Revija Tabor 2002/12

@ABORI * FOTOORIENTACIJA

7.-8.decemberZNOTjanez.anzin@ mercator.si

JanezAn`in(RST)

14.-15.decemberLu~miruizBetlehemavSlovenijipisarnaZTS

(taborni{kirodovipoSloveniji)ZTS @ rutka.net

28.december-20.svetovniskavtskijamboree-WOSM

7.januar2003Tajska2003informacijenajamboree.rutka.net

leto2003 leto2003

11.januarGlasJelovice([kofjaLoka)rastarambo @ yahoo.com

AndrejPrimo`i~(RSK)

24.-25.januarZOT(Maribor)vindi@ rutka.net

GregorVinder(RXI.SNOUB) zot.rutka.net

17.-23.februarZimskepo~itnice(ostali)

24.februar-2.marecZimskepo~itnice(LJinMB)

Napovedujemo:

31.januar2003RokzaoddajopobudinpredlogovzaspremembostatutaZTS

21.marec2003RokzaoddajokandidaturzaorganeZTSzamandatnoobdobje2003/06

7.junij200322.skup{~inaZTS

Denar, prazniki in brezbri`nost

Rek: "Ko se za~ne pogovor o denarju, se vsi skregajo" zagotovo dr`i. Najprej je bila razprava o {tartninah na ROT-u, sedaj je v ospredju razprava o povi{anju odvoda

~lanarine. Odprto pismo na~elnika mariborskega obmo~ja osvetljuje problem, ki se ga sicer ni pametno lotiti samovoljno, kot nam obrazlo`i avtor v zadnjem odstavku, vendar zahteva tehten in argumentiran dialog med obema stranema. Bojim se, da se bo pri tem odprtem pismu razprava tako za~ela kot kon~ala. V novembrskem

Taboru objavljeno pismo na~elnika rodu Jezerski zmaj iz Velenja je izzvalo natanko ni~ pisem tabornikov, prav

tako se odgovorni na Zvezi niso ~utili poklicane, da bi s svojim pogledom razsvetlili bralce. Morda bodo ostali zaviti v molk tudi tokrat, taborni{ka populacija je bojda v splo{nem nekriti~na, ~e ne celo brezbri`na do dogajanja v organizaciji.

Veliko dogodkov je obele`enih v zadnji leto{nji {tevilki, ob ~estitkah za sre~no in uspe{no novo leto vsem bralcem, pa si najve~jo ~estitko in priznanje zagotovo zaslu`i ekipa RutkaNET-a, ki je dokazala, da pregovor "Iz ni~ ni ni~" ne dr`i - iz ni~ so naredili skoraj vse.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

@abori4

Fotoorientacija6

Tabornaobisku8

Kostanjiintotem13

Veselasre~anja14

Afrika16

Pionirstvo18

Vodni{kite~aj20

IZ PRVE ROKE

Mnenje22

3.letaRutkaNET-a26

Projektnofinanciranje28

STROKOVNO

Kakozmediji30

Filatelija32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Fotoorientacija, stran 6

Tabor na obisku, stran 8

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Ale{ Cipot

@abori, stran 4

@ABORI 2002

Ur{a

V soboto, 23. novembra, se je v Pr`anju pri Ljubljani odvijalo taborni{ko tekmovanje @abori. To je akcija Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki jo je tudi letos organiziral Ra{i{ki rod. Na hladno, a son~no soboto se je na prizori{~u zbralo 37 ekip GG-jev in PP-jev iz Ljubljane, Postojne, Pirana, Portoro`a, Zagorja in Dom`al.

Ekipe so imele na tekmovanju veliko nalog - najprej re{evanje topo-testa in vrisovanje. Na progi pa jih je na {estih kontrolnih to~kah ~akalo {e kar nekaj dela. Prehoditi so morali minsko polje, narisati skico terena, oddati sporo~ilo v Morsejevi abecedi, napasti to~ko pod dolo~enim kotom ter re{iti testa prve pomo~i in `ivljenja v naravi. PP ekipe so morale poiskati tudi dve mrtvi to~ki. Na {tartu pa so imele vse ekipe {e mo`nost streljanja z lokom.

Vse ekipe so se odli~no odrezale. V kategoriji GG-jev, ki so na @abori pri{li iskat znanje, so zmagali prav vsi. Med ostalimi GG-ji je prvo mesto dosegla ekipa Kr neki, druge so bile Znucane putke (oboji iz RaR), tretje mesto pa je zasedla ekipa Psihoti iz RDV. Med PP-ji so se najbolje odrezali Jljni (RKV), kmalu za njimi so bile Lenobe iz RPEJ, na tretjem mestu pa so [twari iz RKV. ^estitke vsem ekipam!

Vsi izdelki bodo preko va{ih na~elnikov ali kako druga~e prijadrali do vas, da jih boste lahko pregledali in skupaj pokomentirali. Vabimo vas tudi na rar.rutka.net, kjer boste na{li rezultate in nam v forumu zaupali svoje mnenje o tekmi.

Komentarji tekmovalcev

Ekipa Mi{ki pi{ki bogomolke Ekipa pi{ki bogomolke Ekipa Mi{ki pi{ki bogomolke Ekipa pi{ki bogomolke Ekipa (Ra{i{ki rod) (Ra{i{ki rod) (Ra{i{ki rod) (Ra{i{ki rod) rod): Proga je blatna, bili smo umazani od riti … Druga~e pa so kontrolorji carji.

Ma{a (Rod Bi~kova skala) Ma{a (Rod Bi~kova skala) Ma{a (Rod Bi~kova skala) Ma{a (Rod Bi~kova skala) skala): Imeli smo se super, topotest je bil zakon! Proga se nam je zdela predolga in nismo na{li KT2. Pri hitrostni etapi pa smo malo za{li.

@iga (Savski rod) (Savski rod) rod): @abori je najbolj fajn - rinili smo po blatu in u`ivali. Proga je bila lahka, pa ~eprav nismo

na{li KT6. Na{ vodnik je perfekten, ful pa mi je v{e~ kontrolorka Ma{a. Martin (Rod Kra{kih viharni- Martin (Rod Kra{kih viharni- Martin (Rod Kra{kih viharni- Martin (Rod Kra{kih viharni- Kra{kih kov) kov) kov): @abori je bil res super, mislim, da mi tega ni treba ponavljat. Kon~no je bilo to tekmovanje pisano na ko`o mlaj{im in ne starej{im GG-jem. Tako dobijo GG-ji prve tekmovalne izku{nje, ki jih dodatno motivirajo za naslednja tekmovanja. V{e~ mi je tudi, da je bila {tartnina res minimalna, tako da ni

treba na tekmovanje po{iljat le najbolj{ih ekip, ki bodo kaj dosegle, ampak gredo lahko tudi ekipe ki se {e u~ijo. Res, @abori je bil zakon, tako za vodnike kot tudi za ~lane. Na @aboriju 2003 pa lahko kak{en mrtev KT za PP-je tudi malo bolj skrijeste, da bo malo bolj zanimivo.

Jan (Rod Dobra volja) Jan (Rod Dobra volja) (Rod volja): Bilo je v redu, sem umazan, utrujen, moker. Proga je bila zanimiva in {e pridemo. Meti in Katarina sta najbolj kul kontrolorki.

Zelenke (Ra{i{ki rod) Zelenke rod) Zelenke (Ra{i{ki rod) Zelenke rod) Zelenke (Ra{i{ki rod): Nimamo sre~e - bile smo brez kompasa, izgubile smo {tartni list. Na progi je veliko vode in blata, na{le smo se. Tukaj so zelo lu{tni doma~ini, Prevo je najbolj lu{tkan kontrolor. Me pridemo {e!

Komentar na{e na~elnice Meti (RaR):

@abori je uspe{na akcija, ker zdru`uje vse pomembne discipline, hkrati pa je izredno poceni. [tartnina za ekipo zna{a le 1000 tolarjev, kar je na podobnih tekmovanjih sicer redkost, discipline pa bi skorajda lahko sestavile manj{i ROT za GG-je. Ker bi bilo sicer vse prelepo, smo za~eli tekmo z zamudo in na tem mestu se {e enkrat opravi~ujemo vsem, ki ste ~akali in vam ni bilo jasno, kaj se dogaja. Potem pa je steklo kot po maslu. Na (mojem)

KT6 je bilo res pestro, sploh zato, ker so vsi pozabili, da gre za prihod pod kotom. @al se zaradi velike mase ljudi kontrolorji nismo mogli preve~ zadr`ati s posamezno ekipo, zato bi bilo idealno, ~e bi vse za~etnike spremljal na poti vodnik. No, pa saj smo se zna{li. Da smo @abori izpeljali, smo aktivirali ~ez trideset vodnikov in drugih prijaznih oseb. Letos pa je bila ve~ja tudi pomo~ iz drugih rodov MZT. Ker je Ur{ka gotovo `e pohvalila vse ostale prizadevne in zamol~ala svoje zasluge, naj ti jaz zapi{em eno malo zahvalo s strani vseh, ki smo na @aboriju delali, se u~ili in pre`iveli lepo taborni{ko soboto.

TVU

Irena, RST

Fotoorientacija po Dom`alah

"V naravo po zabavo!" je bil glavni moto leto{njega Tedna vse`ivljenjskega u~enja. Pa saj taborniki tako ali tako skoraj vsak vikend pre`ivimo v naravi - zakaj se ne bi enkrat za spremembo zabavali kar na mestnih ulicah?! Malo bi se sprehodili po jesenskih Dom`alah, pri tem pobrali papir~ke in druge smeti, k sodelovanju pa bi tako la`je pritegnili tudi na{e star{e, brate, sestre in prijatelje, ki sicer ne hodijo k tabornikom …

Tako nekako smo se odlo~ili, da letos v Dom`alah v okviru TVU organiziramo fotoorientacijsko tekmovanje. [tiri kontrolne to~ke z zanimivimi, pou~nimi in zabavnimi nalogami smo postavili na razli~ne konce mesta, {tart, cilj in nasploh glavno dogajanje pa je bilo kar na novi ob~inski tr`nici v samem centru Dom`al. Tam smo za vse tekmovalce, obiskovalce in naklju~ne mimoido~e pekli kostanj in slastne pala~inke, proti mrazu pa smo se borili z vro~im ~ajem. Tisti, ki nas {e niso poznali, so lahko izvedeli marsikaj zanimivega o taborni{ki organizaciji, drugim pa je bilo zanimivo tudi postavljanje stolpa za zastavo in drugih pionirskih objektov, ki se jih je lotila na{a mlada ekipa pionircev.

Na {tartu so se zbirale ekipe, ve~inoma sestavljene iz mladih tabornikov in njihovih star{ev, ki so se polne pri~akovanja podajale na pot po mestu. Po dobri uri in pol so se na cilj vra~ale navdu{ene, vsaka ekipa pa je prinesla {e polno vre~o smeti, ki jih je nabrala na poti.

Vse ekipe so ob prihodu na cilj dobile priznanja za uspe{no udele`bo na tekmovanju, natan~ni rezultati in uvrstitve posameznih ekip pa so skupaj s foto utrinki objavljeni na na{i internetni strani http://rst.rutka.net.

Na {tartu je vsaka ekipa dobila list s fotografijami ter vre~e za smeti

Namesto semaforja ...

Obiskali so nas tudi katoli{ki skavti iz Ljubljane

Pri kostanju in pala~inkah je bila ves ~as gne~a

Na kontrolnih to~kah ...

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: AC in arhiv RST

Rod Skalnih taborov Dom`ale

Nina Arnu{, dosedanja na~elnica M^, dana{nja v.d. na~elnice in Miha [kofic, dolgoletni na~elnik rodu, dana{nji v. d. stare{ine, sta leaderja dom`alskega rodu. Rodu z zavidljivo tradicijo, {e bolj zavidljivo {tevil~nostjo in predvsem rodu z velikimi uspehi. Pa vendar so za vse uspehe, kakor tudi neuspehe, zaslu`ni tudi vsi ostali pomembni in manj pomembni ~lani rodu. Sploh pa tisti, ki so rod vodili neko~ ali zgolj v bli`nji preteklosti in nato prilo`nost ponudili mlaj{im. Miha in Nina sta zaenkrat {e vr{ilca dol`nosti stare{ine oz. na~elnice. V.d. zato, ker uradno ti funkciji {e vedno opravljata Janez An`in oz. Ana Ivan{ek. Na{a tokratna sogovornica je Nina, od bli`njega januarskega ob~nega zbora naprej tudi uradno na~elnica rodu.

Rod je bil konec 80-tih srednje velik, Rod je bil konec 80-tih srednje velik, Rod je bil konec 80-tih srednje velik, Rod je bil konec 80-tih srednje velik, konec v prvi polovici 90-tih je {tevilo ~la- v prvi polovici 90-tih je {tevilo ~la- v prvi polovici 90-tih je {tevilo ~la- v prvi polovici 90-tih je {tevilo ~lanov skokovito naraslo, v drugi polo- nov skokovito naraslo, v polo- nov skokovito naraslo, v drugi polo- nov skokovito naraslo, v polo- nov naraslo, polovici 90-tih pa vidno upadlo. Danes vici 90-tih pa vidno upadlo. Danes vici 90-tih pa vidno upadlo. Danes vici 90-tih pa vidno upadlo. Danes vici 90-tih pa vidno upadlo. Danes {tevilo ~lanov spet nara{~a. Kje so {tevilo ~lanov spet nara{~a. Kje so {tevilo ~lanov spet nara{~a. Kje so {tevilo ~lanov spet nara{~a. Kje so vzroki tako opaznih nihanj? vzroki tako opaznih nihanj? vzroki tako opaznih nihanj? vzroki tako opaznih nihanj? nihanj?

Menim, da ima vsaka organizacija na nek na~in svoje `ivljenje in na ta na~in do`ivlja svoje vzpone in padce. Morda je to {e bolj vidno pri tako velikem rodu kot je na{. Seveda pa se spreminja tudi kakovost dela, ki je odvisna od na{ih ~lanov, njihovih vodnikov pa seveda tistih, ki vodijo rod.

vil~nost, ampak bi radi dosegli visoko kakovost dela.

Je res, da se nekateri ~lani zaradi Je da nekateri ~lani zaradi Je res, da se nekateri ~lani zaradi Je da nekateri ~lani zaradi da izredne {tevil~nosti med sabo sploh {tevil~nosti med sabo sploh izredne {tevil~nosti med sabo sploh {tevil~nosti med sabo sploh ne poznajo? ne poznajo?

Dr`i. Slabost je predvsem v tem, da se na{i novi vodniki {e ne poznajo med sabo, saj bodo oni v prihodnosti tisti, ki bodo delali skupaj. Stanje sku{a izbolj{ati na{ partitim, ki poleg `urov za vod-

nike pripravlja tudi vodni{ke oz. motivacijske vikende, katerih namen je spoznavanje in izobra`evanje.

Punce izrazito prevladujejo

V vodstvu rodu prevladujete punce, kar je v slovenskih rodovih redkost. Menda punce delate, fantje pa se po~utijo ogro`eni. Pa {e prav poseben, {aljiv vzdevek si je va{ rod s tem prislu`il ...

