, S S S S S - QISUNI

STRIC VOLK

Od dobro obve{~enih prebivalcev gozda sem v zadnjem ~asu sli{al govorice, da se poglavarji zelene bratov{~ine pospe{eno dogovarjajo o popolnitvi knji`ne zbirke z novim Tabornikovim priro~nikom in priro~nikom [ege in navade. Pri izidu omenjene literature se ne morejo odlo~iti ali naj priro~niki ohranijo obliko (za mojo knji`no polico), ali naj se natisnejo na tisti srebrn obro~, ki ga jaz na `alost {e ne znam "brati". Postajajo pa vse glasnej{e tudi govorice, da za dokon~no izdelavo sploh ne bo denarja, kar bi pomenilo, da bi oba priro~nika tik pred izdelavo {e nekaj ~asa kot hru{ke »medili« v predalu glavnega {taba. Sicer pa, ~e me spomin ne vara, sta oba priro~nika »v pripravi« `e kar vrsto let. Spomnim se, da smo Tabornikov priro~nik vsebinsko dokon~ali `e leta 2000, zgodovina »popravljanja« [eg in navad pa sega celo v preteklo tiso~letje. Ob tem pa generacije tabornikov zaman ~akajo na »Biblijo« tabornikovih znanj in »Kodeks« {eg in navad, po katerem nas drugi prebivalci gozda poznajo. Potola`im naj jih, da je do konca tega tiso~letja {e dovolj ~asa. Va{ Stric Volk

7.Kdo je prvi organiziral prenos sporo~il? S S - Kitajci, G G - Egip~ani, P P P P P - [vedi

8.Kdaj so v Sloveniji izdali prvo znamko? Z Z Z Z Z - 1916, C C C C - 1879, M M M M M - 1991

9.Koliko ~asa potrebuje svetloba zvezde Sirius, da dose`e Zemljo? U U U U - 8 let, R R - 12 let, E E - 80 let

10.V Rodu upornega Plamena je bil aktiven narodni heroj …^ ^ ^ - Matija Blejc, G G G G - Metod Blejc, L L L L - Metod Bohinjc

11.Kako se v Evropi, Ameriki in Avstraliji imenujejo mladinski domovi za popotnike? H H H H - hotel, A A A A - hostel, L L L L L - pala~a

12.Kdo je prvi opisoval blo{ke smu~arje? R R R R R - Valvasor, @ @ @ @ @ - Trdina, E - E E - E E - Zupan~i~

13.Pod kak{nim geslom bo potekala leto{nja fotoorientacija? C C C C - Ali pozna{ svojo ulico?, A A A A A - Ali pozna{ svojo vas?, JJ - Ali pozna{ svoje mesto?

RE[ITEV IZ [TEVILKE 3: POMLAD PRIHAJA

LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 04

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: JAMBOREE NA TAJSKEM, [MARTNO, SKIRO, TITANIK in PANTER.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Ur{o Ber- Ur{o Ur{o Ber- Ur{o gant gant gant gant gant iz [martnega, DROGINO nagrado prejme Ula Dre- Ula Dre-

melj melj melj melj iz Trzina, Ga{per Eniko Ga{per Eniko Ga{per Eniko Ga{per Eniko Eniko iz @iri dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON pa Tja{a Muhi~ Tja{a Muhi~ Tja{a Muhi~ Tja{a Muhi~ Tja{a Muhi~ iz Ko~evja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 4 po{ljite najpozneje do 25. do 25. najpozneje do 25. do 25. do 25. aprila aprila aprila aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.