"Rod Skalnih taborov - zgodba o us-

"Rod Skalnih taborov zgodba o us-

"Rod Skalnih taborov - zgodba o us-

"Rod Skalnih taborov zgodba o us- Skalnih pehu", smo lahko sredi 90-tih let pehu", smo lahko 90-tih let pehu", smo let prebrali v Taboru. Po trenutni situa-

prebrali v Taboru. Po trenutni situaciji sode~ je ve~ina ~et oziroma celo- ciji sode~ je ve~ina oziroma celo- je ten rod v ponovnem mo~nem zago- ten rod ponovnem mo~nem zago- ten rod v ponovnem mo~nem zago- ten rod ponovnem mo~nem zago- rod mo~nem

nu. Gre za nadaljevanje zgodbe o us-

nu. za nadaljevanje o us-

nu. Gre za nadaljevanje zgodbe o us-

nu. za nadaljevanje o us-

nu. Gre za nadaljevanje zgodbe o uspehu? pehu? pehu? pehu?

Jaz si vsekakor `elim, da bi to bilo nadaljevanje zgodbe o uspehu. Vendar uspeh sam ne pride ~ez no~ in morali se bomo po{teno potruditi, da bo na{ rod spet za{el na pota stare slave. Rada bi poudarila, da nam v rodu ne gre za {te-

Vod PP-jev na leto{njem zletu v Tolminu. V zgornji vrsti (od leve proti desni): Monika, Nadja, Manca in Sa{o. Spodaj: [pela, Polona, Katja, Miha in Maja.

Res imamo kar precej punc, ki so na polo`ajih in tudi resno delujejo in delajo, zato nas ve~krat ozna~uje za vaginalni rod. To je fino, ker je to kot nekak{en poligon za resni~no `ivljenjetako izkusimo skoraj vse, kar bomo tudi v prihodnosti v slu`bah. Vsekakor pa nismo rod, ki bi odganjal fante. Mislim, da je enakovredna zastopanost spolov odli~na zadeva, predvsem pa je bolj produktivna.

Rodova uprava

Ob~ni zbor rodu bo {ele na januarski skup{~ini potrdil nove funkcionarje. Ker pa ni pri~akovati zapletov, navajamo sestavo rodove uprave z dogovorjenimi funkcijami.

Miha [kofic (stare{ina), (stare{ina), (stare{ina), (stare{ina), Nina Arnu{ (na~elnica), (na~elnica), (na~elnica), (na~elnica), (na~elnica), Tanja Cirkven~i~ (na~elnica za M^), (na~elnica za M^), (na~elnica za M^), (na~elnica za M^), Erika Zalokar (na~elnica za GG), (na~elnica za GG), (na~elnica za GG), (na~elnica za GG), Polona Ivan{ek (na~elnica za PP), (na~elnica za Bo{tjan [irnik (na~elnik ~ete Trzinske skerce), ~ete Trzinske skerce), Boris Pirc (predsednik kluba gr~ SOS), (predsednik kluba gr~ SOS), gr~ Sre~o Kova~ (predsednik kluba gr~ (predsednik kluba gr~ WEOR), WEOR), WEOR), WEOR), Dam jan Basti~ (predsednik (predsednik kluba gr~ Mo~erad), gr~ kluba gr~ Mo~erad), gr~ Martin Gramc (predsednik kluba gr~ Magnolija), kluba gr~ Magnolija), (predsednik kluba gr~ Magnolija), kluba gr~ Magnolija), Sa{o Jenko (dosedanji na~elnik ~ete (dosedanji na~elnik ~ete (dosedanji na~elnik ~ete (dosedanji na~elnik ~ete

Hitri p'{anci), Hitri Hitri p'{anci), Hitri Hitri p'{anci), @iga Virk (dosedanji (dosedanji (dosedanji (dosedanji na~elnik ~ete Trzinske skerce), na~elnik ~ete Trzinske skerce), na~elnik ~ete Trzinske skerce), na~elnik ~ete Trzinske skerce), na~elnik Anja Kokalj (na~elnica ~ete Veselih prija- (na~elnica ~ete Veselih prija- (na~elnica ~ete Veselih prija- (na~elnica ~ete Veselih prija- (na~elnica ~ete Veselih prijateljev), teljev), teljev), teljev), Tina Mo~nik (na~elnica ~ete (na~elnica ~ete (na~elnica ~ete (na~elnica ~ete (na~elnica ~ete Hitri p'{anci), Hitri p'{anci), Andrej Jarc (na~elnik (na~elnik (na~elnik (na~elnik ~ete Veseli veter), ~ete Veseli veter), ~ete Veseli Rok Koncilja (na(na~elnik ~ete Lete~ega gamsa), ~elnik Lete~ega gamsa), ~elnik Andra` Ravnikar (na~elnik ~ete Zelenih goz- Zelenih gozdov), dov), dov), dov), Ana Ivan{ek (dosedanja na~el- (dosedanja na~el- (dosedanja na~el- (dosedanja na~elna~elnica rodu), nica rodu), nica rodu), nica rodu), nica rodu), Natalija Kveder (tajnica (tajnica (tajnica (tajnica rodu), rodu), rodu), rodu), Irena Jeretina (rodova propa- (rodova propa- (rodova propa- (rodova propa- (rodova propagandistka), gandistka), gandistka), gandistka), gandistka), Anka Cerar (blagajni~ar(blagajni~ar(blagajni~ar(blagajni~arka rodu) in ka rodu) in ka rodu) in ka rodu) in ka rodu) Tja{a Vilar... Kako ~lani rodove uprave ocenjujete Kako ~lani rodove ocenjujete svoje seje in kak{en princip delova- svoje seje in kak{en princip seje nja RU prakticirate? nja RU prakticirate? nja RU prakticirate? nja RU prakticirate? RU

Uradne seje rodove uprave in drugi formalni sestanki so plod mnogih sre~anj, posedanj ob kavi in raznih `urov. Neformalna komunikacija se uporablja tudi za iskanje podpore in promoviranje idej, do katerih pridejo posamezniki oz. interesne skupine, ki se oblikujejo znotraj rodu. Gremo se lobiranje in zato jaz temu pravim ~isto politi~no delovanje in trdim, da je taborni{ka organizacija tudi politi~na organizacija, saj uporablja politi~ne vzvode. Novost, ki jo uvajamo zdaj oz. je `e kar uvedena, saj se je dobro prijela, je prakticiranje

"open space technology" po vsakem takem formalnem sestanku in po vsaki akciji, kjer se lahko tudi na hitro ovrednotimo, to pa tudi pomeni, da ~e se na sestanku skregamo glede taborni{kih zadev, gremo lahko po sestanku {e vedno na pija~o kot prijatelji.

Misli Mihe [kofica, aktivnega predavatelja in{truktorske {ole in v.d. stare{ine Dom`al~anov:

"^lovek nikoli ne ve, kdaj je pravi ~as da pusti aktivno delo v rodu, oziroma naj pusti pomembne funkcije mlaj{im. Ko pa se za to vendarle odlo~i, mu je nekako te`ko, saj vemo kak{ni smo. Nikoli ni nobena stvar narejena tako dobro, kot ~e bi sam sodeloval pri njej. Tako je pa~ prekletstvo v veliki ve~ini taborni{kih rodov po Sloveniji." Zato sem bil toliko bolj vesel povabila mlaj{ih ~lanov v rodu, da bi postal stare{ina. Sprejel sem funkcijo in delo, saj imam ob sebi skupino ljudi, ki so pripravljeni delati in nameniti taborni{tvu kar precej{en del svojega ~asa. Vem, da bomo skupaj Rod skalnih taborov Dom`ale potegnili iz manj{e krize, v kateri se je nahajal zadnjih nekaj let.

NAZIV ^ETE KRAJ [T. ^LANOV

^eta lete~ega gamsaDom`ale53

^eta Zelenih gozdovDom`ale54

^eta Hitri p'{anci Ihan63

^eta Veseli prijateljiDob47

^eta Veseli veter Rodica105

^eta Trzinske skerceTrzin44

^eta - v ustanavljanjuBrdo pri Lukovici

Opomba: Po najnovej{ih, jesenskih podatkih rod zdru`uje kar 388 tabornikov.

dajali glasilo, katerega ime je bilo enako kratici na{ega takratnega odreda. Kasneje so se odredi preimenovali v rodove, ime na{ega ~asopisa pa se je obdr`alo. Po nekaj prekinitvah in `e nekaj preverjenih oblikah zdaj Ost izhaja vsak mesec, v njem pa najdemo predvsem aktualne informacije o akcijah in kak{en utrinek dogodkov prej{njega meseca. Urednice Irena, Erika in Tanja upamo, da bo Ost vsak mesec {e bolj{i, {e lep{i in {e bolj zanimiv kot mesec prej ter da bi ga vsi Dom`al~ani z veseljem prebirali."

Naslednje leto praznujete 50 delovanja rodu. Kako praznujete boste obletnico obele`ili? boste obletnico obele`ili? boste obletnico obele`ili? boste obletnico obele`ili? boste obletnico

Naslednje leto praznujete 50 let delovanja rodu. Kako

Naslednje leto praznujete 50 delovanja rodu. Kako

Naslednje leto praznujete 50 let delovanja rodu. Kako

Nina: Trenutno se s 50-letnico `e aktivno ukvarjamo, imamo vodjo celotnega projekta 50-letnice in vodje posameznih projektov, od katerih bodo nekateri potekali celo leto 2003; ena tak{nih je akcija Izletnik. Ta bo tradicionalna, saj praznuje 10. obletnico (tj. ve~ izletov za posamezne starostne kategorije po celi Sloveniji; za udele`bo na ve~ izletih si prislu`i{ tudi na{itek) in akcije, ki bodo enodnevne, npr. Cerarjev memorial (rodov mnogoboj, ki poteka v ~ast zaslu`nega tabornika g. Cerarja), rodova prisega, ekolo{ka in simbolna obele`itev 50 let delovanja rodu - posadili bomo 50 dreves za 50 let in slavnostna akademija. Prav tako smo `e izbrali na{itek, ki se bo pojavljal na na{ih krojih, nahrbtnikih in termoflisih.

O Ost-u ena izmed urednic, Tanja: "Da bi bili ~lani rodu kar najbolje obve{~eni o vsem, kar se dogaja v rodu, na obmo~ju in zvezni ravni, smo za~eli izdajati mese~ni list. Tradicija glasila rodu Skalnih taborov je `e precej stara in je {e iz ~asov, ko smo rodovom rekli odred. Tako smo Dom`al~ani iz-

"Partitim smo skupina {tirih in{truktorjev, ki se, poleg {e marsi~esa, kar po~nemo pri tabornikih, posebej ukvarjamo {e z motivacijo in dodatnim izobra`evanjem vodnikov v rodu. V praksi gre predvsem za organizacijo vodni{kih sre~anj, ki so namenjena samo vodnikom, kjer ti nimajo obveznosti do svojega voda, kjer se lahko sprostijo, zabavajo, izmenjujejo izku{nje, se ~esa novega nau~ijo in dobijo kak{no novo idejo za delo z vodom," pravi ena izmed ~lanic partitima - Tanja.

In nadaljevala: "V predlanskem {olskem letu smo pre`iveli en vikend v Gorenji Trebu{i, kjer se je zgodil Na juri{. Lani smo se z Meng{ani (rod Upornega plamena) pred novim letom v`iveli v Las Vegas leta 1957, na Planini pod Golico so se vodniki postavili v ko`o svojih ~lanov in sodelovali na orientacijskem tekmovanju, tako lani kot tudi letos smo no~ ~arovnic pospremili s tradicionalnim `urom v Dom`alah, Partitimovci pa smo se udele`ili tudi zimovanja za PP-je gorenjskega obmo~ja. Kaj se bo letos dogajalo na vodni{ki novoletni ~ajanki pa je zaenkrat {e presene~enje. S pomo~jo vseh vodnikov smo izdelali tudi vodni{ko mapo - debel fascikel s konkretnimi idejami za vodova sre~anja za M^-je in GG-je, ki ga ima vsaka izmed {estih ~et."

Se ne bojite, da bi s tem zavrli kreativnost vodnikov, saj jim na nek na~in vse ideje prinesete k rokam, ali pa je vodni{ka mapa pravzaprav impulz, vzpodbuda, da {e sami kaj ve~ naredijo na tem podro~ju?

V vodni{ki mapi so ve~inoma izdelki, ki jih je nekdo neko~ pripravil ali uporabil za svoj vod, vendar pa nanjo ne moremo gledati zgolj kot na potuho vodnikom, saj ti v njej

Na{i sogovornici - Nina, na~elnica rodu (levo), in Tanja, na~elnica M^kov.

dobivajo predvsem ideje za nove, druga~ne teme oziroma za nove metode in pristope h klasi~nim taborni{kim temam, taborni{ko sre~anje pa vodnik {e vedno prilagodi svojemu vodu - starosti, dojemljivosti, pripravljenosti, radovednosti in razpolo`enju njegovih ~lanov.

Obljubljansko obmo~je

Sede` rodu:

Kopali{ka 4, Dom`ale

naslov: p.p. 49, 1230 Dom`ale

e-naslov: rst@rutka.net

spletna stran: http://rst.rutka.net/

Nina: "Na{e obmo~je je en tak »hecen« ostanek rodov, ki ne spadajo v kak{no drugo obmo~je in to se vsekakor pozna na kakovosti v sodelovanju, ker se bolj redko zgodi, da pridejo predstavniki vseh rodov na sestanek ali akcijo. Mislim, da bi to sodelovanje lahko bolj okrepili, predvsem v obliki pomo~i - npr., en rod lahko da prostor, drug rod pa znanje. Ve~ bi lahko bilo neformalnih sre~anj, da se sploh spoznamo, kdo in kaj smo na obmo~ju. Morda se tak{no sre~anje obeta `e v bli`nji prihodnosti, ampak to naj zaenkrat ostane skrivnost."

V za~etku 80-tih let sta se od mati~nega, dom`alskega rodu odcepili enoti v Meng{u in Radomljah, v za~etku 90-tih pa {e morav{ka enota. Vsi trije rodovi {e vedno uspe{no delujejo.

Za konec misel, sposojena z rodove spletne strani: "Lansko leto smo dom`alski taborniki praznovali 48 let. V tem ~asu se je spremenilo marsikaj. Dobili smo svojo dr`avo, srp in kladivo smo zamenjali za mobitel, in prav sme{no se danes sli{i, da so imeli na{i ustanovitelji na voljo 'tri stare {otore in kuhinjski kotli~ek-podmornico,' kakor lahko preberemo v arhivskih poro~ilih. ^asi so se spreminjali, taborniki pa smo bili vedno to, kar smo {e sedaj, zanesenjaki, ki nam veselje do `ivljenja z naravo in vzgoja mladih pomenita zelo, zelo veliko."

Dom`alske legende

Dom`alski rod je taborni{tvu `e dal ogromno, zato smo izbrali nekaj najbolj opaznih ljudi, ki so {e vedno aktivni, vendar na drugih podro~jih, saj se v vodenje rodu ne vklju~ujejo. Prilo`nost so dali mlaj{im.

Darko Jenko - neko~ stare{ina rodu, sedaj na~elnik ZTS; Boris Mrak - predsednik Skavtske fundacije; Franc An`in~lan IO ZTS, zadol`en za pravna vpra{anja; Marjeta Hrenneko~ na~elnica ~ete, sedaj pomo~nica na~elnika OOOLJZTS za vzgojo in izobra`evanje; Damjan Habe - neko~ predsednik PP kluba Osman, sedaj na~elnik KVIO; Greta Gro{eljneko~ na~elnica ~ete in urednica Ost-a, sedaj ~lanica KVIO.

Zadnja predstavitev RST v Taboru v {tevilki 6-7, letnik 1995.

"ZNOT je bil na za~etku mi{ljen zgolj kot rodova akcija, kjer bi GG-ji in PP-ji preskusili svoje orientacijsko znanje v bolj ali manj zimskih razmerah. Pozneje se je porodila ideja, da bi tekmovanje nadgradili in ga odprli {e za ekipe iz drugih rodov. S to idejo se je najprej spopadel vod Ciniki, ki so prvi tak{en ZNOT organizirali v Ihanu pri Dom`alah, februarja leta 1999. Isto leto decembra so organizirali `e drugo tak{no tekmovanje. Tako je ZNOT postalo tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki ga na{ rod prireja vsako leto, prvi vikend v decembru. Tako bo leto{nji `e peti po vrsti. Do sedaj so na ZNOT-u tekmovale samo GG in PP ekipe, letos pa smo povabili k sodelovanju tudi gr~e in upamo, da bo udele`ba ~im {tevil~nej{a," je o ZNOT-u povedal Sa{o Jenko, eden izmed ~lanov o`je skupine organizatorjev.

KOSTANJEV PIKNIK Z otvoritvijo totema

@e tradicionalni kostanjev piknik , ki smo ga organizirali taborniki rodu Odporne `elve Anhovo v oktobru, smo zdru`ili s slavnostno otvoritvijo totema na taborni{kem prostoru z Zgornjih Desklah.

Rod odporne `elve Anhovo

Zbirati smo se za~eli ob deseti uri, do za~etka programa nam je kraj{ala ~as godba pihalnega orkestra Salonit Anhovo. Na otvoritvi se je zbralo okrog 120 ljubiteljev taborni{tva v ob~ini Kanal ob So~i.

Zbor tabornikov, himna in dvig zastave so oznanili za~etek prireditve sobotnega dne. Po uvodnem govoru stare{ine rodu je spregovoril na~elnik ZTS Darko Jenko in otvoril totem, ki ga je doma~i `upnik tudi blagoslovil. Totem je na pobudo mladih tabornikov izdelal gospod Anton Kravanja iz Tolmina. Najmlaj{im tabornikom M^ smo podelili rute, vodni{ke izkaznice pa so prejeli vodniki, ki so uspe{no opravili vodni{ki te~aj Zveze tabornikov Slovenije. Po programu, ki smo ga izpeljali taborniki in godba na pihala, smo se okrep~ali z gola`em iz divja~ine in polento, ki so ju skuhali taborni{ki kuharji.

Za popestritev popoldneva smo prosili Dru{tvo balonarjev Barje iz Ljubljane, ki so tabornike popeljali visoko proti nebu, da so si taborni{ki prostor ogledali {e z vi{ine. Nadaljevali smo z igrami, streljanjem z lokom in fra~o, metanjem v krog, igrami z `ogo ... Ob mraku smo zakurili taborni ogenj. Z glasbo in kostanji smo zaklju~ili kostanjev piknik, ki nam bo ostal v dolgem in lepem spominu.

VESELA SRE^ANJA Akcija voda Luna

Mija P., Rod Bi~kova skala

V soboto smo se ob 8.30 za~eli zbirati pred taborni{ko hi{ico, odkoder smo se odpravili do avtobusne postaje. Po~akali smo na avtobus {t. 6, s katerim smo se odpeljali na O[ Vi~. Tam je bilo `e veliko tabornikov z rde~imi rutkami. Bili smo najmlaj{i, edini murni.

Dobili smo zemljevid delavnic v {oli in na njenem dvori{~u. V avli {ole smo se preobuli v copate, slekli odve~no garderobo in se odpravili dogodiv{~inam naproti.

Po navodilih organizatorjev smo najprej od{li v Morsko restavracijo, kjer smo oddali vse sladkarije, ki smo jih prinesli s seboj. Prva dogodiv{~ina nas je ~akala pod koralnim grebenom, kjer smo se plazili po labirintu, ki je bil narejen iz {olskih klopi, pokritih s {otorkami. Nato smo od{li v Morski kino, kjer smo si ogledali risani film Ariela, mala morska deklica in zraven jedli kokice, kot se za pravi kino spodobi. Preden smo zapustili »dvorano« smo {e zapeli pesmico Gosenica. Med ~akanjem na naslednji izziv smo pojedli vsak svojo malico. ^as zanjo smo pravilno izbrali, saj smo po njej ciljali {kampe. S papirnato `ogo smo morali podreti kar najve~ plasti~nih lon~kov. Tam se je skrival bonbon, ki smo ga za nagrado tudi pojedli. Obiskali smo tudi spretno Ariel, kjer smo pokazali svoje umetni{ke sposobnosti risanja, rezanja in lepljenja, ter izdelali ~estitke. Pot nas je vodila v naslednjo sobo, kjer smo packali po dnu. Nekateri smo oblikovali glino, nekateri smo se spremenili v prave gusarje, drugi izdelali nakit, tretji pa se prepustili spretnim rokam starej{ih tabornic, ki so nam poslikale obraze.

Po kar dolgem sedenju se nam je prileglo preskakovanje valov, kjer smo si razmigali na{a telesca.

Ko smo v notranjosti {ole preizkusili skoraj vse delavnice, smo se odpravili ven in se zapodili na igrala. Spu{~ali smo se po toboganu, se gugali na gugalnicah, plezali po pravi plezalni steni in proti koncu s kredami risali po plo{~adi.

Po {tirih urah plavanja v de`eli male morske deklice Ariel, smo bili vsi po{teno utrujeni in la~ni. Planili smo po sladkarijah, ki nam jih je razdelil organizator. Polni vtisov smo se poslovili in od{li do avtobusne postaje, od koder smo se odpeljali za Be`igrad in odpe{a~ili do taborni{ke hi{ice, kjer so nas pri~akali star{i. Vsak je {e dobil na{itek Veselih sre~anj, ki nas bo spominjal na prelep dan.

Sanje male `abice Lipe

Leto je naokoli, novi vodniki, novi M^-ki. Kam jih peljati? Kak{no akcijo pripraviti? Na vse te dileme posije vsako leto sredi novembra sonce, ko se namre~ po vsej Sloveniji pripravijo Vesela sre~anja za medvedke in ~ebelice ter seveda murn~ke. Polit~nemu dogajanju navkljub tudi leto 2002 ni bilo izjema. V slovenski prestolnici se je 35 organizatorjev od jutra do zgodnjega popoldneva (marsikateri celo dan ali dva, kak{ni pa celo teden ali dva prej) trudilo zabavati nadobudne mlade tabornike in jim pri~arati smeh na usteca. Le-teh je pri{lo le nekaj manj kot tristo in vsi so bili zadovoljni. Tako vsaj ka`ejo reakcije. No, eden se je ustra{il male morske deklice na vhodu, malo skrem`il obraz, pa se je kaj hitro prepri~al, da mu ne misli storiti kaj hudega.

Kaj pa se je dogajalo tako zanimivega? Tisti najbolj zaspani so se kar na za~etku odpravili v prvo nadstropje osnovne {ole Vi~, kjer so se v ritmih najbolj popularne slovenske pop skupine zazibali, odgnali spanec in se v pi~le ~etrt ure nau~ili koreografije, nato pa odpeljali naprej. Po razmigavanju telesa pridejo na vrsto mo`gan~ki. Le-te so si lahko skrav`ljali pri potapljanju ladjic. In to na velikem platnu, skoraj v naravni velikosti. Ladjice je bilo seveda potrebno tudi zgraditi, za kar je bilo poskrbljeno pri ro~nih delih. Spretne ro~ice medvedkov in ~ebelic so med drugim izdelovale tudi vrte~e se ribe, mimogrede pa so naredili {e vo{~ilnico ali dve. Naporno delo, ni kaj. Seveda je bil prostor tudi za po~itek. Morski kino, kjer so stregli ~isto prave kokice. Sam na~elnik MZT jih je pekel, skupaj s svojo zvesto pomo~nico, prav tako ~lanico zakonodajne mestne oblasti. ^e aktivno sodelujejo tako pomembni ~lani zveze, mora biti pa res pomemben dogodek. In res je bil. Dogajalo {e je {e marsikaj. Medvedki so iz kina odhajali vidno pretreseni. Prav vsem je po glavi rojila mala morska deklica in seveda so si za`eleli morskih pustolov{~in. Poskrbljeno

je bilo tudi za to. Vsak si je porisal svojo naglavno ruto, da bi bila ~im bolj grozljiva, za piko na i pa so si nadeli {e prevezo in v`gali tatoo. Dekleta so si med tem izdelala vsaka svojo najlep{o veri`ico iz usnja, da bi bile tako {e bolj privla~ne svojim re{iteljem. Ladje so bile sicer `e potopljene, je pa {e vedno ostala borba za ozemlje. Vsi so vztrajno vrteli twister kolo in se neizmerno zabavali. Pod koralnim grebenom se je nahajal labirint, skozi katerega so pri{li do prostora, kjer so vrli raziskovalci ciljali ni~ hudega slute~e {kampe ter si z zadetki prislu`ili bonbon ali dva. Nekaj delavnic je bilo tudi zunaj, kjer je skoraj sijalo sonce. Hoja po vise~em mostu, okra{evanje okoli{kega sivega asfalta, pa {e kaj se je dogajalo. Vsega lepega je enkrat konec, a Vesela sre~anja se kon~ajo s stilom. Razdeljevanje vseh mogo~ih sladkarij, ki so jih spekle mame, o~etje, babice, Merkator in drugi, vedno prikli~e son~ek v o~i. Moje, tvoje, njegovo - to tu ni~ ne velja. Dobrot je ve~ kot preve~, zato si vse delimo skupaj. Taborni{ki duh po celi ~rti.

Afri{ka taborni{ka kronika (III)

Zgradimo skavtski center ob afri{kem jezeru

Hm, na za~etku svojega ogla{anja iz Ugande sem pisal o slovenskem skavtskem centru ob jezeru Bunyonyi kot ne~em, kar bi se morda utegnilo zgoditi, zdaj pa se ta projekt zdi `e skorajda dejstvo ... Ne, nobenega denarja in nobenih podrobnih na~rtov {e ni na mizi, zajec ti~i v drugem grmu: januarja prihaja prostovoljec, ki bo svojo energijo vlo`il prav v skavtski center! Ko so ljudje, potem je vse mogo~e.

sodeluje z dr`avami v razvoju. Poglejmo v srce slovenske mladine z rutkami za vratom, pa bomo opazili, da jih je vedno ve~ takih, ki bi odprtih rok sprejeli kako delo z dodanim smislom. Usmerimo potem svoje o~i {e v kristalno ~isto no~no nebo nad Bunyonyijem in vsekakor se nam bo zazdelo, da so nam zvezde posebej naklonjene.

Kako in kdaj

Ugandska cerkev (Church of Uganda), vodilna protestantska skupnost, nam je v podobi tajnika kigezijskega {kofa `e spodbudno prikimala. To je zelo va`na re~, zakaj v njeni lasti je zemlji{~e, na katerem naj bi se skavtski center zgodil. Navezal sem tudi stike z mladim skavtskim {efom podro~ja Kigezi, ki seveda nima ni~ proti, za piko na i pa je doma prav iz na{e vasi Bufuka in je tja `e nekajkrat peljal taborit svoje ~lane.

Kdo

Ti ljudje niso kar tako. Za eno leto namerava prileteti Matja` [vegelj - Jetka, kranjski tabornik z obilico izku{enj. Dodajte Jetki vsaj dve vplivni tabornici in vsaj dva pomembna tabornika, ki naj bi projekt podprli v Sloveniji, pa vam bo bolj jasno, da se nekaj dogaja. Za name~ek pa si, ~e res morate, lahko predstavljate {e nekega Malusa, ki organsko ne prena{a napol dokon~anih stvari, kaj {ele mlatenja prazne slame.

Torej: skavtski center je na obzorju. Zaenkrat sicer le kot neformalno prizadevanje skupine slovenskih tabornikov, ampak nadejamo se, da bo kmalu za projektom stala celotna Zveza. Po eni strani si `elimo, da bi tole besedilo padlo v o~i vrhovom ZTS, po drugi strani in {e bolj pa, da bi idejo posvojilo ~im ve~ rodov in posameznih zanesenjakov.

Ozrimo se le malo naokoli, pa bomo br` sprevideli, da vsaka spodobna zahodna skavtska organizacija resno

Naslednji korak bo seveda priprava pametnega projektnega na~rta, ki bo nato v razli~nih organizacijskih mlinih zagotovo obti~al za poljubno {tevilo mesecev, med katerimi pa kajpak ne mislimo lenariti. Prav mo`no je, da bomo vmes uredili taborni prostor in {e kako malenkost ter Bunyonyi promovirali v mednarodnih skavtskih krogih.

Zakaj

Zlasti zato, da finan~no podpiramo revno pode`elsko {olo in da s prihodki

Jezero Bunyonyi, Bufuka je sredinski polotok na skrajni levi

zgradimo ambulanto, ki jo ljudje okrog Bunyonyija nujno potrebujejo. Bufuko je pred leti razdejal AIDS, tako da so ostale prete`no vdove in sirote. Ja, ~eprav je Uganda epidemijo izjemno u~inkovito ukrotila, se morajo prebivalci {e vedno soo~ati s posledicami - zlasti s poudarjeno rev{~ino in {e bolj o~itnim pomanjkanjem zdravstvenih ustanov.

Hkrati pa skavtski center ustanav-

ljamo tudi zato, ker je jezero fenomenalen poligon za taborni{ko dejavnost. Kot nala{~ je za veslanje v drevakih, za kopanje, za dirkanje z gorskimi kolesi po okoli{kih hribih. 29 otokov skriva pravo zgodovinsko zakladnico - od tradicionalnih obredov do kolonialne zapu{~ine. Kot posebno zanimivost (no ja ...) lahko na drugi strani tr~ite celo v Pigmejce.

Kje

Bufuka je vas ob jezeru Bunyonyi, sedem kilometrov pro~ od Kabaleja, mesta na jugozahodu Ugande. Na nek na~in je to ruralna Afrika v svoji najbolj popolni obliki, pa spet dovolj blizu mestu - in celo z nekaj turisti~nimi kampi (in satelitsko televizijo!) v sami Bufuki. Osnovna {ola je na polotoku, ki je jedro vasi, pa hkrati nekoliko oddaljen od turisti~nega vrve`a. Elektrika in telefonske linije do tega dela Bufuke ne se`ejo, so pa dovolj blizu, da jih lahko po potrebi potegnemo do tabornega prostora. Ta le`i med osnovno {olo in protestantsko cerkvijo, zelo blizu Srca (slovenske baze v vzhodni Afriki).

Mnogo ve~ o lokaciji lahko preberete na www.edirisa.org, ki bi ob izidu te {tevilke Tabora `e utegnila obstajati v sloven{~ini - vklju~no s sve`o, zares atraktivno predstavitvijo Bunyonyija. Na miha @ edirisa.org pa lahko, kot vedno, po{ljete va{e cenjene komentarje in dopise druge vrste. Bodite pripravljeni.

Med poukom

[olski zvonec O[ Bufuka

Laura @i`ek - @i`i, RJ[ Cerknica

Jaz sem pionirc, ti si pa zeleni krokodil

Sve` "luft" pod vr{acem Sne`nikom. GSM ne lovi (no, razen na sosedovih klopcah 1 ~rtica, da po{lje{ stipeta*). Gru~ica osebkov z rutkami. Penetracija znanosti pionirstva in bivanja v naravi.

Po za~etnem ogrevanju s hakijem in spoznavanju (ne, jaz pa `e nisem zeleni krokodil …) smo se zapodili v prvo temo - odnos tabornika do narave. Smo res {e toliko povezani z materjo naravo, ali nam sploh {e kaj pomeni? Kmalu so se nam pridru`ili {e taborniki Rodu Modrega Vala TS-GO in tako je bila na{a multirodovna posadka (RJ[, RMV, RGT, MRL, RDV, RHV, RSV) popolna. Sledilo je predavanje o orodjih (v katero smer moram brusit?). Naslednji dan smo za~eli z jutranjo harmonijo - igrali smo se in se pogovarjali o komunikaciji. Nadaljevali pa smo z ognji in netivi (ali ve{, da brezovo lubje super gori?). Pridobljeno znanje smo takoj tudi prakti~no preizkusili in si zunaj skuhali slastno zelenjavno (+mesno) mine{trico. Popoldne sta nam brat Kugla in brat Losos povedala (narisala) nekaj o bivakih (ali si `e sli{al za dvokapnega s centralno?). Ve~er je minil v soju sve~k in skupaj smo razmi{ljali o tabornikih - kaj/kdo taborniki sploh smo, kaj nam pomenijo … Tretji (poslednji) dan smo dopoldne posvetili vozlanju. Tina nam je povedala zgodbico o Indijan~ku ter veveri~ki in nastal je mrtvi vozel. Po kosilu se je na{a malce okrnjena sestava (ve~ina udele`encev nas je zapustila `e dan prej, saj jih je ~akala obveznost, ki se ji re~e {ola, grrrrr …) odpravila nazaj v civilizacijo in vsakdanjik, ampak z `eljo, da se kmalu ponovno snidemo.

*sms

VODNI[KI TE^AJI

Klju~ je na~rtno usposabljanje vodnikov

V ~asu jesenskih po~itnic so potekali trije vodni{ki te~aji s skupno 86 te~ajniki. Ve~ina se je usposabljala za vodnike M^, nekaj je bilo pa tudi kandidatov za vodnike GG. Vedno ve~ je tudi tistih vodnikov, ki so v preteklosti `e opravili vodni{ki te~aj za vodnika M^ in se zaradi druga~nega programa in na~ina dela udele`ijo {e kraj{ega ali dalj{ega seminarja za vodnike GG.

Dolenjsko obmo~je

Borut Pelko (RGT): Borut Pelko (RGT): Borut Pelko (RGT): Borut Pelko (RGT): Borut Vodni{ki te~aj OO ZTS Dolenjska je uspel. Imeli smo lepo vreme, dobro hrano, strpne mentorje in pridne te~ajnike. Ti so si od vsega najbolj zapomnili dva "orientiringa" - enega no~nega in drugega maratonskega, dnevno-no~nega po samem Ko~evskem Rogu; in pa seveda Nejca iz oddaje Jasno in glasno, ki je civilno slu`il obveznost do preljube nam de`elice. Bilo je noro in nepozabno.

P.S.: Nadaljujemo 6., 7. in 8. decembra!

Pregled vodni{kih

te~ajev v letu 2002

TERMIN KRAJ / ORGANIZATOR[T. UDEL. poleti

Ribno - tabor RJZCeljsko-zasavsko obmo~je34

Rod jezerskega zmaja

Dol pri Starem trguPomursko obmo~je12

P{enk nad IdrijoSeverno-primorsko obmo~je23

Ribno - tabor RBBLjubljansko obmo~je - MZT41

MarindolGorenjsko obmo~je24

jesenske po~itnice

^rmo{njice (C[OD)Dolenjsko obmo~je27

SkomarjeCeljsko-zasavsko obmo~je42

Rod zelene Rogle

So~a Rod puntarjev Tolmin17

Rod puntarjev Tolmin

Matja` Kos (RPT): Matja` Kos Matja` Vodni{ki te~aj je potekal v na{i taborni{ki ko~i v So~i. Kljub delovnem vzdu{ju in natrpanem urniku je minil v prijateljskem in taborni{kem duhu. Dobili smo 17 novih vodnikov, ki `e nestrpno ~akajo nastop svoje funkcije.

Celjsko-zasavsko obmo~je

Emil Mumel (RZR): Emil Mumel (RZR): Emil Mumel (RZR): Emil Mumel (RZR): Zelo pozitivno je, da se ga udele`ujejo ~lani iz razli~nih rodov po Sloveniji. Tako bodo~i vodniki lahko spoznajo razli~ne na~ine dela po rodovih in veliko novih prijateljev iz vse Slovenije. Skrb zbujajo~e pa je razmi{ljanje nekaterih rodov po obmo~ju, da ne potrebujejo novih vodnikov in ne po{iljajo svojih ~lanov na vodni{ke te~aje.

Kljub relativno visoki {tevilki novih vodnikov, ki so obiskovali enega izmed vodni{kih te~ajev v letu 2002 (skupaj 220 udele`encev), pa je ta {tevilka glede na potrebe v organizaciji {e vedno prenizka. Po oceni bi morali na leto za delovanje na obstoje~i ravni {tevila ~lanstva usposobiti vsaj 400 vodnikov. Glavni razlog za primanjkljaj pa ti~i v dejstvu, da kar tretjina rodov ne posve~a dovolj pozornosti kadrovanju vodnikov - iskanju primernih ~lanic in ~lanov ter zagotavljanju mo`nosti za njihovo usposabljanje. Pomanjkanje vodnikov pomeni manj vodov in s tem generacijske "luknje", le-te pa na dolgi rok pomenijo pomanjkanje baze iz katere bi lahko vodnike kadrovali, in s tem tudi nevarnost, da rod preneha z delovanjem.

Pohod po poti Cankarjevega bataljona

Taborniki Rodu Bi~kova skala vas vabimo, da se udele`ite 24. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona, ki ga sicer organizira PD [kofja Loka. Pohod s Pasje ravni v Dra`go{e bo tokrat potekal v no~i z 11. na 12. januar 2003. Pot je dolga nekaj ve~ kot 40 km, opravi se jo v pribli`no 10-ih do 12-ih urah, {tartnina po osebi pa zna{a okoli 1000 sit. Vsak udele`enec prejme legitimacijo, zna~ko, ~aj na poti in toplo malico na cilju (ponavadi pasulj). [tart bo pri Ko{irjevi kmetiji na Pasji ravni, predvidoma med 22. in 24. uro.

Smer pohoda: Pasja ravan, Zminec, Breznica, Toma`, Praprotno, [evlje, Zabrekve, Dra`go{e.

Navodila PD [kofja Loka:

• Pohoda se lahko udele`i vsak zdrav oz. fizi~no dobro pripravljen dr`avljan, ki spo{tuje navodila organizatorja.

• Vsak se pohoda udele`i na lastno odgovornost.

• Udele`enci se morajo dr`ati obi~ajnega planinskega reda in celotno pot opraviti v strnjeni koloni.

• Priporo~amo, da se udele`ite proslave pri spomeniku.

• Povratek z Dra`go{ si pohodniki organizirajo sami ali pa se poslu`ijo avtobusnih prevozov organizatorja spominskih slovesnosti, ki vozijo iz vasi Rudno.

Med obvezno opremo sodijo topla obla~ila, planinski ~evlji, pohodne palice, delujo~a svetilka, izdatna malica

V primeru, da se boste pohoda udele`ili, lahko za dodatne informacije pokli~ete na {t. 04/ 51-20-667.

VABIMO

ZOT 2003

Bojan, XI. SNOUB

Januar je vse bli`je in z njim prav tako dobri stari ZOT, ki bo natan~neje 24. in 25. tega zimskega meseca! Letos vam taborniki rodu XI. SNOUB pripravljamo {e posebej zanimiv ZOT, ki bo v Zgornji Savinjski dolini. To~en kraj bomo sporo~ili v naslednji {tevilki Tabora oz. objavili po novem letu na Rutki! Skratka, pripravite se na pravo zimsko-taborni{ko do`ivetje!

Tekmovanje zajema zimski orientacijski pohod, test iz orientacije in topografije, vrisovanje KT, signalizacijo (Morse + semafor), risanje skice terena, opis KT, prihod pod kotom, hojo po vrisani poti, zbijanje klobuka sne`aku in IQ test. Tekmuje se v kategorijah: GG GG GG GG GG (lo~eno po spolu), PP PP PP PP PP ( lo~eno po spolu), GR^E (me{ano po spolu). Tri~lanske ekipe tekmujejo izven konkurence.

Cena tekmovanja je 7000 SIT na ekipo SIT na ekipo 7000 SIT na ekipo SIT na ekipo SIT na in vklju~uje obilne slastne sendvi~e, lepe na{itke, preno~evanje, odli~no kosilo, lepe kontrolorke, prijazne organizatorje in stro{ke organizacije. Prijave skupaj s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite najnajpozneje do 17. 1. 2003 pozneje do 1. 2003 2003.

Vse dodatne informacije najdete v tem Taborni{kem vestniku in na zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net

Vpra{anja po{ljite na naslov: bojan.kribojan.krizan1 zan1 zan1 zan1 @ guest.arnes.si guest.arnes.si ali pokli~ite po telefonu: 041/878-785 (Bojan) 041/878-785 (Bojan) 041/878-785 (Bojan) 041/878-785 (Bojan) (Bojan).

Vabljeni ste vsi, ki si upate!

MNENJE

Zaton orientacije pri tabornikih?

Zadnji dogodki, kot so vse manj{a udele`ba rodov na orientacijskih tekmovanjih, polemike ob izvedbi ROT-ov in nezadosten interes za izvedbo te~aja v Gozdni {oli ka`ejo na to, da orientacija postaja v taborni{ki organizaciji vse bolj obrobnega pomena. Ob tem pa se v nekaterih sorodnih organizacijah, kot je Planinska zveza Slovenije, njena vloga vse bolj krepi.

Za za~etek se bom vrnil v obdobje, ko sem se sam priklju~il taborni{tvu. Kot medvedka so me na vodovih sre~anjih (takrat smo jim rekli vodovi sestanki) najbolj privla~ili izleti v naravo, kjer smo spoznavali okolico doma~ega kraja ter se podili po travnikih in gozdovih. Moj prvi, `al `e pokojni vodnik, nas je namesto s sedenjem v razredu tudi v slab{em vremenu raje na prostem zastrupljal s taborni{tvom in mnogi smo postali s tem za vedno zapisani taborni{kemu na~inu `ivljenja. Spomladi smo se zavzeto pripravljali na mnogoboje s postavljanjem {otorov, kurjenjem ognjev, u~enjem potnih znakov in ostalimi ve{~inami. Poleg taborjenja in osvajanja ve{~in so nam mnogoboji kot mo`nost dokazovanja in samopotrjevanja pomenili najve~jo motivacijo. V starej{ih kategorijah smo se z vedno ve~jimi uspehi poizku{ali {e na drugih taborni{kih tekmovanjih in se s strahospo{tovanjem ve~ let pripravljali na prvi nastop na STPM (sedanji ROT), saj je udele`ba na tem najzahtevnej{em taborni{kem tekmovanju zahtevala od tekmujo~ih poleg fizi~ne in psihi~ne pripravljenosti tudi vsa

klju~na specialisti~na taborni{ka znanja. Udele`ba na STMP je vsaki ekipi pomenila tudi uveljavitev, saj je bil na tekmovanju prisoten velik del vodstva ZTS ter predstavniki ve~ine rodov (odredov), ki so v slovenskem taborni{kem prostoru veljali za najbolj{e. [ele po prvi izku{nji STPM-a sem se tudi podal na specialisti~ni te~aj Orientacije in topografije v Gozdno {olo, ki se ga je {e v 80. letih vsaki~ udele`ilo po 30 udele`encev in ve~.

V 90. letih, ko sem tudi sam za~el sodelovati pri pripravi programa v okviru programskih komisij ZTS in prevzel vodenje te~aja Orientacije in topografije v Gozdni {oli, so se pogoji za razvoj orientacije v ZTS znatno izbolj{ali. Topografske karte so postale dostopne brez omejitev, na tr`i{~u je bilo mogo~e kupiti razli~ne modele kompasov in busol, nadgradili smo program Gozdne {ole in v okolici {ole izdelali idealne karte za u~enje orientacije. Pa vendar se je zanimanje za orientacijo vseskozi manj{alo. Tekmovalnost naj v dana{nji dru`bi ne bi bila za`elena in tudi v nasprotju z na~eli WOSM-a. Pobuda za tekmovanja, vklju~no z mnogoboji in

ROT-om, in s tem tudi za celotno orientacijo je bila z vodstva ZTS prenesena na zainteresirane rodove in strokovno skupino specialistov. Pojavile so se mnoge nove taborni{ke akcije, izmed katerih mnoge vklju~ujejo orientacijo, a na manj zahtevnem nivoju. Z njimi organizatorji pogosto zagotavljajo finan~ni priliv za delovanje rodu in vabijo ekipe z neprezahtevnimi nalogami. Udele`ba na tekmovanjih, kjer je potrebno prikazati najve~ fizi~nega in tehni~nega znanja (NOT, ROT), pa se manj{a in to predvsem pri mlaj{ih kategorijah. Po poskusu sprememb pravil ROT-a in premiku termina s konca maja na konec septembra se z rahlimi odstopanji v negativno ali pozitivno smer vsako leto okoli ROT-a spletajo polemike o previsoki {tartnini, neprimerni progi in napakah v organizaciji. Te~aj orientacije in topografije v Gozdni {oli zaradi premajhnega {tevila prijavljenih v letu 2002 prvi~ po ve~ desetletjih ni bil izveden.

Je torej res interes za orientacijo pri mladini v Sloveniji enostavno tako majhen, da bo ta, neko~ ena izmed vodilnih specialnosti v okviru ZTS, po~asi

zamrla? Izku{nje sorodne organizacije, Planinske zveze Slovenije, ka`ejo ravno nasprotno. V zadnjih petih letih so vzpostavili u~inkovit in zelo popularen sistem planinskih orientacijskih tekmovanj. Tekmovanja so ekipna, izvajajo se s pomo~jo DTK 25 in v razli~nih starostnih kategorijah. Po vsej Sloveniji se od jeseni do pomladi odvija 8 podro~nih planinskih orientacijskih lig, najbolj{i pa se v maju pomerijo na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT). Tudi planinci na tekmovanjih vrisujejo kontrolne to~ke, izdelujejo risarske izdelke; dejansko se »planinska« orientacija od "taborni{ke" razlikuje le v nekaterih nalogah na progi, ki so obarvane bolj "planinsko". Imajo tudi svoj sistem izobra`evanj za voditelje orientacije in za traserje planinskih orientacijskih tekmovanj. Pred tedni so izdali ob{iren u~benik, namenjen tako organizaciji kot tudi pripravi ekip na planinska orientacijska tekmovanja. Imajo pa planinska orientacijska tekmovanja {e dve bistveni razliki glede na taborni{ka: {tartnin na tekmovanjih ni ali pa so simboli~ne, saj "med planinci velja solidarnost" ter za celotno podro~je planinskih orientacijskih tekmovanj skrbi poseben odbor v okviru Mladinske komisije PZS, ki ima formalne pristojnosti. Se bomo taborniki kaj zgledovali po planinskih re{itvah ali pa se bomo tisti, ki nam je {e do orientacije, sre~evali le {e pri orientacijskem teku ali pa na planinskih orientacijskih tekmovanjih?

Odprto pismo

Na posvetu mariborskega obmo~ja smo se med drugim pogovarjali tudi o odvodu ~lanarina na ZTS.

Ker so bili na{i predstavniki na zadnji seji stare{instva ZTS gladko preglasovani, smo se odlo~ili za javno obravnavo vpra{anja ~lanarine na straneh revije Tabor, ob tem pa zahtevamo odgovore na zastavljena vpra{anja.

Nasprotujemo povi{anju odvoda ~lanarine za 300 tolarjev glede na leto 2001/02. Zanima nas, zakaj se je odvod ~lanarine zvi{al za 21 %, zakaj se je odvod ~lanarine zvi{al za 21 %, zakaj se je odvod ~lanarine zvi{al za 21 %, zakaj se je odvod ~lanarine zvi{al za 21 %, se je

~e zna{a letna stopnja inflacije v Sloveniji okoli 8 %?

~e zna{a letna stopnja inflacije Sloveniji okoli 8 %?

pla~evati tolarjev odvoda za

~e zna{a letna stopnja inflacije v Sloveniji okoli 8 %? ~e zna{a letna stopnja inflacije Sloveniji okoli 8 %? inflacije Sloveniji Popolnoma nesprejemljivo se nam zdi, da moramo vsi ~lani da moramo vsi ~lani da moramo vsi ~lani da moramo vsi ~lani moramo vsi pla~evati 100 tolarjev odvoda za mnogoboje!

Kako lahko utemeljite, da morajo odvod pla~ati ~lani, ki se Kako lahko utemeljite, da morajo odvod pla~ati ~lani, ki se mnogoboja ne morejo udele`iti, saj se ne prebijejo skozi kvalifikaci- mnogoboja ne morejo udele`iti, saj se prebijejo skozi kvalifikaci- morejo udele`iti, skozi je na obmo~nih mnogobojih ali pa je na obmo~nih mnogobojih ali pa je na obmo~nih mnogobojih ali pa je na obmo~nih mnogobojih ali pa na pa (kar je praksa {tevilnih rodov) mnogobojev sploh ne udele`ujejo? mnogobojev sploh udele`ujejo? mnogobojev sploh ne udele`ujejo? mnogobojev sploh udele`ujejo? mnogobojev sploh ne udele`ujejo?

^emu slu`i odvod 100 tolarjev ob `e tako visokih {tartninah?

^emu slu`i odvod 100 tolarjev ob `e tako visokih {tartninah?

^emu slu`i odvod 100 tolarjev ob `e tako visokih {tartninah?

^emu slu`i odvod 100 tolarjev ob `e tako visokih {tartninah?

^emu slu`i odvod 100 tolarjev ob `e tako visokih {tartninah? Nikar nas ne slepite, da se bodo zaradi tega odvoda {tartnine kaj zmanj{ale!

Boste v prihodnjih letih povi{ali ~lanarino, da bomo lahko pla~evali odvode za orientacijska tekmovanja, letovanja, zimovanja ... in tudi uporabo trave?

Sklenili smo, da bomo na ~lana odvedli 1600 tolarjev, svojo (mo- da bomo na 1600 tolarjev, svojo (mo- da bomo na ~lana odvedli 1600 tolarjev, svojo (mo- da bomo na 1600 tolarjev, svojo (mo- tolarjev, rebitno) udele`bo na mnogobojih pa pla~evali tako kot doslej! rebitno) udele`bo na mnogobojih pla~evali tako kot doslej!

Z NARAVO K PO[TENEMU ^LOVEKU!

V imenu stare{instva OO ZTS Maribor

Iztok Utenkar, na~elnik obmo~ja

Slemen, 2. 11. 2002

ZIMOVANJE PP GORENJSKEPOZNA (S)TRGATEV

@ur, zabava, dru`enje in dobre delavnice. S temi besedami smo lansko leto uspe{no zaklju~ili prvo pravo zimovanje

PP-jev Gorenjske, ki ga pripravljamo tudi letos. Zato Vas PPje vabimo, da se nam pridru`ite, saj brez vas ne gre…

Obljubljamo, da bomo za vas pripravili pester program, z veliko zabave, zanimivih iger in bogate delavnice, na katerih boste lahko {irili svoje znanje, ki ga PP-ji potrebujemo za delo z vodom, dru`ino ali klubom. Zimovanje bo potekalo v Marindolu od 20. - 24. decembra, cena je

7.000,00 sit.

Bo`i~ek nam je obljubil sneg :)

Prijavite se lahko do 12. decembra decembra na: email: matic matic matic matic @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

ali na GSM: 041 84 84 84 041 84 84 84

ali na snailmail: Matic Cankar, Pra`akova 8, Matic Cankar, Pra`akova 8, Matic Cankar, Pra`akova 8, Matic Cankar, Pra`akova 8, Cankar, Pra`akova 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana

za dodatne informacije vedno na voljo

041 924 639 , Radinja, tine tine tine tine @ rutka.net . rutka.net . rutka.net . rutka.net .

KAJ? Zimovanje PP-jev Gorenjske. Zimovanje PP-jev Gorenjske.

KDAJ? 20. - 24. decembra. 20. 24. decembra.

KJE?V Taborni{ki ko~i v Marindolu. Marindolu. Marindolu.

ZA KOGA ?Za VSE VSE VSE VSE VSE PP-je {irom po Sloveniji.

KOLIKO? 7.000,00 sit. 7.000,00 sit. 7.000,00 sit. 7.000,00 sit.

PRIJAVE: do 12. decembra. do 12. decembra. do 12. decembra. do 12. decembra.

RAZPIS ZOT 2003

ORGANIZATOR: ORGANIZATOR: ORGANIZATOR: Rod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, Maribor

KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: Tekmovanje bo potekalo od petka 24. 1. do sobote 25. 1. 2003 v Gornjem Gradu. Do tega pre~udovitega trga je mogo~e priti iz dveh smeri: Ljubljana-KamnikGornji Grad (odhod avtobusa iz Ljubljane: 14.30 in 15.22) in Celje-Gornji Grad (odhod avtobusa iz Celja: 14.00 in 18.10). Ob sobotah iz Gornjega Grada ni prometnih povezav, zato bo po kon~anem tekmovanju na `eljo tekmovalcev organiziran avtobus do Celja za ekipe, ki bodo to ob prijavi posebej navedle. Tekmovalce pri~akujemo na O[ Gornji Grad od 18.00 ure dalje, zbor ekip pa bo ob 19.00 uri.

PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE V petek zve~er se bodo re{evale teoreti~ne naloge: vrisovanje in topo test, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda z nalogami: signalizacija (Morse + semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z dolo~itvijo koordinate, skica terena, IQ test in prihod pod kotom.

KATEGORIJE: KATEGORIJE: KATEGORIJE: KATEGORIJE: KATEGORIJE: Tekmuje se v petih kategorijah:

GG (lo~eni po spolu) - rojeni leta 1988 do 1991

PP (lo~eni po spolu) - rojeni leta 1983 do 1987

GR^E (me{ano po spolu) - rojeni 1982 in prej

Me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci. ^e so v ekipi {tirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olaj{av. Ekipa s tremi tekmovalci tekmuje izven konkurence. En ~lan ekipe je lahko eno leto starej{i ali mlaj{i.

POTREB[^INE: POTREB[^INE: POTREB[^INE: POTREB[^INE: POTREB[^INE: Ekipe potrebujejo pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vre~e in armaflexe, copate (v {oli) ter opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod.

[TARTNINA: [TARTNINA: Zna{a 7000 SIT na ekipo, v ceno pa so v{teti sendvi~i, na{itki, karte, topli obrok, preno~evanje in stro{ki organizacije. [tartnino naka`ite na transakcijski ra~un: 04515-0000798818, Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor.

PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: Prijave po{ljite najpozneje do 17. 1. 2003 na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo pla~ane polo`nice. [tartnina za zamudnike bo zna{ala 10000 SIT, prijaviti pa se bo mo`no tudi na samem tekmovanju. Ekipa naj tudi navede, ~e po kon~anem tekmovanju potrebuje prevoz do Celja.

INFO: INFO: INFO: INFO: INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Bojan Kri`an na tel.: 041/878-785 ali e-mail: bojan.krizan1@ guest.arnes.si

Prav tako so vam na voljo tudi vse potrebne informacije na spletni strani: zot.rutka.net.

Se vidimo na ZOT-u!

Bojan Kri`an

TABORNI[KI CENTER [MARTNO NA POHORJU

Taborni{ki rod ^rno jezero ima v [martnem na Pohorju taborni{ki dom, opremljen s centralnim ogrevanjem, urejenimi toaletnimi prostori in tu{i. V domu je {est sob s

skupaj 30 posteljami. Skupna jedilnica je ve~namenski prostor (igralnica, u~ilnica ...). Kuhinja je opremljena s hladilnikom, {tedilnikom na plin in elektriko, pe~jo na trdo kurivo (za centralno ogrevanje, na njej se lahko tudi kuha) in posodo ter priborom za 30 gostov.

V domu lahko organizirate taborni{ke aktivnosti (zimovanja, posvete, te~aje), na tabornem prostoru nad domom je mo`no razpeti do 45 {otorov. Cena najema zna{a 450 tolarjev (poleti) oziroma 500 tolarjev (pozimi) za dan bivanja na udele`enca. [martno je dobra izhodi{~na to~ka za {tevilne izlete in pohode, v poletnem ~asu tudi za bivakiranje. Iz Slovenske

Bistrice (12 km) vodi do doma asfaltna cesta, ki se nadaljuje proti smu~arskemu centru Trije kralji (9 km) oziroma Rogli (20 km). Vas [martno ima dve trgovini, po{to in bencinsko ~rpalko, s Slovensko Bistrico je povezana z redno avtobusno linijo.

Informacije: 031 341 023 (Marko Kuhl) in 041 448 901 (Iztok Utenkar)

RAZPIS ZA ODGOVORNEGA

UREDNIKA REVIJE TABOR

Komisija za odnose z javnostmi in Izvr{ni odbor ZTS vabit k sodelovanju kandidate za delo ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR.

Kandidati morajo imeti izku{nje pri urejanju revij, od njih pri~akujemo aktivno znanje angle{~ine, za`elena je ustrezna strokovna izobrazba.

Delo odgovornega urednika je honorirano. Prijave z dokazili sprejemamo do 20.decembra 2002 na naslov ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

Izbrani kandidat bo imenovan za odgovornega urednika revije Tabor za letnik 2003.

Izbolj{ajmo svoje finan~no stanje in hkrati pomagajmo Skavtski

fundaciji do prvega tabornega prostora za slovenske tabornike

PRODAJA NOVOLETNIH VO[^ILNIC ZALO@BE SIDARTA

Tudi v leto{njem letu vabimo vse rodove in njihove ~lane, da se vklju~ijo v prodajo novoletnih vo{~ilnic zalo`be Sidarta. S to zalo`bo sodeluje `e vrsto let Skavtska fundacija v zbiranju sredstev za fundacijo, ki je namenjena obmo~nim tabornim centrom. To in {e marsikaj po~enjajo ~lani skavtskega gibanja v razli~nih de`elah, da si v tem obdobju leta izbolj{ajo svoj materialni polo`aj. In zato je prav, da se sleherni rod odlo~i sodelovati v tej akciji.

PONUDBA JE NASLEDNJA!

Zalo`ba Sidarta je pripravila komplet bo`i~no novoletnih vo{~ilnic z oznako K 49, ki je opremljen z napisom Skavtska fundacija-ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset vo{~ilnic in deset kuvert z `e vpisanimi teksti ali brez. Tekste je mo~ dobiti tudi na posebnem listu.

Ponujamo tudi vse ostale vo{~ilnice iz prilo`enega kataloga. Res pa je, da jih zalo`ba zagotavlja le do razprodaje naklade. V tem primeru gre del izkupi~ka tudi Centru slepih in slabovidnih.

Maloprodajne cene z vklju~enim DDV so:

vo{~ilnice-podolgovate za v amerikanko - komplet1.490,00 sit

vo{~ilnice – ostale vel. B6-komplet

In {e Va{ zaslu`ek:

1.190,00 sit

za vsak prodan komplet vo{~ilnic250,00 sit ^imprej po{ljite svoje naro~ilo na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Lahko tudi po faxu na 01 436 14 77 ali na e-naslov: frane.merela@ guest.arnes.si.

Bubi

www.rutka.net - taborni{ko okno v svet

RutkaNET je na za~etku tega taborni{kega leta upihnil svojo tretjo sve~ko. Tisti prvi oktobrski ~etrtek leta 1999, ko je revija Tabor najavila rojstvo RutkaNET-a, se po eni strani ne zdi prav dale~, ~e pa pogledamo, kaj vse se je v teh treh letih dogajalo na taborni{kem spletu, pa bomo najbr` druga~nega mnenja ...

RutkaNET je nastal druga~e, kot ostali dr`avni taborni{ki projekti. Na~elniku komisije nismo podali predloga, IO ga ni potrdil in o njem ni razpravljalo stare{instvo; nismo v nedogled premetavali in obra~ali vseh korakov, ki bi jih morali narediti, pa~ pa smo enostavno stopili v akcijo. Pozno spomladi leta 1999 je padla prva beseda, konec poletja istega leta je osnovna razli~ica RutkaNET-a `e ugledala lu~ sveta. Preprosto in u~inkovito, pa ~eprav brez uradne podpore krovne organizacije. Z lastnimi sredstvi smo kupili domeno (rutka.net) in vsak iz svoje ropotarnice "navlekli {aro" iz katere smo sestavili prvi stre`nik, ki smo mu dali ime Obro~ek in ponudili v souporabo rodovom, posameznikom in Zvezi. Obro~ek smo pozneje nadomestili z novej{im in zmogljivej{im

Nekaj zanimivosti:

Prva stran RutkaNET-a je doslej imela `e ve~ kot 150.000 obiskov.

Najve~ smo jih zabele`ili 30. septembra 2002, ko nas je obiskalo 470 obiskovalcev.

Povpre~no {tevilo dnevnih obiskov na prvi strani je 300, na celotnem sistemu pa se ta {tevilka giblje okrog 1000.

Na mesec se prek RutkaNET-a (web, mail, ftp) naredi 15Gb prometa.

Imamo 240 ~lanov, pri nas gostuje 49

rodov, 4 obmo~ja, 2 ob~inski zvezi in nekaj drugih skupin.

Uporabniki skupaj razpo{ljejo/prejmejo

mese~no ve~ kot 60000 elektronskih

sporo~il; med temi na{ sistem ustavi pribli`no 600 virusov in 3000 "spam" sporo~il.

Celoten WWW sistem RutkaNET (brez rodovih in obmo~nih strani) obsega ve~ kot 700 Mb gradiva.

Prva grafi~na podoba RutkaNET-a

Ekipa

RutkaNET-a se

za pomo~ {e enkrat

zahvaljuje:

Klubu {kofjelo{kih {tudentov

In{titutu Jo`ef Stefan

podjetju Infotehna d.o.o.

podjetju SRC.SI d.o.o.

podjetju Voljatel d.d.

vsem posameznikom in posameznicam, ki so kadarkoli pomagali ali zastavili dobro

besedo za na{ spletni stre`nik bratom, slednjemu pa je konec oktobra pri~elo delati dru`bo {e dosti mo~nej{e Srce.

Po za~etni zadr`anosti je RutkaNET na{la svoje "uradno" mesto znotraj ZTS, kljub temu pa v ekipi radi povemo, da smo pri svojem delu povsem neodvisni in da nas pri njem ve`ejo "le" taborni{ka na~ela in zakoni.

Najve~je bogastvo RutkaNET-a je njegova ekipa - tim, ki zdru`uje delovno vnemo, izku{nje in znanje, ki bi se brez te`av lahko kosalo s tistim, ki ga premorejo profesionalci. V ekipi se vedno kaj dogaja, RutkaNET vsak dan do`ivi kak{no majhno inovacijo, skupaj ustvarjamo okolje, v katerem lahko vsakdo najde motivacijo in vsa potrebna sredstva za napredek na dolo~enem podro~ju, pa naj gre za sistemska, programerska, oblikovalska, organizacijska, novinarska ali kak-

{na druga~na znanja. Se vidi{ med nami? Poglej si stran http://aktualno.rutka.net/novi/ in ugotovi, kaj `eli{ postati! Bodi tudi ti med tistimi, ki bomo odslej na kroju nosili novo oznako prostovoljne slu`be RutkaNET! Posebej toplo medse vabimo dopisnike, fotografe in pisce strokovnih ~lankov.

Trtnik izdeluje stran ve{~in na prvi delavnici RutkaNET-a v [kofji Loki, avgusta 1999

^etrta grafi~na podoba RutkaNET-a

Tretja grafi~na podoba RutkaNET-a

Druga grafi~na podoba RutkaNET-a

Projektno financiranje taborni{ke dejavnosti

Sredi oktobra je v sklopu modularnega izobra`evanja potekala tudi druga delavnica s precej "aktualnim" naslovom: kako do finan~nih sredstev za izvajanje {tevilnih dejavnosti v okviru taborni{tva. Da je tema res aktualna je pokazala tudi {tevil~no velika udele`ba; na prvi delavnici je sodelovalo 28 udele`enk in udele`encev iz vseh obmo~ij, na drugi pa {e 7. Po prvem delu, v katerem je mag. Boris Mrak predstavil teorijo financiranja nevladnih organizacij, vrste sredstev in mo`ne vire financiranja, so udele`enci v drugem delu po skupinah sku{ali napisati ~im ve~ pro{enj na razli~ne vire financiranja. Dejavnost smo na podlagi predlogov za sofinanciranje razdelili v naslednje skupine

In rezultati? Vloge so bile v veliki meri napisane zelo pomanjkljivo in predvsem ne "na ko`o" financerjem. Vloge so ve~inoma romale na ob~ino `upanu in na razli~na podjetja (sponzorstvo), le v zadnji kategoriji so bili prijavitelji malo bolj izvirni in so za sofinanciranje zaprosili tudi Ob~insko

{portno zvezo in stanovanjski sklad. Izhajajo~ iz tega vas vse, ki si prizadevate namensko napolniti rodov prora~un, vabim, da za~nete veselo stikati po ob~inskih glasilih in drugih ob~inskih medijih - lov na denar iz ob~inskih virov za leto 2003 je odprt.

Kot pika na i; v skupini za financiranje mednarodnih izmenjav in projektov sodelovanja s tujino ni bilo nobenega zainteresiranega udele`enca. O~itno imamo v organizaciji ~lane, ki premorejo dovolj lastnega denarja za potovanje v tujino (ali pa jim je tujina "pa~" nedosegljiva).

Djurko

MEDIJI Pot do medijev

^e ste v pogovoru s prijateljem ali so{olcem ob omembi va{ega delovanja v taborni{ki organizaciji pri{li do vpra{anja "Taborniki, a to {e obstaja?" ne bodite presene~eni. Pojavljanje na{ega delovanja v medijih je `al neznatno. In ~e pravilo sodobnega komuniciranja pravi "^esar ni v medijih, za ljudi ne obstaja!", se prepoznavnosti na{e organizacije ne gre ~uditi. Tu pa se da marsikaj storiti brez velikega truda, najla`ji na~in je priprava in po{iljanje sporo~il za medije.

Zavedati se morate dejstva, da so novinarji in uredniki po naravi leni. Elektronska po{ta, faksi in telefoni medijev so namre~ vsakodnevno cilj {tevilnih informacij in sporo~il za medije in ve~ina informacij v medijih, to je od {estdeset do osemdeset odstotkov, je posledica premi{ljene strategije odnosov z mediji. In lenim novinarjem in urednikom je bolj preprosto prepisati ~lanek iz sporo~ila za medije ali tiskovne konference kot loviti dogodke (tabornike) po terenu. Prav zato je potrebno obve{~ati medije o na{i dejavnosti in sporo~ilo za medije je najcenej{e in najbolj preprosto sredstvo.

Za pisanje tak{nega sporo~ila pa veljajo dolo~ena pravila, na katera so novinarji navajeni. Vsako sporo~ilo naj bi imelo na vrhu natiskano glavo po{iljatelja (rod, obmo~na zveza, ZTS), pod njo jasen napis "Sporo~ilo za medije" ali "Informacija za takoj{njo objavo", na vidnem mestu morajo biti podatki o kontaktni osebi, pri kateri lahko novinar z enim klikom ali klicem dobi ve~ informacij ter datum in podpis. Jedro sporo~ila pa je enostaven in nepo-

sreden naslov ter besedilo. Besedilo mora biti napisano v obliki novice, kakr{no najdete v ~asopisih. Vsebovati mora odgovore na pet magi~nih novinarskih vpra{anj. Kaj Kaj Kaj Kaj Kaj se bo dogajalo, kdo kdo kdo kdo kdo organizira prireditev in {tevilo udele`ence v v v, kje kje kje kje bo potekalo dogajanje, kdaj kdaj bo potekalo in zakaj zakaj zakaj smo se odlo~ili za organizacijo. Ob tem ne pozabimo omeniti, da smo taborniki najve~ja mladinska organizacija v Sloveniji, pomembno je izpostaviti tudi bistvo na{ega delovanja: neformalna vzgoja, aktivno pre`ivljanje prostega ~asa za mlade, varovanje narave oziroma `ivljenje z naravo.

Sestavljeno sporo~ilo za medije se nato po{lje na uredni{tva lokalnih medijev in dopisni{tva nacionalnih medijev. Ob tem velja poudariti pomen lokalnih ~asopisov, v katerih je mo`nost za obse`nej{i ~lanek veliko ve~ja in bo akcija veliko bolj odmevna kot v obliki

manj{e novice v ~asopisu kot je Dnevnik. Zato si priskrbite elektronske naslove ali fakse uredni{tev v bli`ini in v tednu pred prireditvijo po{ljite sporo~ilo za medije, dobro je v uredni{tvu po telefonu tudi preveriti, ali so sporo~ilo za medije preverili (beri: jih znova opozoriti na akcijo) in jih povpra{ati, ali se bodo akcije udele`ili. Odziv vas utegne prijetno presenetiti, {e posebno v lokalnih in regionalnih medijih.

FILATELIJA Filatelija v ZTS

Tone Simon~i~

Filatelija je zbiranje, shranjevanje in prou~evanje po{tnih znamk (in ostalega filatelisti~nega gradiva). Sodi med najbolj mno`i~ne konji~ke mladih in starih. Pred leti je bila tematika taborni{tvo (skavtizem) v Evropi na tretjem, v ZDA pa celo na drugem mestu. Zadnja leta vrsta dr`av izdaja znamke z `ivalmi, ob katerih so skavtska lilija, znak WAGGGS, znaki Lions, Rotary ali Rde~ega kri`a. Tako se krog kupcev pove~a, saj gre v tem primeru za ve~ tematskih zbirk, znamka je pa samo ena ... Zato te`je dobimo znamko, cena se med preprodajalci dvigne in povzro~i nezadovoljstvo med zbiralci. Zanimanje za znamkarstvo je kar `ivahno, da ne omenjam posebej vzgojnega cilja vsake zbirke, {e predvsem pa zbiranje znamk.

Slovensko taborni{tvo je zabele`ilo prvo filatelisti~no novost {ele leta 1960, ko smo izdali trikotni po{tni `ig ob V. zletu ZTS v Lescah. Leta 1995 smo dobili znamko, maksimum karto, kuverto prvega dne z `igom "prvi dan". Novost smo zabele`ili letos v Tolminu, ko je Po{ta Slovenije izdala ilustrirano do- ilustrirano do- ilustrirano do- ilustrirano do- ilustrirano dopisnico pisnico pisnico pisnico kot po{tno vrednotnico, ki je na po{tnih okencih kmalu po{la.

Leto 2002 je leto obletnic. ZTS je z zletom v Tolminu zaklju~ila praznovanje 50-letnice delovanja. Tedaj je iz{lo: ob otvoritvi ilustrirana dopisnica in `ig prvega dne (avtor dopisnice: Jaka Bevk, oblikovanje `iga pa: J. [tampfl in T. Simon~i~). Kuverta ob zaklju~ku zleta se je lepo dopolnjevala z zanimivim `igom Nine Bizjak.

50-letnico delovanja so letos obele`ili s filatelisti~nim dogodkom:

•Rod ~rni mrav v Ljubljani (kuverta, maksimum karta,

dotiskana dopisnica, `ig; avtorja: Mario Rovan in Sebastijan Ker{e),

•Rod gorjanskih tabornikov v Novem mestu je izdal kuverto in `ig (avtor: Jure Kocuvan),

•Rod srebrnih krtov iz Idrije je izdal `ig (avtor: Niko Jereb),

•Matej Omahen iz Ljubljane pa je sodeloval z lastno grafi~no re{itvijo kuverte (podobno tudi pri vseh slovenskih taborni{kih izdajah `igov).

Ob 100-letnici gozdovni{tva Ernesta T. Setona pa je rod Ro`nik v Ljubljani izdal kuverto in prilo`nostni `ig, vzporedno pa so letos v Ro`niku izdali tudi serijo 9 taborni{kih razglednic s taborni{kimi motivi.

Vesela sre~anja Mestne zveze tabornikov Ljubljana so popestrili z dodatno

delavnico - filatelijo. Murni, medvedki in ~ebelice so `igosali s ?svojo? `abico razglednice, lepili znamke in spoznavali osnove znamkarstva. Znak MZT Ljubljana (avtorica Sa{a Leben) je za po{tni `ig pripravil Janko [tampfl.

Ob izidih po{tnih `igov je skoraj obvezna filatelisti~na razstava ali pa Po{ta zara~una svojo uslugo ... Tako je v Novem mestu za RGT razstavljal filatelisti~no gradivo g. Klemen~i~, v Tolminu, Idriji in trikrat v Ljubljani (po{te 1110, 1132, 1111) pa pisec tega prispevka.

Leta 2003 se obeta ve~ po{tnih dogodkov (kuverte, `igi ...). Ker gre za dokaj stroga pravila, smo taborniki - filatelisti enotam vedno na voljo, da jim pomagamo pri uvedbi tega zanimivega konji~ka tudi med taborni{ko mlade`.

ASTRONOMIJA

Primo`

^rna luknja sredi na{e galaksije!

Vse ve~ je dokazov, da se v sredi{~u na{e galaksije - Rimske ceste nahaja gigantska ~rna luknja, okoli katere kro`ijo vse zvezde galaksije, kateri pripada tudi na{e Sonce skupaj s tistim "tretjim kamnom", ki mu pravimo Zemlja. Zadnje raziskave sredi{~a galaksije temeljijo na opazovanju zvezde, ki se giblje relativno blizu sredi{~a. Gre za zvezdo S2, ki se v medzvezdnem prostoru giblje zelo hitro. ð

Na podlagi opazovanja hitrosti gibanja zvezd, ki se gibljejo blizu galakti~nega sredi{~a je mo`no sklepati na maso, okoli katere kro`ijo. Zvezda S2 je res hitra, saj s svojo hitrostjo premosti kar 5000 km v sekundi. To je hitrost, ki ji omogo~a obkro`iti sredi{~e galaksije `e v petnajstih letih, saj leti na oddaljenosti 17 svetlobnih ur. Za orientacijo naj povem, da je Zemlja oddaljena od Sonca le 8 svetlobnih minut, pa rabi za pot okoli Sonca kar eno leto. Poleg tega je Sonce kot peresce v primerjavi z galakti~nim sredi{~em, saj bi za maso galakti~nega sredi{~a potrebovali kar 3,7 milijonov Sonc.

Zabele`en padec meteorita

Ameri{ki voja{ki satelit je 24. septembra spremljal ognjeno kroglo, ki je strmoglavila na Zemljo nekje na odro~nem obmo~ju Sibirije. O~ividci iz okro`ja Badaibo so prav tako poro~ali o videnju ognjene krogle, ki je pre~kala septembrsko nebo. Tamkaj{nji lovci so kasneje celo poro~ali, da so na{li krater obdan z o`ganim gozdom. Tudi seizmografi na tem obmo~ju so menda

zaznali trk. O~itno smo spet imeli sre~o, da meteorit ni padel na kak{no bolj naseljeno obmo~je.

Kaj lahko v decembru vidimo na nebu

Poleg svetlih zimskih zvezd (ozvezdja Velikega in Malega psa, Oriona, Bika, Dvoj~kov in Voznika), ki so `e zve~er na vzhodnem nebu, bo med zvezdami Bika krasil ve~erno nebo tudi planet Saturn. V srednje mo~nem dalj-

nogledu bomo lahko opazovali ju`no stran njegovih kolobarjev ter seveda njegov najve~ji satelit Titan, ki ga obkro`i `e v nekaj dneh. Med ozvezdjema Rak in Lev bo vzhajal nekaj pozneje tudi Jupiter s svojimi {tirimi, `e v manj{ih daljnogledih vidnimi sateliti (Io, Evropa, Ganimed in Kalisto), ki so znani tudi pod imenom Galilejevi sateliti, saj jih je odkril `e med svojimi prvimi opazovanji astronom Galileo Galilei s svojim prvim prototipom daljnogleda.

Tako bosta zadnji lunin krajec v jutro pospremila Venera in Mars 30. decembra

ZNANE IZJAVE

Kristusa moramo oznanjati z na~inom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim `ivljenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo Njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni BITI. (mati Terezija)

Rakasta meglica M1 je ostanek supernove, ki je izbruhnila leta

1054. Njen izbruh so z Zemlje opazovali stari kitajski astronomi

Opozorim naj {e na zanimiv pojav, ki ga pri~akujemo v no~i s 4. na 5. januar, ko bo planet Saturn s satelitom Titan navidezno pre~kal meglico M1, torej prvo uvr{~eno v seznamu meglic in galaksij po znanem Messierovem katalogu. V bistvu je ta meglica ostanek eksplozije supernove, zvezde, ki je pred pribli`no 1000 leti eksplodirala in na nebu med zvezdami Bika zasvetila tako mo~no, da je bila vidna celo podnevi. Pri~evanja o tej eksploziji najdemo tudi v starih zapisih kitajskih astronomov.

LUNINE MENE

Meglica M1 ima zna~ilno obliko, ki spominja na rakasto tvorbo, zato ji pravimo tudi Rakasta meglica. Pri~akujemo lahko torej zanimive slike tega dogodka, ki ne bodo le kompozicija meglice in planeta ampak slike resni~nega dogodka. [e ena zanimivost se bo zgodila 30. decembra zjutraj, za kar pa ne bomo potrebovali daljnogleda. Zadnji krajec Lune bo vzhajal v spremstvu Venere (Danice) in Marsa. Na{li jih bomo v zgodnji jutranji zarji nekje na jugovzhodu.

ZNANE IZJAVE

Mlaj4. 12. 2002ob 8:36

Prvi krajec11. 12. 2002ob 16:50

Polna luna19. 12. 2002ob 20:12

Zadnji krajec27. 12. 2002ob 1:32

Mlaj2. 1. 2003ob 21:25

Prvi krajec10. 1. 2003ob 14:17

Son~ni mrk: 04. 12 ob 08:33 (pri nas ne bo viden)

Za~etek zime: 22.12. ob 2:12

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 12.Vzhod: 7:231. 1.Vzhod: 7:44

Zahod: 16:18Zahod: 16:27

15. 12.Vzhod: 7:3715. 1.Vzhod: 7:40

Zahod: 16:17Zahod: 16:42

Kdor nebes ne nosi v sebi, jih zaman i{~e po vsem vesolju. (Carl Sonnenschein)

U~benik Planinska orientacijska tekmovanja

Zelo malo je v Sloveniji strokovne literature na podro~ju orientacije in topografije. Zato s toliko ve~jim veseljem predstavljam zelo uporabno novost - u~benik Planinska orientacijska tekmovanja.

U~benik je izdala Planinska zveza Slovenije. Nastal je na pobudo Odbora za orientacijo pri Mladinski komisiji PZS, ki je ponovno za~el delovati v letu 1997 po skoraj desetletnem premoru. Zadnjih pet let je odbor poskrbel za vzpostavitev sistema planinskih orientacijskih tekmovanj (POT), ki vklju~uje tekmovanja v okviru osmih podro~nih lig in kon~no dr`avno Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). U~benik so napisali trije avtorjiBo`o Jordan, starosta planinske orientacije in vzgoje mladih v PZS ter dva izmed mlaj{e generacije tekmovalcev in organizatorjev POT - Bojan Rotovnik ter Ale{ Glavnik. U~benik je namenjen predvsem organizatorjem POT, pa tudi tekmovalcem, ki se na tekmovanja pripravljajo.

Planinska orientacijska tekmovanja so v osnovi zelo podobna taborni{kim orientacijskim tekmovanjem. Tekmujejo ekipe, uporabljajo dr`avne karte, praviloma v merilu 1:25.000, pred startom vpisujejo kontrolne to~ke na karto, na samih kontrolnih to~kah pa re{ujejo najrazli~nej{e naloge, ki pa so seveda usmerjene "planinsko". Zato je razumljivo, da so do sedaj kot literaturo prete`no uporabljali taborni{ki priro~nik Orientacija in topografija. Novi u~benik POT pa se podrobneje posve~a predvsem vsebinam, ki so v taborni{kem priro~niku opisane manj temeljito ali pa jih sploh ni in tako se obe knjigi prav idealno dopolnjujeta.

V prvem poglavju avtorji predstavijo sistem POT in vlogo orientacije v delovanju Planinskih dru{tev. Glede na u~inkovitost

sistema se je vredno poglobiti vanj! Sledi zgodovinski pregled POT, ki sega kar pol stoletja nazaj in podrobno opi{e vzpone in padce, na{teje pomembnej{a tekmovanja in poimenuje najbolj aktivne organizatorje ter tekmovalce. Ob prebiranju teh imen ugotovimo, da je bila povezava med taborniki in planinci morda neko~ {e mnogo ve~ja kot je danes.

Najob{irnej{i del u~benika opisuje samo pripravo in izvedbo POT. Opis je zelo podroben in celovit. Po korakih opisuje vse naloge in obveznosti, ki jih mora organizator opraviti pri pripravi tekmovanja. S prakti~nimi primeri predlaga, kako naj se oblikuje organizacija dela odbora, ki tekmovanje izvede. Vklju~uje pravne predpise, ki jih moramo pri organizaciji upo{tevati, kot so vpra{anje odgovornosti in lastni{tvo zemlji{~. Opisuje izdelavo finan~nega na~rta (glede na pogoste zahteve po finan~nih poro~ilih taborni{kih tekmovanj {e posebej dobrodo{lo). Mnogi izmed opisanih postopkov so lahko v veliko pomo~ in opomin organizatorju katerekoli akcije, taborni{ke ali kak{ne druge, ki se odvija v naravi.

[e najbolj skromno je v u~beniku opisano samo tehni~no znanje orientacije in topografije, saj bodo tudi pri planincih v ta namen {e naprej uporabljali taborni{ki priro~nik. Je pa zanimiva zbirka nalog za vrisovanje kontrolnih to~k z nekaterih tekmovanj, ki lahko predstavlja koristno vajo.

Pri orientaciji na terenu ne smemo prezreti dveh pomembnih vidikov - varovanja narave in pa psiholo{kih lastnosti ljudi, ki jih moramo upo{tevati in se poka`ejo

predvsem takrat, ko zaidemo v te`ave (npr. se izgubimo). Oba vidika sta opisana na prav zanimiv na~in. V u~beniku najdemo tudi nekaj napotkov o pou~evanju orientacije in o tem, kako nam pri pripravi tekmovanja lahko pomaga ra~unalni{ka tehnologija. Program usposabljanja za strokovni naziv Vaditelj orientacije PZS pa je lahko dober osnutek za izdelavo programa za specialiste pri tabornikih.

Ob koncu sledijo {e priloge in med njimi zasledimo obse`no gradivo o prvi pomo~i. Gradivo je sicer namenjeno pripravi na naloge na kontrolnih to~kah, a ima tudi povsem prakti~no uporabnost, saj obsega vse vrste mo`nih po{kodb in bolezenskih stanj, ki smo jim najpogosteje pri~a v naravnem okolju.

Po vsem napisanem je verjetno odve~ ponovno poudariti, da u~benik toplo priporo~am vsem organizatorjem orientacijskih tekmovanj, pa tudi drugih akcij v naravi.

Rod Sergej Ma{era

U~inkovine

Vitamin C.

Uporabnost

^aji, sirup.

Recepti

Sirup iz smrekovih vr{i~kov

Potrebujemo 20 dag smrekovih vr{i~kov, 1 kg sladkorja, 1 liter vode.

Priprava: Srekove vr{i~ke prelijte z vodo in jih dajte v posodi na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut. Precedite, v dobljeni sok prime{ajte sladkor in ponovno zakuhajte in kuhajte pribli`no 20 minut za zmernem ognju. [e vro~ sok nalijte v steklene kozarce, takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.

Smreka

Picea abies L.

Je drevo, ki zraste do 50 metrov visoko. Ima ravno deblo, debelo do 1 metra. Ima gosto kro{njo, temnej{o in razpokano luskasto skorjo. Iglice so razvr{~ene okrog in okrog po vejicah. V pre~nem prerezu so {tirikotne oblike. So do 2,5 cm dolge in do 1,5 mm debele in na koncu za{iljene. Zreli stor`i so od 16-18 cm dolgi, rjave barve in celi odpadejo z drevesa. Smreka uspeva od ni`in do 1800 metrov visoko.

Sirup razred~en z vodo se lahko uporablja tudi kot sok.

Nerazred~en se lahko uporablja za izka{ljevanje pri prehladnih boleznih. Vsak ~aj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.

Musli s smrekovim sirupom

Potrebujemo 1 `lico smrekovega sirupa, 1 banano, 1 dag mletih le{nikov, 1 `lico rozin, pomaran~ni sok, 3 dcl mleka, 4 `lice koruznih kosmi~ev.

Priprava: Koruzne kosmi~e prelijte z mlekom, smrekovim sirupom in pomaran~nim sokom. Pome{ajte z narezano banano in rozinami. Pustite stati 10 minut, da se kosmi~i napijejo, nato posipajte z zmletimi le{niki.

Sirup iz smrekovih iglic in trpotca

Potrebujemo smrekove iglice iz vr{i~kov, mlade liste ozkolistnega trpotca in sladkor.

Priprava: Oprane in posu{ene liste trpotca nare`ite na trakove in jih skupaj z iglicami dajte v kozarec. Najprej plast trpotca in iglic, na vrh plast sladkorja in tako izmenoma, da napolnite kozarec. Postavite ga na son~no mesto, da se sladkor raztopi. Precedite, nalijete v kozarec ali steklenico in spravite v temen in hladen prostor. Sirup pijemo za izka{ljevanje ali z njim osladimo ~aj.

Sirup

Potrebujemo mlade smrekove vr{i~ke in sladkor.

Nabrane smrekove vr{i~ke po plasteh (plast vr{i~kov, plast sladkorja) dajte v steklen kozarec do vrha. Kozarec postavite na sonce 40 dni, da se sladkor raztopi. Precedite in dajte v kozarce. Zaprte kozarce postavite v hladen in temen prostor. Sirup lahko uporabimo kot sok ~e ga zme{amo z vodo, za izka{ljevanje ali za osladitev ~aja.

^aj iz smrekovih iglic

Za ~aj potebujete smrekove iglice sladkor ali med.

Iglice smreke prelijte z vrelo vodo in naj stojijo 5 minut, da se z njih odstrani zunanji sloj voska. Odcedite in ponovno prelijte s hladno vodo. Pustite stati 2 uri. Ponovno precedite, osladite in ponudite hladen ali rahlo segret ~aj.

Kam bi {li naslednje poletje?

Se pogosto spra{ujemo takole ob novem letu, ko sprejemamo odlo~itve, ki nam bodo zagotovo spremenile `ivljenje. ^e i{~ete izgovor za poletno potovanje, so skavtski tabori odli~na prilo`nost. Pa {e star{em bo malo la`je, ~e boste najprej nekaj dni nekje “na varnem” in potem potovali okrog in obiskovali nove prijatelje. Da sploh ne omenjam, koliko lahko ob tem prihranite! ^eprav nas bo {la ve~ina najbr` na Portugalsko, pa to zagotovo naslednje poletje ne bo edini tabor. Zato vam zdaj predstavljam na kratko vseod najbli`jih do najbolj daljnih. Takoreko~ nekaj za vsak okus in vsak `ep. Izberite si svojega in si polep{ajte po~itnice!

Vesele praznike in sre~no novo leto vsem popotnikom in popotnicam.

Slovenija

16. - 28. 7.tabor Luksembur. + Slovenci, Bohinjza GG in mlaj{e PP (14 - 17 let)/Komisija za GG pri ZTS biv{a Jugoslavija

julij/avgust9. smotra, zlet makedonskih tabornikov,2.000 tabornikov,/simscout @ mpt.com.mk; Makedonijastarih od 15 do 18 letali Rod sne`ni{kih ru{evcev iz Il.Bistrice(rsr.rutka.net)

sosednje dr`ave

28. 7. - 7. 8.dr`avni zlet AGESCI, Italija

18.000 udele`encev, 12 - 16 letEUR 195www.agesci.org

1. - 12. 8.Pannonia 2003, Avstrija 800 udele`encev, 10- 16 letEUR 220www.scout.at/events/pannonia

5. - 14. 8.Free Life Jamboree 2003, Avstrija2.800 udele`encev, (13-16 in 16-20

Evropa

let)EUR 210(mlaj{i) www.scout.at/ooe 230(starej{i)/ 100 (vodniki)

RoverWay - Evropski tabor za popotnike in mlaj{e gr~e

RoverWay - tabor popotnike in gr~e

RoverWay - Evropski tabor za popotnike in mlaj{e gr~e

RoverWay - tabor popotnike in gr~e

RoverWay - Evropski tabor za popotnike in mlaj{e gr~e

Med 31. 7. in 11. 8. bo na Portugalskem RoverWay, prvi evropski tabor za popotnike in mlaj{e gr~e (16 do 22 let). ZTS pripravlja uradno odpravo. Rok prijav je 20. december 2002, ko je treba tudi `e pla~ati prvi obrok 50.000 SIT. Ve~ informacij na http://roverway.rutka.net. Osebje mora biti staro 23 let in ve~.

7. - 15. 7.Step by Step, Step Two, Tur~ija500 udele`encev,11 - 18 letEUR 100 www.izcilikfederasyonu.org

9. 7. - 2. 8.Festival, Ransäter, [vedska1.000 udele`encev, od 13 let naprejSEK 1.000 za 8 dniwww.nsf.scout.se

23. 7. - 2. 8.Dalacamp VI, [vedska1.000 udele`encev, od 12 let naprejSEK 1.200 www.ssf.scout.se

26. 7. - 2. 8.Bowleree 2003, Velika Britanijaudele`enci 10 do 25 let, vodje £90 za udele`ence www.bowleree.co.uk

26. 7. - 2. 8.Delaval (K)nights, Velika BritanijaGG (10-18 let), vodniki £160 delaval.knights @ blueyonder @ co.uk

26. 7. - 2. 8.Norjam 2003, Velika Britanija5.000 udele`encev, 10 - 25 let£90 za udele`enceadmin @ norjam2003.org.uk

26. 7. - 3. 8.Bonjam 2003, Velika Britanija400 udele`encev, 12 - 18 let£95 za udele`ence www.bonaly.org.uk

26. 7. - 3. 8.Kragenäs, [vedska2.000 udele`encev, 10 - 20 letSEK 900www.kragenas2003.com

26. 7. - 10. 8.Nices 2003, Nizozemskaudele`enci 14 - 21 letEUR 16,50 na danwww.nices.nl

28. 7. - 2. 8.Tempus, [vedskaod 10 let daljeSEK 1.000tomas @ eriksson.bz

28. 7. - 6. 8.Haarlem Jamborette, Nizozemska2.500 udele`encev, 11 - 16 letEUR 185 www.HaarlemJamborette.nl

30. 7. - 9. 8.Flamboree, Belgijaudele`enci 14 - 18 let, osebje, vodniki EUR 180, oseb.140 www.flamboee.be

31. 7. - 7. 8.Zlet kentskih skavtov, Velika Britanija udele`enci do 18, vodniki nad 18£80 (pod 18),www.kentjamboree.co.uk

£30 (nad 18)

2. - 9. 8.podro~ni zlet, blizu Stockholm, [vedska500 udele`encev, od 10 let daljeEUR 160 www.scout.org/wse/index.html

2. - 9. 8.Zlet Auchengillan, [kotska, Vel. Britanija1.000 udele`encev, 10 - 20 let/AJ2003 @ glasgowscouts.org.uk

2. - 9. 8.Krila 2003, Velika BritanijaGG, vodniki £125 (GG), www.wings2003.org.uk

£110 (vodniki)

2. - 9. 8.Sherwood 2003, Velika Britanijaza GG z vodnikiudele`enci £90,admin @ sherwood2003.com

vodniki £50

5. - 10. 8.Nordjamb 2003, Islandijaudel. (15 do 30 let), oseb. (25 let in ve~)USD 280www.scout.is/nordjamb

Avstralija

januarVenture 2003, Avstralijaza 1.500 tabornikov, 15 - 18 let cca AUD 600www.venture2003.com

Ju`na Amerika

14. - 19. 7.2. dr`avni zlet, Brazilija5.000 udele`encev, 14 do 18 letUSD 150ueb.eventos @ escoteiros.org.br

Azija

31. 7. - 4. 8.9. japonski Agoonoree900 udele`encev, starih med 14 in 18 let/www.scout.or.jp (tabor za otroke s posebnimi potrebami), Japonska

1. - 8. 8.2. mogolski moot, Mongolija 450 udele`encev, starih 18 do 25 letUSD 195www.owc.org.mn/scout

prostovoljno

delo

Evropski skavtski center, Kandersteg, [vica18 let naprej;pla~a{ si prevoz www.kisc.ch

15. 12. 2002 (za marec - junij);znanje angle{~ine; ~lan/ica ZTS

15. 3. 2003 (za junij - september)

poletni tabori, ZDA, Boy Scouts of America18 - 30 let;USD 135; www.bsa.scouting.org/international

31. 1. 2003 (delo: 15. junij 2003 naprej)znanje angle{~ine; ~lan/ica ZTSdobi{ tam pla~o; pla~a{ si prevoz

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

POPOTOVANJA Prevozi, prevozi, prevozi

Tako kot je ve~ mo`nosti, kako pride{ do `elenega kraja, je tudi ve~ mo`nosti, kako potuje{ tam. Najbolj udobna in seveda najdra`ja varianta je rent a car. Se pa vsaj v Aziji v~asih spla~a. V nekaterih de`elah poleg avtomobila dobi{ namre~ tudi voznika in ta je hkrati tudi lokalni vodi~, tako da v nekaj dneh lahko vidi{ izjemno veliko. In za na{e razmere niti ni tako drago.

Avtobus je `e veliko cenej{i, vendar je v nerazvitih de`elah treba paziti. Obstajajo tako imenovani turisti~ni avtobusi (v~asih so za tujce skoraj obvezni), ki te vozijo po vnaprej za~rtani turisti~ni trasi, in ti so lahko tudi do 10-krat dra`ji od navadnega busa. Pozanimati

rent-a-car v Aziji

Kitajska je ogromna de`ela s neskon~nimi mno`icami ljudi. Tega se zave{ tudi pri potovanju z vlakom. Prostranost de`ela ob~uti{ pri trajanju potovanja in pri razdalji med postajami; ogromnega {tevila ljudi pa pri nakupu vozovnice in ~akanju na vlak. Vsak vlak ima 4 kategorije. Tako imenovane trde sede`e in trda le`i{~a ter mehke sede`e in le`i{~a. S prestopom v vi{ji razred pa naraste (nesorazmerno) tudi cena vozovnice. Za naju so bili s stali{~a cene in komforta najugodnej{a trda le`i{~a, vendar so bila le ta marsikje razprodana mesece vnaprej in le me{etarjenje s ~rnoborzijanci je lahko pomagalo. Ti pa so tudi do podrobnosti poznali svoj posel in ti karte z `e tako navito ceno niso hoteli prodati takoj, temve~ so ~akali, da se je pribli`ala ura odhoda, kar je {e dodatno vplivalo na ceno karte. Ko (oziroma ~e) si karto le uspel dobiti, si se napotil v ogromno ~akalnico z velikimi komunisti~nimi slikami na stenah, v kateri je kar mrgolelo ljudi. Prav pozoren si moral biti, da si ujel napoved za tvoj vlak in takrat se je za~ela borba na `ivljenje in smrt. Kljub temu, da je vsak imel obvezno rezervacijo, so se vsi kot pobesneli zapodili proti vlaku in vagone nasko~ili skozi vrata in okna. [ele ko je vlak speljal s postaje, se je vse umirilo in za~ela se je dolga vo`nja.

Preva`a{ se lahko tudi v predelanem kolesu

se mora{ tudi o lokaciji postaje, saj obstaja ve~ razli~nih agencij in vsaka ima svojo postajo - v~asih tudi precej na obrobju mesta. Tudi odhodi se od dr`ave do dr`ave spreminjajo. V~asih je vozni red le lepotni dodatek in avtobusi vozijo ~isto neodvisno od njega; v~asih ga sicer delno upo{tevajo, kar pomeni, da avtobus gre, ko je poln, poln pa je lahko tudi `e uro pred odhodom in v~asih vozni red res velja - takrat si {e najbolj presene~en ti.

Vsaj dva razloga govorita v prid potovanju z vlakom: nizka cena vozovnic in lokacija `elezni{kih postaj v sredi{~u mesta. Potovanje z vlakom je udobno in na vlaku je mo`no navezati stike tako s popotniki kot z doma~ini. Tudi v Evropi se {e vedno precej potuje z vlaki; izjemno popularne so Inter rail vozovnice. Informacije o njih lahko dobi{ na `elezni{ki postaji ali preko interneta.

Na splo{no je vlak najcenej{i, vendar poleg nam znanih in doma~ih javnih ali rent a prevoznih sredstev obstaja

{e kup drugih: ko~ije, rik{e, kamele, konji, ~olni, splavi …

Vsaka pokrajina ima kak{no lokalno razli~ico prevoza in spla~a se ti jih ~im ve~ preizkusiti. [e posebej ~arobna so potovanja z doma~ini s kak{no od njihovih prevoznih sredstev po lokalni cesti. Taka ustvarjajo najlep{e zgodbe, ko se vrne{ domov s poti.

Najino prvo bli`nje sre~anje s konji se je zgodilo v Indoneziji, na Javi, pri Mount Bromu. Tu si lahko

najel konja za je`o do {e vedno kade~ega se kraterja

Mount Broma. Vendar je to precej obiskana to~ka - tako za tujce kot za doma~ine in v~asih konj enostavno

zmanjka. Tistega dne sva se pod ognjenikom tako dolgo odlo~ala ali naj poizkusiva ali ne, da sta ostala le {e dva konja. @e na prvi pogled sta se nama zdela malce klavrna, vendar drugih pa~ ni bilo ve~. Ker sama nisem ravno visoke postave, se konjeva {ibkost niti ni tako opazila, ko pa se je na drugega povzpel Tja` s svojimi 190 cm, se tudi najin vodi~ ni mogel vzdr`ati smeha, sama pa sem se nakrohotala do solz. Tja` je bil na konju videti kot Don Kihot. Noge so se mu vlekle po tleh in ko si ju pogledal, nisi vedel, kdo je bolj suh. Takrat sem se {ele resni~no zavedla, da je Tja` med potovanjem zgubil kar nekaj kilogramov.

NE POZABI

poizkusi ~im ve~ razli~nih prevoznih sredstev

Vo`nja na strehi jeepneya je prav adrenalinska

Ko te za~ne boleti rit, jahanje kamel izgubi romanti~en pridih

Dotik prijateljstva

Prijateljstvo. Prijatelj. Prijateljica. Besede, ki preve~krat padejo z mize uporabe. Besede, ki ostanejo prazne, ~e jim ne damo kan~ka svoje du{ice. Kako blizu si si? Kako dale~ ti je? Kje bodo ostale zapisane skupne dogodiv{~ine?

Kjerkoli `e; naj bodo zapisane v mehko mivko prijetnosti!

Pa en topel objem!

Majhen fant, ki se je ve~krat slabo obna{al, se je nekega dne mo~no razburil. Njegov o~e, ki je bil pameten ~lovek, mu je dal vre~ko polno `ebljev ter mu dejal, naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en `ebelj v ograjo.

Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 `ebljev.

V naslednjih nekaj mesecih se je nau~il obvladovati svoje obna{anje in {tevilo zabitih `ebljev v ograjo se je po~asi za~elo zmanj{evati. Fant je kmalu odkril, da je la`je obvladovati svoje obna{anje, kot zabijati `eblje v ograjo. In kon~no je pri{el dan, ko se ni ni~ razburil in tako tudi ni zabil nobenega `eblja v ograjo.

To je povedal o~etu in ta mu je rekel, naj vsak dan, ko se ne bo razburil potegne en `ebelj iz ograje. Dnevi so minevali

in pri{el je dan, ko je fant povedal svojemu o~etu, da ni ve~ `ebljev v ograji.

O~e je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. Tam mu je rekel: "Sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli ve~ ista. Ko nekomu re~e{ nekatere stvari v besu, te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. ^loveka lahko zabode{ z no`em in pozneje no` tudi izvle~e{ iz njega. Potem mu sicer lahko ne{tetokrat pove{, da ti je `al, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane ravno tako bolijo kot fizi~ne, v~asih celo mnogo bolj. Pravi prijatelji so tako redki, kot so redki dragulji. Prijatelji te pripravijo do nasmeha, prijatelji te poslu{ajo, prijatelji te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in spodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto."

JE@KOV KOTI^EK

Nenavadne misli o navadnih re~eh

Zadnje ~ase se mi nenehno dogaja, da namesto `e izbrane knjige v tale moj koti~ek, zadnji hip vsko~i nek drug avtor z neko drugo, bojda {e bolj{o knjigo. Danes bi namre~ morali brati Malega Nikolo. Pa mi je prijateljica zaupala, da se ideja v knjigi popolnoma izgubi, ~e ne bere{ v izvirniku - v franco{~ini. @al, kdaj drugi~. Prijazno mi je posodila drugo knjigo reko~: "[e bolj{a je!"

Knji`ico sem z zanimanjem odprl in prebral avtorjevo uvodno besedo. Izvedel sem za kaj gre in kako moram brati. Popolnoma odve~, saj ima bralec suvereno pravico do lastnega na~ina sprejemanja napisanega in svobodne interpretacije. Konec koncev mu nih~e ne brani, da knjige celo ne odlo`i, ko se mu le zaho~e. Gladko bi uvod presko~il, pa sem k sre~i zaradi njegove kratkosti vztrajal do konca in na{el zanimiv odlomek. Prepri~al me je, da moram nadaljevati.

Zapiskov Roberta Fulghuma Roberta Fulghuma Roberta Fulghuma Roberta Fulghuma ni te`ko brati. V knjigiVse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu

Vse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu sem se - avtorjeva misel te~e kot namazana, primeri so iztrgani iz njegovega vsakdana, slog pa je preprost in doma~. Utele{ena jasnost in mo~, ki ganeta vsakogar! Vse to z namenom, da ob branju morebiti ne bi za{li. Vsebina teh res kratkih utrinkov je vsaj zame drugotnega pomena. Je zgolj sredstvo, ki zlahka iz nas izvabi preproste asociacije, zapra{ene spomine, utemeljene pomisleke, kak{no solzo, najve~krat pa pre{eren nasmeh. Vsaka pripoved v tej knjigi se vas bo dotaknila, prisilila vas bo, da boste premi{ljevali o lastnem `ivljenju.

Vse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu

Vse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu

V knjigi ni sodobnih ~ude`nih formul, zapletenih nepomembnih stvari ali tipi~nih ameri{kih odgovorov na ve~na vpra{anja. Na{li boste "le" razmi{ljanja nekega ~loveka o

Je` svetuje, vi preberete

Robert Fulghum, Vse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu

~ude`u vsakdanjega `ivljenja. Resnica v vsakdanji obliki. Najdemo jo v vsemogo~ih zgodbah. Pri najbolj{ih sosedih, s pomo~jo skromnega ~evljarja, na plesu z grdim Indijancem, v `ivalskem ali zelenjavnem vrtu in {e bi lahko na{tevali. Podnaslov in odlomek povesta skoraj vse. Prijetno branje `elim!

Verujem, da je domi{ljija mo~nej{a od znanja.

Da je bajka bolj prepri~ljiva kot zgodovina.

Da so sanje mo~nej{e od dejstev.

Da upanje vedno prevlada nad izku{njami.

Da je smeh edino zdravilo za `alost.

In verujem, da je ljubezen mo~nej{a od smrti.

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je vo{~ilo.

1. Kje deluje Rod Vedri Prleki? K K K - V Ljutomeru, JJ J - V Ormo`u, D D D D - V Ivanjkovcih.

2. Rodu Vedri Prkleki je za~el delovati v letih: O O O O O - 1987/88, K K K K1952/53, U U U U U - 1989/90.

3. Kateri program EU je Vedrim Prlekom finan~no pomagal pri izvedbi projekta ~ezmejnega sodelovanja? U U U - Leonardo, P P P P P - Phare, T T T T - Socrates.

4. V katerem obmo~ju deluje Rod Vedri Prleki? H H H H H - Ljubljanskem, S S S S S - Pomurskem, S S S S S - Mariborskem.

5. Kaj je s pu{~ico razpolavljal Wilhelm Tell? R R R - jabolka, Z Zbu~e, II II I - steklenice.

STRIC VOLK

6. Na kak{en na~in so obravnavali timski pristop na dvodnevni delavnici? II II I - na formalen, E E E E E - na neformalen, Z Z - na konformisti~en.

7. Jugozahodni konec Ugande ima vzdevek: [ [ [ [ [ - afri{ka Francija, N N N N N - afri{ka Kanada, ^ ^ ^ ^ - afri{ka [vica.

8. Prestolnica Ugande je: II II I - Kabale, U U U U U - Ungale, JJ J - Lahore.

9. Koliko nazivov in{truktor II. stopnje so podelili letos? K K K - tri, Z Z Z - enega, N N N N N - dva.

10. Kdaj bodo opazni rezultati dela na posvetu KVIO? U U U U - ~ez dobro leto, M M M M M - `e v naslednjih mesecih, P P P P P - do julija 2003.

11. Andrago{ki center je ZTS podelil priznanje za: Z Z Z Z Z - strpnost do soljudi, F F F F F - nesebi~no pomo~ pri odpravljanju posledic to~e in su{e, O O O O O - izjemne strokovne ali promocijske dose`ke.

12. Za koga so na mo~nih ukanah taborniki zbirali knjige? G G G G Gza u~ence osnovne {ole Podzemelj, ki je nesre~no pogorela, JJ JJ - za u~ence osnovnih {ol ob obali, M M M M M - za otroke ljubljanskih vrtcev.

13. Katera ~aga je iz leta v leto bolj{a? O O O O O - [TUMF ~aga, H H H H[TAM ~aga, B B B - [ETAM se ~aga.

14. Katero stvar oziroma `ival predstavlja nare~na beseda "teljta" v naslovu ~lanka o ROT-u? O O O - torto, V V V V V - tele, U U U U U - teloh.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 11:

HLADNI DE@EVNI DNEVI

Re{itve so:

NAGRADNI KUPON12

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

DEL LITERARNEGA DELA AMERI[KI TENISA^ (PETE) AVTOR: F. KALAN

SPOLNOST

KLIC, POZIV

NA[A TV VODITELJICA

PAVLE ZIDAR

CVETICA

NAGRADNA KRI@ANKA

GOTOVINA (@ARGON) NEVARNA JUTRANJA ZMRZAL

MO^AN ^LOVEKVODNA @IVAL S KLE[^AMI 6. IN 8. ^RKA ABECEDE ^AROVNIKZNA^AJ

REKA V AMERITI (SLAPOVI)

14. IN 10. ^RKA

MODEL VOZILA LADA

PRASKA

MLE^NI IZDELEK

KANTAVTOR SMOLAR

GLAVNO MESTO BOSNE

RAJKO LOTRI^

GRENAK NAPITEK

NO^NA PTICA

TV VODITELJ AUER

SPOJINA ELEMENTA S KISIKOM @ELEZOV OKSID PUSTNA [EMA

STRAH OB JAVNEM NASTOPU KRAJ POD

HUDE SANJE NOGOMETA[ KARI^ PISATELJ VALJAVEC

KRASTA^A

MAZILO

VE^JI KOS POHI[TVA

LOV NA RIBE

PISANA TROPSKA PAPIGA

POVR[INA, PO KATERI HODIMO

POLETNO OBUVALO

@ENSKI PEVSKI GLAS

PEVEC PLESTENJAK POZITIVNA

ZAPOREDNI ^RKI

VESLA^ TUL

ZELENICA V PU[^AVI STAR SLOVAN

BANJA

VERTNI JOPI^ PIJA^A SLOVANOV

RO^NI VOZI^EK

PRESTOLNICA BABILONIJE (IZ ^RK: DAKA)

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 12

Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo le 12 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: RACIONALIZEM, EGIPTOLOGIJA, SNOVNOST, ROT in RADIO GA GA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Uro{a Uro{a Von~ino Von~ino iz Kranja, DROGINO nagrado prejme Maja Pla- Maja Pla- Maja Pla- Maja Pla- Maja Plazar zar zar iz Velenja, Helena Harej Helena Harej Helena Harej Helena Harej iz Ajdov{~ine dobi knjigo,

nagrado podjetja JAZON dobi @iga Ber~i~ @iga Ber~i~ Ber~i~ iz Dobrunj, na omlete v gostilno Lieber pa bo {la Katarina Vincek Katarina Vincek Katarina iz Grosuplja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 12 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. decembra decembra decembra decembra decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno