Revija Tabor 2001/11

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

29. oktober doJesenske po~itnice

4. november

15. - 18. novemberEvropska skavtska PodregijskaPisarna ZTS delavnica v BohinjuZTS@ rutka.net

1. december4. seja stare{instvaPisarna ZTS ZTS@ rutka.net

7. - 8. decemberZNOT (Dom`ale)janez.anzin@ mercator.si

Janez An`in (RST)

22. - 23. decemberLu~ka miru iz BetlehemaOdbor za pripravo akcije v SlovenijiZTS@rutka net leto 2002

12. januarGlas Jelovice ([kofja Loka)tineradinja @ hotmail.com

Tine Radinja (RSK)

25. - 26. januarZOT (Maribor)vindi@ rutka.net

Gregor Vinder (RXI.SNOUB)

OPOZORILO!

15. december je rok prijav za udele`bo na 12. zletu Zveze tabornikov Slovenije v Tolminu naslednje leto. Prijavnice v pisarni ZTS in na spletni strani zlet.rutka.net.

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Mednarodna delavnica

Drugi konec tedna v novembru bo Bohinj prizori{~e evropske skavtske podregijske delavnice, kjer bodo udele`enci sedmih dr`av razpravljali o temah s podro~ja programa za mlade in odraslih virov. V naslednjem Taboru boste lahko prebrali ob{irno reporta`o, pa tudi rezultate delavnic, ki bodo koristili predvsem vodnikom in tistim, ki v rodu opravljate katero od funkcij.

Da pa s prihajajo~imi dogodki ne bi zasen~ili tistih, o katerih pi{emo, naj vas opozorim na reporta`o z ROT-a, "najpresti`nej{ega" taborni{kega tekmovanja in sre~anja,

ter na jekleni preizkus Bjelolasice 2001, kamor so se podali Svizci in med 25 ekipami zasedli zavidljivo osmo mesto. Obiskali smo XI. SNOUB iz Maribora, Sa{a pa je zbrala utrinke z Zlate pu{~ice. [e ena stvar, na katero vas naj opozorim: podjetje Gral iteo je v svojo raziskavo vklju~ilo tudi nekaj vpra{anj o taborni{tvu. Dobljeni rezultati ka`ejo na to, da bo potrebno nekaj storiti glede ugleda in prepoznavnosti na{e organizacije v dru`benem okolju, v katerem delujemo.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2 ROT4

Bjelolasice10

Tabor na obisku14

Zlata pu{~ica18

JOTI20 EU26

dr. Petra~28

Podoba taborni{tva29

Potuha30 Igre32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Katarina Drenik, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

ROT Prijetna dru`ba in boj za presti`

Republi{ko orientacijsko tekmovanje v Ajdov{~ini

Leto{nji ROT, ki je potekal v Ajdov{~ini konec septembra, je zaznamoval razgiban teren, ki je od ekip terjal precej ve~ kondicije kot pa znanja orientacije. Poleg tega se tekmovanja ni udele`ilo kar nekaj favoriziranih ekip iz preteklih let, kar je omogo~ilo drugim, da so posegli po najvi{jih mestih.

Na zemljevidu enostavno, v naravi razgibano in predvsem kamnito! To je potrdilo vseh 33 ekip, ki so se odlo~ile preizkusiti svoje mo~i na najbolj zahtevnem orientacijskem tekmovanju v Sloveniji. Letos bi ga lahko poimenovali najbolj fizi~no zahtevno tekmovanje, saj je bila orientacija enostavna (v zadnjem delu prvega dne celo po markacijah). Da ekipe niso bile v ravno briljantni fizi~ni kondiciji govori tudi dejstvo, da razen zmagovalne ekipe pri popotnikih nobena ekipa prvi dan ni prispela na cilj v ~asovnici, zadnje ekipe pa so na cilj prispele `e v trdi temi ob svetlobi baterijskih svetilk.

Je bila pa proga privla~na in zanimiva, saj so jo doma~ini, taborniki Rodu mladih borov speljali po robu Trnovskega gozda, ki ponuja {tevilne bisere narave in dela ~love{kih rok – predeli so vsekakor vredni ponovnega obiska.

Tudi vreme je bilo sprejemljivo. ^e upo{tevamo dejstvo, da je vse predhodne vikende v septembru de`evalo, in da sta bila petek in sobota suha in son~na, potem je bila megla in rosenje v nedeljo le ko{~ek tradicije izreka – brez de`ja ni ROT-a.

Komentarji udele`encev

"Vedno se najde kak{na to~ka, ki ti jo zagode in te obrne na nuli. Tudi mene je letos presenetila KT 2 - mrtva kontrola, pa {e megla je {ibala tam okoli. Tudi kra{ki teren je dodal svoje."

Marko

Ranzinger

"Kar zadeva organizacijo, bi pohvalil vse organizatorje ROT-a na katerih smo sodelovali, saj izpeljati tak{no tekmovanje ni ma~ji ka{elj. Verjamem, da se pojavljajo napake, ampak taborniki smo prostovoljci in to bi morali znati tudi ceniti. Ni lepo opravljati ljudi, ki prostovoljno pripravijo najve~je in najzahtevnej{e taborni{ko tekmovanje. Bi pa pripomnil, da je tudi ROT sre~anje in ne samo tekmovanje."

Peter Vr~kovnik

"Kontrolorji so bili super, prav res. Vsi so bili prijazni in dobre volje, ~eprav je de`evalo. Slava jim. Organizatorji so se po moje ful potrudili. Je pa res, da je bilo obvestilce v Taboru neskon~no revno, a ne? In, joj, na{itek je res sme{en. Ampak to so res malenkosti."

Meti Buh

Orientacija se mi ni zdela preve~ zahtevna (sicer nisem jaz vodila, ampak me nismo imele nobenih te`av pri iskanju kontrol). Tudi fizi~no se mi proga ni zdela prezahtevna ali predolga, mislim pa, da je za marsikoga to kar hud napor; odvisno je seveda tudi od ekipe in vremena.

Ana Rebov

"Dej premakn!"

^im bolj jasna navodila

• Popestritve programa (kombinacije s kanuji, spu{~anje z vrvjo)

• Ve{ sponzorjev – ni`ja {tartnina

• Javno ocenjevanje in dosledno spo{tovanje pravil.

• Bolj taborni{ki pokali in uporabne nagrade (kompasi, no`i, mena`ke, ~utarice...)

Prizma optimizma

• Za skice mi je jasno, da so bile ob cerkvah, bi pa lahko vsaj KT7 prestavili vsaj za drevo, da ga ne bi videl `e 200 m prej.

• Edino kar me je motilo je bilo neupo{tevanje propozicij; npr. na skici se "folk" {e kar naprej sprehaja z metri.

• Prvi del proge prvega dne (do KT 6) je bil lep, potem pa se je za~el asfalt, ki ga na takem tekmovanju ne bi smelo biti v tolik{ni koli~ini.

• Zmotilo me je ime dveh ekip. Mislim, da dodaten komentar ni potreben...

• Spreminjanje podatkov med potjoza skico minskega polja, skico poti - je vneslo precej zmede.

Rezultati

Popotniki, 1. mesto ekipa S.V.S. (RSV Ljubljana)

Popotnice, 1. mesto ekipa Karfjole ljubezni (RaR Ljubljana)

Gr~e, 1. mesto ekipa Svizci.rutka.net (RJZ Velenje)

Gr~ice, 1. mesto ekipa RSV Ljubljana (fotografija RSV)

1. mesto v skupnem se{tevku, RSV Ljubljana

• Se mi zdi, da nih~e ne more jamrat, da na progi ni dobil vode, naj jo nosi sam.

• Zakaj morajo imeti ekipe s seboj hrano za zajtrk - je v tem kak{en globji pomen, tradicija, ali pa~ ena od preizku{enj, da si sposoben {e malo hrane prena{ati?

• Glede na to, da naj bi bilo to najpresti`nej{e slovensko tekmovanje, bi bila nagrada lahko ve~ od {katle testenin.

Komu je ROT {e izziv?

Udele`ba na ROT-u iz leta v leto pada. Na leto{njem je sodelovalo le 17 popotni{kih ekip, pri popotnicah celo samo 5, pri gr~ah 9 in pri gr~icah le dve. Prerez udele`be po obmo~jih govori v prid ljubljanskemu obmo~ju, iz katerega se je ROT-a udele`ila polovica rodov (med njimi Rod Sivega volka s kar petimi ekipami), po drugi strani pa nismo zasledili nobene ekipe iz obljubljanskega in severnoprimorskega obmo~ja. Zaslediti je bilo tudi veliko me{anih in samo {tiri~lanskih ekip, kar ka`e na te`ave rodov pri sestavi ekip za tekmovanje. Kar nekaj je bilo tudi ekip, ki so se prijavile v zadnjem trenutku (dan pred za~etkom tekmovanja) – vremenska napoved naj bi vsaj za naslednjih 48 ur dr`ala. Kdo si pa `eli "pojanja" ~ez drn in strn v de`evnem vremenu, pa {e pla~ati mora{ za to.

In kje je re{itev?

Du{an Petrovi~ je v forumu na spletu RutkaNET zapisal: "Osnovni problem vidim v tem, da ni jasne vloge in pomena ROT-a v okviru programa in aktivnosti ZTS. ^e je ROT res najpomembnej{e tekmovanje, kjer se na nek na~in poka`e delo rodov in kjer naj bi se sre~ali vsi 'naj' taborniki, je treba k organizaciji ROT-a pristopiti druga~e: predvsem z ve~jo promocijo ROT-a med rodovi in z ve~jo vlogo ZTS pri organizaciji. Celotno tehni~no organizacijo bi morala prevzeti ZTS, doma~ini pa le zagotoviti prostor in preskrbo. Tako pa so organizatorji zadol`eni za propagando (ki je letos sploh ni bilo, razpis v Taboru pa je bil bolj skop od razpisa katerekoli

akcije), za nagrade in, kar je najhuje, tudi za trasiranje in pripravo nalog, kar pa zahteva obilo znanja in izku{enj. Poleg tega ne pomnim, kdaj se je ROTa zadnji~ udele`il stare{ina ali na~elnik ZTS, v 80-ih je bilo samoumevno, da je otvoritvi in razglasitvi prisostvoval predsednik ZTS in praviloma tudi podeljeval nagrade. Ne nazadnje ka`e pomen ROT-a tudi to, da kljub lanski ugotovitvi, da so propozicije nujno potrebne nekaterih dopolnitev in popravkov, za to celo leto ni bilo ~asa in volje. Mislim, da nobena izmed v anketi na rutki navedenih trditev ni pravi vzrok za vse manj{o udele`bo na ROT-ih, pa~ pa propaganda in pomen ROT-a v ZTS."

Je res re{itev propaganda?

Ob tem se mi poraja vpra{anje: ali ste kdaj `e zasipali potencialne udele`ence z informacijami, pa jih na akciji ni bilo? Ste se potem vpra{ali, kje je bil problem? Morda pa vse le ni v propagandi. Kaj pa lastna motivacija ali izziv, prijeten vikend s prijatelji – enakih med enakimi, dolo~anje prioritet, kaj bom po~el ...

Kdo lahko bolj doprinese k udele`bi kot vodniki, na~elniki klubov PP in rodov, mladi sami s svojo `eljo da tam enostavno `elijo biti ? No, pa smo tam; sedaj se lahko pogovarjamo o pomanjkanju ~asa, denarja, znanja, izzivov...

Ali gre za pomanjkanje znanja?

"Denar, ~as in izzivi se vedno najdejo, ~e je le volja", je mnenja eden od tekmovalcev na ROT-u. Najbr` potem ostane samo {e pomanjkanje znanja,

kar je dokaj logi~no. Preden se ekipa odlo~i ali gre na ROT ali ne, vsaj pribli`no `e ve, kak{ne so njene realne mo`nosti dobre uvrstitve. Po premisleku verjetno re~ejo, da je tako ali tako "brez veze se it mal za foro preganjat za KT-ji, bit moker, popraskan, zmatran pa za to {e denar dajat", dru`enja pa imajo tako dovolj na drugih bolj "izi" akcijah.

Pa bi se dalo govoriti tudi o izzivih. Letos na primer ni bilo prisotnih kar nekaj dobrih ekip gr~akov in gr~ic. Jim je zmanjkalo izzivov?

In {e rezultati ankete na RutkaNET-u

Na vpra{anje, zakaj ekipe ne pridejo na ROT, je kar slaba polovica od 150 anketiranih menila, da ekipe ne sodelujejo zaradi previsoke {tartnine. Kar 40% anketiranih meni, da je za neudele`bo krivo predvsem pomanjkanje znanja, vsak deseti pa je mnenja, da je neprimeren termin tekmovanja. Po rezultatih ankete sode~, neudele`be ne gre pripisovati nezanimivim nalogam.

Po dolgem ~asu si zopet tekmoval na ROT-u. Razlog je bila priprava na kandidaturo za organizacijo ROT-a naslednje leto v Murski Soboti.

Kak{ne izku{nje, napotke, ideje si dobil na leto{njem?

Kak{ni so izzivi?

Ale{ Skali~, Rod veseli veter Letos smo imeli eno ekipo na ROT-u, ker se pripravljamo na organizacijo naslednje leto. ROT bo po na{em predlogu najverjetneje na Gori~kem, tako da {printerice vsekakor odpadejo. Predvsem se mi zdi, da je potrebno za bolj{o udele`bo malo ve~ energije vlo`iti v promocijo. Letos se mi zdi, da so se organizatorji spravili k organizaciji malo prepozno in jim je zmanjkalo ~asa za finese. Druga~e pa sem nad leto{njim kar zadovoljen, ~eprav mislim, da je traser zelo nerealno izra~unal ~asovnico. Kak{no stvar bi se dalo izbolj{ati pri prijavah (ne vem, zakaj je potrebno dvakrat izpolnjevati prakti~no iste podatke) in bolj striktno upo{tevati dnevni red oz. urnik tekmovanja. Upam, da bomo naslednje leto, ~e bomo s kandidaturo

uspeli, pripravili ROT, ki bo vsem dolgo ostal v dobrem spominu. Mi se bomo potrudili pri organizaciji, ekipe pa pri ~im bolj {tevil~ni udele`bi.

Adventure race Bjelolasica 2001

Morda {e niste

vedeli

Marko Ranzinger - RAZI

Tako se imenuje pustolovski spektakel leta, ki se je sedaj `e drugi~ zgodil pri na{ih sosedih na Hrva{kem. To je tekma, v kateri se {tiri~lanske ekipe soo~ijo s progo v razdalji 300 km in na tej poti premagujejo razdalje pe{, na kolesu, kajaku, pomerijo se v elementih alpinizma in {e kaj. Skratka prava zme{njava. ^lovek mora res dobro premisliti, ~e morda nima tisti trenutek po~eti kaj bolj normalnim ljudem razumljivega. Recimo nabirati kostanj ali gobe bi se sli{alo veliko razumneje. No, mi smo se odlo~ili, da bodo jesenske drobnarije malce po~akale in odrinili na to zares zanimivo popotovanje.

Pravila so zelo enostavna. Za vse to ima{ na razpolago slabe {tiri dni. Start je skupinski. Ekipa, ki pride prva ~ez vse kontrolne to~ke na cilj, je zmagovalna ekipa. Je{ in spi{ kolikor ti dopu{~a stroga ~asovnica, ki ti odmerja limitne ~ase med posameznimi etapami.

Tak{na pustolovska tekma je vsekakor multi {portna disciplina. Vso hrano, opremo, taktiko gibanja in po~itka mora{ planirati sam. Tekom cele tekme se spi zelo malo, prakti~no ni~. Dnevno se prehodi do 100 kilometrov in cilj tekme ni samo ~im hitreje priti na cilj, ampak enostavno kon~ati tekmo kot ekipa. Na sami tekmi se ekipa sre~uje z izzivi, ki jih mora fizi~no in tudi psihi~no uspe{no re{iti. Zaradi tega je seveda vsaka tak{na avantura zgodba zase.

Skozi vse napore, ki jih tak{na tekma prina{a, pa prihaja do novih izku{enj, pozitivnega mi{ljenja ter vsekakor povezavo ~loveka in narave v nedeljivo celoto. Da, to smo vsekakor v celoti do`iveli. Jadransko morje, borovi gozdovi Lo{inja, sonce, sve`i no~ni zrak Gorskega Kotorja ...Vsega je bilo na pretek.

OSNOVNE INFORMACIJE O TEKMI

Dol`ina proge: 305 km

Trajanje: 4 dni

Podro~je: Kvarnerski otoki, Istra. Gorski Kotar in Slovenija

[tevilo ekip: 25

Start tekme : 19. 09. 2001, Mali Lo{inj

Cilj tekme: 23. 09. 2001, Hrva{ki olimpijski center

Bjelolasica

Discipline in dol`ine etap:

-kajak na morju: 50 km ({e nikoli nisem tako dolgo veslal)

-kajak na Kolpi: 25 km

-mountain bike v ve~ etapah: 160 km (od 0 pa do 1400 metrov nadmorske vi{ine)

-treeking v ve~ etapah: 60 km (to smo obvladali najbolje)

-premagovanje obale: 10 km ({e nikoli nisem hodil po tako {pi~asti obali)

-plavanje s plavutmi: 2,5 km (morje je imelo okoli 19 stopinj)

-spu{~anje po alpinisti~ni vrvi v ve~ etapah: 20 do 70 metrov (v~asih je bilo res visoko).

Ekipa

[tiri~lansko ekipo, pri kateri mora biti obvezno prisotna tudi `enska (menda za sre~o), smo sestavljali Nata{a, Andrej, Peter in moja malenkost Marko. Nekateri smo `e zaposleni, drugi poro~eni, tretji {e {tudentje. Vsi pa smo taborniki in stari znanci orientacijskih tekmovanj po {irni Sloveniji zadnjih deset, petnajst let (letos smo zopet postali dr`avni prvaki v orientaciji, ROT Ajdov{~ina 28. 9. – 30. 9. 2001). Vsi smo {portno usmerjeni, manjkala je samo {e dobra ideja in izziv, ki pa se je s to tekmo priplazil kar sam od sebe.

Ime ekipe je bilo `e dolgo znano.

SVIZCI `e dolgo tekmujemo po orientacijskih tekmovanjih in vesoljno sloven-

sko taborni{tvo nas pozna pod tem imenom. Tako smo se predstavili tudi na Hrva{kem. Smo zelo moderni in imamo tudi svojo spletno stran, svizci.rutsvizci.rutsvizci.rutsvizci.rutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net, kjer lahko o nas preberete tudi kaj ve~.

Bili smo edini Janezi tam doli in predstavljali na{o dr`avo v vsem sijaju. Poleg Hrva{ke in Slovenije so bili na tej tekmi {e Poljaki, ki so tudi zmagali, Mad`ari, Nemci, [vedi, Francozi, ^ehi, skratka pisana mno`ica narodov .

Priprave na tekmo

Vsi smo vedeli, da bo to zelo dolga tekma, na{a najdalj{a doslej. Predhodne tekme z razdaljami do 60 kilometrov so bile v primerjavi s to dol`ino zelo

majhne. Pa vseeno smo veliko tekli, kolesarili, prehodili cele Kamni{ke Alpe, veslali na Velenjskem jezeru, premagali Triatlon jeklenih v Bohinju, prekolesarili Jelovico in Pokljuko … skratka celo leto smo pridno telovadili in nabirali kilometre. Gibanje in {e enkrat gibanje bi lahko rekli.

Start

Sam za~etek je bil zelo moker, saj so nas nekaj kilometrov od obale vrgli v vodo. Sledilo je plavanje do obale s plavutkami na nogah. Na sre~o ni bilo morskih psov. To ni bilo ~isto navadno plavanje, saj si moral s sabo nositi tudi nekaj opreme za treeking po skalah do prve kontrole, ki je bila par kilometrov v notranjosti otoka (CP1 - check point 1). Tako smo imeli na hrbtih na{e "dry bage", ki so se zelo dobro izkazali. Voda ostane zunaj, cunje pa ostanejo 100 % suhe.

Od tukaj je sledil zelo hiter vzpon na Osor{~ico (CP2). Lahko bi rekli samo "kr{ i kamen". Imeli pa smo zelo lep razgled na sosednje otoke Susak, Krk, Srakane. Sam sem se odlo~il, da bom po tej poti peljal {e enkrat moje dekle. Res zelo lep izlet, ~e se ti pretirano ne mudi.

No, nam se je tokrat zelo mudilo naprej do o`ine Osor (CP3), kjer smo se zbasali v kajake. Peter in Andrej v prvega, Nata{a in jaz pa v drugega. Za~ela se je prva etapa veslanja do Martin{~ice (13 km). Po~asi se je za~el spu{~ati mrak, zato smo Svizci veslali malce hitreje. Takole v malem kajaku na morju, ki ni ~isto mirno, pa v popolni temi ni ravno prijetno. Ker je bil start ekip {ele ob 13. uri, nas je tema na tem odseku veslanja vsekakor dosegla. Ni nam preostalo ni~ drugega kot to, da veslamo proti lu~kam, ki so pa bile zelo da-

le~. Jedli nismo ni~, ker si imel v rokah veslo, iz na{ih "camel bag-ov" pa smo lahko zelo udobno pili.

Martin{~ica (CP4) nas je pri~akala v temi, sledilo je hitro basanje s hrano, preobla~enje in skoraj tek proti mali vasici Lubenice (CP5). Da ne bo pomote, tukaj niso imeli nobenih lubenic. Tu nas je ~akalo spu{~anje po vrvi v globino 30 metrov. Ta spust je mene {e posebej skrbel. Sem namre~ ~lovek, ki raje

hodi po tleh. Takole mojih 86 kg na tisti tanki "{pagici" ... Z bliskovito hitrostjo

smo se pribli`evali tej to~ki. Nad nami je bila jasna no~ in volja, da ~im prej pridemo do naslednje kontrole. Na poti smo sre~evali [vede in Hrvate. Enkrat

smo mi prehiteli njih, drugi~ zopet oni nas. V spe~o vasico smo pri{li skoraj vsi skupaj. Sledil je spust po vrvi v globino 30 metrov. Moj pogled je bil usmerjen bolj horizontalno, pod mano je bila velika praznina in po~util sem se kot medved v zraku. Dobesedno smo popadali v temo.

Pot smo nadaljevali do morske obale, ki je bila tokrat prava no~na mora za vse ekipe. Sledilo je namre~ premagovanje obale v dol`ini 10 kilometrov (CP6). Tu je bil pravi masaker med ekipami. Stene so bile zelo ostre, prepredene z visokimi odseki, ki so padali globoko v morje. Kadar pa smo se dvignili malo vi{je od obale, nas je zajela gosta makija, trni~je in neprehodno go{~avje. Plazili smo se po kolenih, tam kjer ni {lo stoje. Po celi obali smo sre~evali ekipe, ki so izra`ale svojo dobro voljo s so~nimi kletvicami v hrva{kem, nem{kem, {vedskem, ali pa kak{nem drugem evropskem jeziku. Svetilke so pa kar svetile in svetile. Do kontrolne to~ke smo pa le pri{li (kontrolorje so na CP pripeljali s ~olnom). Na tem odseku je odstopilo veliko ekip. V re{evanje je po-

segel tudi helikopter.

Za dobro du{o, zbijanje optimizma in splo{ne volje je sedaj sledil vzpon do vasice Pernat (CP7) na nadmorski vi{ini 375 metrov. O kakr{nikoli poti ni bilo ne duha ne sluha, zato bi lahko rekel, da smo tisti hrib brez poti, pora{~en z gostim pikastim grmovjem, malce prehodili stoje, {e ve~ pa preplazili po trebuhu. To je bil moj prvi hrib, ki sem ga dobesedno preplazil. V soju svoje naglavne svetilke sem lahko opazoval pedologijo, spedologijo, geologijo, zoologijo in {e kak{no univerzitetno znanost. Nisem tudi vedel, da na{ team obvlada toliko kletvic. Ko smo skupaj z jutranjo zoro in petjem petelinov pri{li na vrh tistega hriba, so nam na kontroli rekli: "Evo stigli su i Slovenci," in bili so zelo veseli, saj je ~ez to zeleno pikajo~o go{~avo prelezlo bolj malo ekip. "Pametnej{e" ekipe so raj{i prenehale s tekmovalnostjo in bile poslane v hotel v Opatijo. A mi smo se {e borili. Sledil je hitri spust do mesta Valun (CP8), kjer nas je ~akala nova preizku{nja.

Ta no~ je bila res divja, saj je pobrala veliko ekip in organizatorji so se prvi~ zamislili, da so malce pretiravali s ~a-

sovnicami med posameznimi kontrolami in zahtevnostjo terena.

Presre~ni so nas pozdravili v tem majhnem mestecu, od koder nas je ~akala etapa veslanja v dol`ini 38 km. Ljudje moji, to je skoraj pol Cresa. Veslali smo skoraj 8 ur, en "{iht" bi lahko rekli. To se je res vleklo, kot mehi{ke nadaljevanke. Na desni strani otok, na levi morje in dva kajaka v modrini morja, ki po~asi napredujeta proti severu. Od hrane smo najve~ u`ivali razne energetske plo{~ice znanih proizvajalcev. Med veslanjem smo tudi malce spali, glavno, da si zraven veslal, vse to je mo`no. Proti 18. uri popoldan smo le priveslali na celino. Brse~ (CP10) je bilo mesto na{ega sre~nega izkrcanja. Zopet smo zelo hitro jedli, se preobla~ili, spakirali vsak svoj nahrbtnik in odrinili naprej. (CP9 so zaradi velikega odstopa ekip na na{e veselje ukinili ).

Mountain bike je bila slede~a preizku{nja. Pot je vodila mimo U~ke, Risnjaka do Plataka. Torej smo se ekipe, kolikor nas je sploh {e ostalo dvignile z 0 metrov na 1100 metrov nadmorske vi{ine, v~asih {e malce vi{je. Poti, po katerih smo se vozili, so bile univerzalen

makadam, volja organizatorja, kje se lahko vozi in kje ne. Zopet smo bili v popolni temi. Tam okoli 1000 metrov nadmorske vi{ine nas je pri~el na lahko obletavati {e droben sneg.

Tukaj se nas je pri~ela lotevati tudi prva utrujenost. Po dobrih 40 urah neprekinjenega delovanja se nas je Svizce pri~ela lotevati zaspanost. Nekateri so bili bolj, drugi manj zaspani. ^e ~lovek zaspi na kolesu, postane stvar zelo resna. Odlo~ili smo se za kraj{i po~itek, ki pa je v kon~ni fazi pokazal, da je zaspanost in utrujenost prevelika. Na CP11 smo Svizci tudi uradno odstopili. Delno zaradi utrujenosti, delno zaradi ~asovnice, ki nam je potekla. Na `alost takrat nismo dobili telefonske zveze z direktorjem tekme ali lahko {e nadaljujemo. Lahko bi veliko napisal o teh zadnjih dveh urah na{ega nastopa, za kar pa ni ne prostora ne namen tega ~lanka.

Od tu naprej je nadaljevalo pot samo {e pet ekip, ki so tudi pri{le do konca etape. Predhodno etapo so skraj{ali zaradi velikega odstopa. Veslanja na Kolpi na na{o nesre~o nismo videli. Zmagali so Poljaki.

Kaj smo se svizci nau~ili

Tekma je bila za nas veliko do`ivetje. Spoznali smo, kaj lahko in kaj {e moramo popraviti. Vsi smo enotnega mnenja, da gremo drugo leto zopet v novo pustolov{~ino, ki se bo odvijala na podro~ju Velebita. Predvsem smo pridobili nove izku{nje, poglede in novo strast. Mislim, da smo z osmim (8) mestom dostojno zastopali Slovenijo. Ni nas izdala kondicija, temve~ potreba po spanju in telefonske zveze. Fizi~no in psiholo{ko kondicijo bomo tako za~eli pridobivati `e danes. Vsekakor je bila to zelo lepa pustolov{~ina, ki pa bodo trajale {e v prihodnja leta na{ega `ivljenja.

URADNI REZULTATI

ADVANTURE RACE BJELOLASICA 2001

1.HELLMANN MORITZ, Poljska - 61 ur, 43 minut

2.PLANETAVENTURE.COM, Francija - 70 ur, 5 minut

3.JUICY, Hrva{ka - 76 ur, 29 minut

4.GERMAN 4 COLUMBIA, Nem~ija/Nizozemska - 76 ur, 5 minut + 6 kazenskih ur

5.MEBLE OBORNIKI, Poljska - 80 ur, 20 minut Ekipe, ki tekme niso kon~ale

6.NOVI LIST, Hrva{ka - kon~ala na CP 11

7.DELTA SPORT, kon~ala na CP 11

8.SVIZCI, Slovenija - kon~ala na CP 11 (+6 kazenskih ur za nedokon~ano plezalno etapo)

9.GEMA MARATHON ORIENTEERING VIZOVICE, ^e{ka - kon~ala na CP 10

10.MORSKO-PRASE.hr, Hrva{ka, kon~ala na CP 8 ... (Tekmovalo je 25 ekip.)

Vse dodatne informacije o tekmi lahko dobite na spletnih straneh svizci.rutka.net ali www.bjelolasica.hr/ adventure/arb2001/main.htm. Prav tako so tu vsi na{i sponzorji, ki jih je bilo res veliko.

Na koncu bi se zahvalili {e vsem, ki so nas podprli pri tekmovanju. [portna konfekcija On-Line, vrvna tehnika Anthron, pohodne palice Tehnomat Kranj, Mobitel, Kolesa CULT, Thorlo, Julbo, K2 alpinist, Iglu {port, SIGG, Scarpa, Merkur, Andrago{ki zavod Velenje, Maya Maya, Klub {tudentov @alec, [ale{ki {tudentski klub, [ale{ka zveza tabornikov, Prosport, Pivovarna Union, NES, trgovina Rjavina, Philips lighting, restavracija Mami Velenje, Ciklo {port in M&M prevajanje, lektoriranje.

Tabor na obisku

Zapisal: Ale{ Cipot

Foto: AC in arhiv XI. SNOUB

XI. SNOUB – Maribor

^asi, ko sta v slovenskem prostoru kraljevala odred Severnih {otorov in Odred Samorastniki iz Maribora, so `e dolgo za nami. Je pa~ tako, da vsak do`ivlja svoje vzpone in padce, ki se v razli~nih ~asovnih intervalih ponavljajo in trajajo razli~no dolgo. Mariborski taborniki so svoj vrhunec do`ivljali v 80-tih letih, ko so gostili 9. Zlet ZTS v Stra`unu, gozdu, ki lo~uje mestne predele Pobre`je, Tezno in Brezje. Stra`un je Maribor~anom znan med drugim tudi po mra~nih dogodkih, ki so povezani z drugo svetovno vojno, voznikom po tem, da po njegovem zahodnem robu poteka t.i. Hitra cesta, malce starej{im tabornikom pa po najlep{em – devetem Zletu ZTS. Nekdanji mariborski odred Samorastniki je bil poznan po organizaciji Zimskega orientacijskega tekmovanja (ZOT) in Pre`ihovine, akcije s poudarkom na kulturnem programu, v spomin na pisatelja Pre`ihovega Voranca. Neko~ uspe{ne taborni{ke enote so taborniki rodu XI. SNOUB posku{ali ponovno o`iveti, vendar, `al, poskus o`ivitve ni uspel. Danes v Mariboru aktivno delujejo trije rodovi: XI. SNOUB, Severnica in Ukro~ena reka, ostale enote `ivotarijo.

Gregor Vinder – Vindi, trenutno v. d. stare{ine XI. SNOUB iz Maribora, med postavljanjem bivaka na

Vr{ilec dol`nosti stare{ine rodu XI. SNOUB Gregor Vinder je pred nedavnim zaklju~il z dveletnim sta`em na~elnika mariborskega obmo~ja. Vr{ilec dol`nosti (kakor tudi v.d. na~elnika rodu Boris Volari~) zato, ker bo ob~ni zbor {ele decembra, zdaj `e nekdanji stare{ina Andrej Pav{i~ – ^rnc, pa je posle `e predal

bodo~emu stare{ini. Bolj poznan je pod taborni{kim imenom Vindi. Za na~elnika obmo~ja ne bo ponovno kandidiral (to funkcijo je opravljal dve leti, od leta 1999 do 2001), saj sam zase pravi, da je terenski ~lovek in ga administrativno delo ne veseli. Tako bo na~elni{tvo obmo~ja ponovno prevzel Iztok Utenkar –^ips iz rodu ^rno jezero. Vindi je pred osvojitvijo naziva in{truktorja druge stopnje; manjka mu le {e eno mentorstvo. Ob tem je `e pred davnimi leti obiskal te~aj orientacije in topografije ter pred nekaj leti tudi te~aj @VN, ki ga vodi Crga.

Vindi, kak{no je stanje rodov na mariborskem obmo~ju in v Mariboru?

"Trenutno stanje ni ravno preve~ ro`nato. V Obmo~ni organizaciji Zveze

tabornikov Slovenije (kraj{e OO ZTS) Maribor je uradno registriranih sedem rodov od enajstih, od tega samo {tirje v mestu Maribor. Ve~ina rodov se otepa s kadrovskimi te`avami in posledi~no tudi s premajhnim {tevilom ~lanov. Kljub temu pa nam je uspelo na obmo~ju izpeljati kar nekaj ve~jih akcij, kot so mnogoboji, Vesela sre~anja M^, Lu~ miru in seveda Dnevi taborni{tva v Mariboru, ki so bili izpeljani v ~asu rojstnega dneva ZTS."

Kako je bilo prej in kateri so vzroki dana{njega stanja na obmo~ju?

"Najve~ji razmah (kolikor ga pa~ jaz pomnim – ~e sem usekal mimo, naj mi starej{i oprostijo) je taborni{tvo do`ivelo v 80-tih, ko je veljalo pravilo "vsaka krajevna skupnost svoj odred".

leto{njem ROT-u.

Odredi so rasli kot gobe po de`ju in leta 1985 je bil celo Zlet ZTS v Mariboru. Pozneje so za~eli rodovi propadati drug za drugim. Tako sedaj na levem bregu Drave (center mesta) nima sede`a niti en rod. Verjetno je glavni vzrok ta, da se rodovi niso znali obnavljati, niso uspeli zadr`ati ~lanov, ko so postali PP oz. takrat {e starej{i TT in klubovci."

Zgodovina rodu

Na{ rod se je rodil 25. oktobra 1959 in `e leto kasneje so imeli prvo taborjenje, ki se ga je udele`ilo 64 tabornikov. Leta 1965 je bilo prvo taborjenje v Gornjem Gradu in od takrat naprej je bil ta kraj vedno v na{ih glavah. Rod se je nenehno ve~al in je leta 1980 {tel 500 ~lanov. Zato se je razdelil na 3 dele: XI.

SNOUB, Severnica in 20 talcev. Rod oz. takrat {e odred je uspe{no deloval po vsej takratni dr`avi, o ~emer pri~ajo pokali in ostala priznanja, ki jih hranimo v na{ih prostorih. Bili smo soorganizatorji Zleta ZTS v MB 1985, iz na{ih vrst pa izhaja tudi Robert Bobanec – Krivi rog, ki je bil stare{ina ZTS.

V zadnjih desetih letih se je tudi na{ rod spoznal z te`avami, ki pestijo bolj ali manj vso slovensko taborni{ko srenjo, kot so pomanjkanje kadra, ~lanov in denarja. Kljub temu smo uspeli speljati ROT leta 1994, {e vedno prirejamo ZOT, udele`ili smo se vseh zletov, Jamboree-jev in Moot-ov ter ve~ine taborni{kih tekmovanj, na{i ~lani so ~lani komisij in ob~inskega, obmo~nega ter dr`avnega taborni{kega vodstva, sodelovali smo kot mentorji na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih, Crga vodi te~aj @VN za prehrano z rastlinami, skratka dejavni smo na vseh podro~jih taborni{tva.

Preglednica rodov OO ZTS Maribor:

ROD/ODRED in KRAJ ROD/ODRED in KRAJ ROD/ODRED in KRAJ ROD/ODRED in KRAJ Registracija pri ZTS Registracija pri ZTS [tevilo ~lanov [tevilo [tevilo ~lanov [tevilo (ne)delovanje (ne)delovanje

Kobanski rod – SelnicaRegistriran-deluje30 (43)

Kvedrov rod – PtujNeregistriran-deluje(73)

Maistrov rod – Limbu{Neregistriran-deluje36 (35)

Rod ^rno jezero – Slovenska BistricaRegistriran-deluje30 (103)

Rod Franc Le{nik – Miklav`Registriran-deluje32 (55)

Rod II. SNOUB – Maribor (Nova vas)Neregistriran-deluje(53)

Rod Severnica – Maribor (Tabor)Registriran-deluje22 (115)

Rod Ukro~ena reka – Maribor (Studenci)Registriran-deluje80 (80)

Rod Visokega macesna – Maribor (Tezno)Neregistriran-deluje(51)

Rod XI. SNOUB – Maribor (Tabor)Registriran-deluje64 (81)

Rod Zeleno Pohorje – Lovrenc na PohorjuNeregistriran-deluje(126)

Odred 20. talcev – Ho~eNeregistriran-ne deluje

Odred Bratov [arh – Maribor (Studenci)Neregistriran-ne deluje

Odred Jo`e Lacko – Maribor (Pobre`je)Neregistriran-ne deluje

Rodu Zeleni gri~ iz Lenarta ni ve~.

Borut Cerkveni~, tabornikom znan kot Crga, je poleg Roberta Bobanca legenda mariborskega rodu. Trenutno je na dr`avni ravni aktiven kot vodja te~aja @VN z rastlinami, ~lan komisije za M^, novinar revije Tabor, sodnik na mnogobojih in {e kaj; v preteklosti je opravljal {e mnoge druge funkcije.

(foto-sumo borca; slika 2)Maribor~ani so na Techuani skrbeli za zabavo, Ale{ in Tine s sumo borbami, Tine tudi kot neumorni kitarist

najbolj budne ekipe lahko kar med plesom (ki je med drugim postal `e tradicija ZOT-a) ugotovijo, koliko ur {e imajo do starta in ali je treba `e iti spat ali ne. Na{e geslo pa je 'Tabornikom prijazno tekmovanje'. Zato vse vabim vse na naslednji ZOT, ki bo `e ~ez tri mesece, zadnji vikend v januarju 2002."

Na Techuani so gostoljubnost izkazali tabornikom iz Idrije in Logatca

MTC - Mariborski taborni{ki center

MTC so zgradili mariborski taborniki v 70-tih letih in od takrat je v njem sede` Zveze tabornikov Ob~ine (kraj{e ZTO)

Maribor. Dom je bil nekaj ~asa prazen, v zadnjih dveh letih (odkar je postal na~elnik ZTO Boris Volari~ – Vol) pa je spet o`ivel na ra~un aktivnosti, ki so se dogajale v njem in v okolici. Razen `e prej omenjenih razna potopisna predavanja, koncert taborni{ke glasbene skupine Kajmak, zeli{~arska razstava, [tam ~aga (sre~anje tabornikov, ki {tudirajo v Mariboru)…, med drugim je v njem "prespala" tudi zadnja lu~ka miru.

Zimsko orientacijsko tekmovanje - ZOT

Rodova uprava

STARE[INA (v.d.)Gregor VINDER – Vindi

NA^ELNIK (v.d.)Boris VOLARI^ – Vol

NA^ELNICA M^Jasna VINDER

Vindi: "ZOT je ta pravo mariborsko tekmovanje. Za~elo se je v 80-tih, ko je nekaj mariborskih rodov priredilo tekmovanje za svoje ~lane. Poimenovali so ga PNZ ali Preizkusimo na{e znanje. Kasneje je tekma dobila ime ZOT, postala je republi{ka, organizacijo pa je prevzel Odred Samorastniki. Ker je ta kasneje propadel, je kazalo, da bo tako tudi z ZOT-om. No, leta 1996 smo ZOT znova zagnali taborniki XI. SNOUB, to~neje – to je bil moj in{truktorski projekt. Od takrat naprej ZOT `ivi in bo `ivel {e naprej. Posebnost tekmovanja je ra~unalni{ki program, s katerim je podprta cela tekma. Tako se npr. `e zve~er, po kon~anih nalogah, za~ne od{tevanje do starta in

NA^ELNIK GGBoris VOLARI^ – Vol

NA^ELNIK PPBojan KRI@AN

BLAGAJNIKAndrej PAV[I^ – ^rnc

FINANC MINISTERJure GA[PARI^

PROPAGANDISTKAUr{ka KA^I^NIK

TAJNICAVesna BERANI^

GOSPODARSa{o KONRAD

SVETOVALKAJasna TRAPE^AR

SVETOVALKAAndreja JURINEC

SVETOVALECBorut CERKVENI^

Ur{ka vas `e sedaj vabi na naslednji ZOT

Na sliki od leve proti desni: ^rnc, Jasna, Lrga in Vindi. ^rnc in Jasna, uradno {e vedno stare{ina in na~elnica rodu, sta posle `e predala zagnanima naslednikoma - Vindiju in Volu.

Taborjenja, zimovanja, taborni prostor

Vindi: "Taborit hodimo `e vrsto let v Gornji Grad. Tam imamo svoj taborni prostor in kraj se je `e po{teno usedel v na{a srca. Na tabornem prostoru smo si uredili kuhinjo, umivalnico in WC, elektrike pa no~emo, ker bi bilo to `e preve~ turisti~no. Prostor tudi oddajamo, tako da ga vsako leto ~im bolj napolnimo. Zimovanja pa nekako niso na{a mo~na stran. ^e nam uspe spraviti na zimovanje 30 ljudi, smo lahko res veseli. Nazadnje smo zimovali v ko~ici rodu Koro{kih jeklarjev na Obretanovem, kjer nam je bilo res v{e~."

Struktura rodu

Vod Vod Vod Vod Vodnik Vodnik Vodnik Vodnik [tevilo [tevilo Starostna Starostna

~lanov ~lanov ~lanov ~lanov kategorija kategorija

ZebreJasmina Hrnec5Murni

OpiceAnja Sivka9M^

Je`kiBobo Borec7M^

PingviniMojca Gradi~12GG

Vod brezTomi [arenac6GG

imena

V ustanavljanju je {e en vod GG-jev.

Center, Tabor, Studenci, Tezno, Nova vas, Pobre`je, Brezje, Ko{aki, Melje idr. in v ve~ini teh predelov taborni{tvo `ivotari ali ga sploh ni. Izzivov taborni{kim funkcionarjem v Mariboru in na mariborskem obmo~ju ne primanjkuje. Verjamem, da bo tako zagnanim in motiviranim tabornikom, kot so ~lani XI. SNOUB, uspelo taborni{tvo v Mariboru spet spraviti na zeleno vejo. Potreben je le ~as.

Ekipa gr~ic na leto{njem ROT-u; srame`ljiva Tanja, Ur{ka, Anja, Jasna in Primorka Tina

Maribor

Maribor, drugo najve~je slovensko mesto, {teje okrog 100.000 prebivalcev. V Mariboru je preko 20 Osnovnih {ol, okrog 15 srednjih {ol in deset fakultet oziroma vi{jih {ol. Kadra v taborni{kih vrstah torej ne bi smelo primanjkovati. Vendar pa se mladina spreminja, vse bolj jih zanima sedenje pred ra~unalnikom, televizorjem, internetom, ob tem pa je v Mariboru dosti dobro razvitih {portnih klubov (nogomet, borilni {porti, smu~arski klub idr.). Mesto sestavljajo mestni predeli

Vol, predsednik ZTO Maribor in v.d.

na~elnika rodu XI. SNOUB, je po besedah

Maribor~anov eden najbolj zaslu`nih, da je

MTC v mestnem parku spet za`ivel in da se

je tudi na obmo~ju, ne le v rodu, v zadnjih

letih aktivno delalo. Na sliki namazan z

brivsko peno. Po ve~ letih bradice in brkov

je namre~ izgubil stavo.

Zlata pu{~ica 2001

Na mo~virnati ravnici, sredi bizovi{kih gozdov, so se kot gobe po de`ju pojavili prvi taborniki. ^eprav je sprva kazalo, da se bo megla ves dan podila okoli nas, je na koncu vendarle odplesala poslednji ples in prizori{~e prepustila ne`nim son~nim `arkom.

O ti{ini `e dolgo ni bilo ne duha in sluha, saj so se po travniku kot razposajeni jagenj~ki podili mladi lokostrelci in `eljno pri~akovali za~etek ne~esa velikega. Kon~no se je okoli desete ure med vsem tekanjem, `lobudranjem in vsesplo{nim kaosom, ki pa je imel rep in glavo, na{el tudi za~etek lokostrelskega tekmovanja Zlate pu{~ice.

Po vseh potrebnih navodilih in napotkih, ki so prihajali iz vseh smeri, so bili starej{i taborniki na milost in nemilost prepu{~eni materi naravi oz. lovski progi v gozdu nad streli{~em. Pogumno so stopili v objem mogo~nih dreves in se spopadli z najbolj nemogo~im terenom. Nevedo~, kaj jih ~aka za naslednjim grmom, so se posamezne skupinice lokostrelcev prebijale skozi mo~virje, visoko travo in narasla potoke. Med vsemi temi vrtoglavimi nevarnostmi pa jim je uspelo obdr`ati mirno roko in ostro oko. Pred njimi ni bila varna nobena {e tako nemogo~e postavljena in skrita tar~a.

Nedale~ stran, na rosni travi, ki se je kopala v dopoldanskem soncu, pa so se pod budnim o~esom sodnikov v lokostrelskih spretnostih na razdaljah do 25 metrov pomerili najmlaj{i. Po dobro prere{etanih tar~ah sode~ bi lahko skle-

Sa{a, RTT

pali, da se je tudi na field streli{~u odvijal trd boj za prvo mesto.

Da pa je bilo vseh 109 udele`enih `elod~kov iz 9 rodov polnih in zadovoljnih, so poskrbeli dobro oblo`eni sendvi~i in banane. Polna trebu{na vre~a in pa toplo sonce sta lokostrelce mamila v sladkobno utrujenost, ki pa ji niso podlegli. Raje so se pomerili v Srebrni pu{~ici, ki je neke vrste lokostrelski lunapark in je sledila po koncu Zlate pu{~ice.

Na Srebrni so lahko prav vsi taborniki odkrivali svoje {e neodkrite lokostrelske sposobnosti. Tako so si morali najprej izdelati lok in pu{~ice, nato pa so se v skupinicah podali na zanimivo in spro{~ujo~o progo. Tukaj so se sre~evali z najrazli~nej{imi izzivi kot so metanje sekire, streljanje balonov, streljanje na premi~no tar~o, lov na bizona, streljanje s fra~o, metanje podkev in {e in {e. Poleg vsega tega pa je morala vsako skupinico spremljati tudi zabavno vzdu{je, ki je bilo glede na izvirnost pri vsaki disciplini posebej nagrajeno.

Med tem, ko so se drugi pridno zabavali, je v sodni{ki hi{ici sredi travnika ropotalo in brnelo in vsega zmo`en in nezmotljivi ra~unalnik je pri{el do prvih rezultatov. Razkropljeni taborniki so se vsuli na slovesno razglasitev. Slovesnosti ne bom posebej opisovala, saj vsi vemo, da je bila magi~no nabita z najbolj sentimentalnimi ~ustvi, kar jih premore ~love{tvo.

Dan je minil v prijetnem dru`enju in ob koncu smo bili vsi bogatej{i {e za eno novo dogodiv{~ino. V marsikaterem rokovniku pa se je poleg naslovov starih prijateljev zna{el tudi kak{en nov naslov, kak{nega ~isto novega prijatelja. Le sonce ni poznalo konca in je sijalo {e dolgo za tem, ko je bila izstreljena zadnja pu{~ica.

Poznavanje

taborni{ke organizacije

mag. Boris Mrak

Kako nas vidijo drugi v okolju, v katerem delujemo

Projektna skupina: Gral iteo d.o.o., Ljubljana: Marko Debeljak, Jana Novak, Toma` Arh Skavtska fundacija, ustanova Zveze tabornikov Slovenije: Boris Mrak

Ob praznovanju 50. obletnice Zveze tabornikov Slovenije smo verjetno prvi~ v zgodovini organizacije dobili pravo raziskavo o Poznavanju organizacije v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli ob pomo~i podjetja Gral iteo, tr`ne raziskave, d.o.o., Ljubljana, Kotnikova 28, za kar se jim ob tej prilo`nosti iskreno zahvaljujemo.

Raziskava je potekala kot del Omnibusa gospodinjstev, ki ga izvaja Graliteo. Omnibus gospodinjstev je bil izveden od 21. junija do 16. julija 2001 na vzorcu 1.160 gospodinjstev. V vzorec so proporcionalno zajeta gospodinjstva iz vseh regij Slovenije. Izbor anketirane osebe je potekal po kvotni metodi vzor~enja. Anketiranje je potekalo na osnovi standardiziranih anketnih intervjujev, osebno na domu. Kompletna raziskava nam nudi vrsto podatkov po:

1. struktura vzorca in populacije po spolu, starosti, tipu naselja in regijah

2. struktura vzorca po izobrazbi, {tevilu ~lanov v gospodinjstvu, vi{ini mese~nega dohodka gospodinjstev, stanu, poklicu in regiji.

In kaj smo v raziskavi spra{evali anketirance?

1. Katere organizacije, ki skrbijo za vzgojo otrok, poznate?

2. Ali ste `e sli{ali za Zvezo tabornikov Slovenije oz. za tabornike?

3. V kolikor so anketiranci povedali, da poznajo taborni{ko organizacijo, smo jih povpra{ali {e o posameznih trditvah in sicer smo pri tem uporabili lestvico:

• sploh ne velja

• ne velja

• velja

• popolnoma velja

• ne vem, ne morem odgovoriti

Trditve

• Taborni{ka organizacija pomaga mladim ljudem razviti znanje in osebne sposobnosti.

• Taborni{ka organizacija ljudi

oblikuje v odgovorne in samozavestne dr`avljane.

• Aktivnosti taborni{ke organizacije izbolj{ujejo zdravje otrok.

• Taborni{ka organizacija skrbi za aktivno za{~ito narave in okolja.

• Taborni{ka organizacija u~i strpnosti do soljudi.

• Taborni{ka organizacija mi vzbuja dober vtis.

• Taborni{ka organizacija je v javnosti dobro opazna.

• Taborni{ka organizacija gre v korak s ~asom.

• Taborni{ka organizacija je dobro organizirana.

In kak{ni so rezultati?

Kako nas ocenjujejo in kako nas vidijo drugi v Sloveniji?

Poznavanje vsebine dela

Taborni{ka organizacija je v javnosti dobro organizacija v dobro opazna. opazna.

Katere organizacije, ki skrbijo za vzgojo

Katere organizacije, ki vzgojo organizacije, vzgojo otrok, poznate? otrok, poznate?

(mo`nih je bilo ve~ odgovorov)

Organizacije Odgovori %

vrtec80,7 % {ola67,3 %

dru{tva/delavnice17,2 %

organizacije12,7 %

zavodi/domovi/centri10,3 %

nobenega6,8 % ne vem3,8 % fakultete/univerze2,4 % drugo1,6 % kro`ki1,0%

Skupaj:203,9%

Taborni{ka organizacija pomaga mladim Taborni{ka pomaga mladim ljudem razviti znanje in osebne sposobnosti. ljudem razviti znanje osebne sposobnosti. ljudem razviti znanje in osebne sposobnosti. ljudem razviti znanje osebne sposobnosti. ljudem Odgovori% sploh ne velja0,3 % ne velja2,2 % velja47,8 % popolnoma velja44,5 % ne vem, ne morem povedati5,2% Skupaj:100 % Taborni{ka organizacija ljudi oblikuje v od- Taborni{ka organizacija ljudi oblikuje v Taborni{ka govorne in samozavestne dr`avljane. govorne dr`avljane. Odgovori % sploh ne velja1,1 % ne velja10,9 % velja48,6 % popolnoma velja30,1 % ne vem, ne morem povedati9,4 % Skupaj:100 % Aktivnosti taborni{ke organizacije izbolj{u- Aktivnosti organizacije izbolj{u- Aktivnosti taborni{ke organizacije izbolj{u- Aktivnosti organizacije izbolj{ujejo zdravje otrok. jejo zdravje otrok.

Odgovori% sploh ne velja6,6 % ne velja34,2 % velja32,4 % popolnoma velja18,5 % ne vem, ne morem povedati8,4 % Skupaj:100 % Taborni{ka organizacija gre v korak s ~asom. v korak s korak s Odgovori % sploh ne velja2,5 % ne velja11,7 % velja40,4 % popolnoma velja18,5 % ne vem, ne morem povedati26,9 % Skupaj:100 % Taborni{ka organizacija je dobro organizira- Taborni{ka organizacija dobro organizira- Taborni{ka organizacija je dobro organizira- Taborni{ka organizacija dobro organizirana. na.

Ali ste `e sli{ali za Zvezo tabornikov Slovenije sli{ali tabornikov Slovenije Slovenije oz. tabornike? oz. tabornike? tabornike?

Ali ste `e sli{ali za Zvezo tabornikov Slovenije sli{ali tabornikov Slovenije

Odgovori % da92,7 % ne6,2 % ne vem1,1 %

Skupaj:100 %

Ob prikazanih podatkih je razveseljivo, da nas pozna, oziroma da so za na{o organizacijo sli{ali, preko 92% anketiranih (slovenske populacije). Manj razveseljivo pa je to, da ve~ina anketirancev meni, da so vzgojne organizacije predvsem vrtci in {ole, manj pa dru{tva in organizacije. In kaj imamo zapisano v statutu ZTS in kaj v Izjavi o vzgoji? Da vas malo spomnim, ~e ste morda pozabili.

Statut ZTS, 1. ~len ZTS, 1. ~len ZTS, Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mlamlamlamlamladinska dinska, vzgojna vzgojna in nestrankarska organizacija, odprta vsem, ne glede na poreklo, spol, raso in prepri~anje, deluje v skladu z namenom, principi in metodo svetovnega skavtskega gibanja, in zaradi uresni~evanja skupnih interesov povezuje dru{tva tabornikov - rodove (v nadaljnjem besedilu rod).

Izjava o vzgoji, Uvod Izjava o vzgoji, Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska organizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih na~elih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija namenjena mladim, ki se vanjo vklju~ujejo. Vsekakor bo potrebno v prihodnje mnogo bolj jasno poudarjati, da so tudi dru{tva in organizacije vzgojne organizacije!

Odgovori% sploh ne velja0,9 % ne velja7,1 % velja40,9 % popolnoma velja43,7 % ne vem, ne morem povedati7,4 % Skupaj:100 % Taborni{ka organizacija skrbi za aktivno Taborni{ka skrbi za{~ito narave in okolja. za{~ito narave in okolja. za{~ito narave in okolja. za{~ito narave in okolja. in Odgovori % sploh ne velja1,1 % ne velja3,9 % velja38,0 % popolnoma velja51,2 % ne vem, ne morem povedati5,7 %

Skupaj:100 %

Taborni{ka organizacija u~i strpnosti do so- Taborni{ka organizacija Taborni{ka ljudi. ljudi. ljudi.

Odgovori% sploh ne velja1,1 % ne velja5,9 % velja44,9 % popolnoma velja38,1 % ne vem, ne morem povedati10,0 %

Skupaj:100 %

Taborni{ka organizacija mi vzbuja dober Taborni{ka vzbuja dober Taborni{ka organizacija mi vzbuja dober Taborni{ka vzbuja dober Taborni{ka organizacija mi vzbuja dober vtis. vtis. vtis. vtis.

Odgovori % sploh ne velja0,9 % ne velja4,2 % velja45,7 % popolnoma velja42,1 % ne vem, ne morem povedati7,1 %

Skupaj:100 %

Odgovori % sploh ne velja1,5 % ne velja5,7 % velja40,8 % popolnoma velja25,9 % ne vem, ne morem povedati26,1 % Skupaj:100 %

Glede na predstavljene trditve smo v splo{nem v ZTS lahko zadovoljni, ko preverjamo odgovore anketirancev. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s tremi trditvami, ki nam po mnenju anketirancev ne morejo biti v ponos in ravno na teh podro~jih bo potrebno v prihodnje narediti korak naprej. Ta tri podro~ja so:

Taborni{ka organizacija ljudi oblikuje v od- Taborni{ka organizacija ljudi v govorne in samozavestne dr`avljane. in samozavestne dr`avljane. Kar 12% anketirancev meni, da ta trditev za taborni{ko organizacijo sploh ne velja oz. ne velja. Taborni{ka organizacija gre v korak s ~asom. v korak s korak s Tudi pri tej trditvi je ve~ kot 14% anketirancev menilo, da to sploh ne velja ali ne velja za taborni{ko organizacijo. O~itno bo potrebno razmisliti tudi o nekaterih posodobitvah v organizaciji. Tudi to bi lahko bil dober napotek tako IO ZTS, kot tudi vsem ostalim ~lanom ZTS.

Taborni{ka organizacija je v javnosti dobro organizacija v dobro opazna. opazna.

Ve~ kot 40% anketirancev meni, da ta trditev sploh ne velja oz. ne velja. Nad tem podatkom bi se seveda moral zamisliti IO ZTS in seveda tudi ~lani komisije ZTS za odnose z javnostmi!

Iz navedenega je razvidno, da so tudi nam, tabornikom, {e kako potrebne raziskave, kajti le na tak na~in si lahko objektivno odgovorimo na odprta vpra{anja in se seveda pogledamo v ogledalo. Na{a podoba v ogledalu nam v~asih tudi ni v{e~, a kaj ho~emo, taki smo v trenutku, ko se zazremo vanj.

Novice

Pomemben je tudi "fini{"

Predstavitve projektov in{truktorskih te~ajev

V drugi polovici septembra je nekaj te~ajnikov in{truktorskih te~ajev izkoristilo jesenski termin za predstavitev svojega osebnega projekta. Ta pomeni zaklju~ek izobra`evalnega ciklusa bodisi na temeljnem ali nadaljevalnem te~aju. ^e te~ajnica oz. te~ajnik opravlja v rodu programsko funkcijo (na~elnik dru`ine ali kluba PP, na~elnik rodu, stare{ina) - in ve~inoma tudi jo - potem je tudi imenovan za aktivnega in{truktorja in ima pravico nositi tudi in{truktorske oznake (obro~ek, rutico in ogrlico).

Sicer pa izobra`evanje zaklju~i le vsak drugi te~ajnik. Nekaj jih po te~aju ne najde ~asa za predstavitev projekta, nekaj pa jih enostavno odjadra v "druge vode"; na `alost brez verifikacije tudi za delovanje v dru`bi pomembnega znanja.

Letos bo podelitev na Evropski skavtski podregijski delavnici v sredini novembra v Bohinju.

Predstavitve projektov so praviloma v spomladanskem ~asu (maja in junija) in v jesenskem ~asu (septembra). Na predstavitvi te~ajniki predstavijo izhodi{~a (namen in cilje projekta), plan in opis izvedbe, dose`ene rezultate. ^e projekt do predstavitev ni zaklju~en (izvedba programa na letnem taborjenju), lahko te~ajniki projekt (priprave) vseeno predstavijo v pisnem poro~ilu pa manjkajo~i del opravljenega projekta. Na ta na~in imajo mo`nost po temeljnem te~aju `e v naslednjem letu nadaljevati izobra`evanje.

Taborniki v naravi z naravo

Predstavitev na sejmu Narava - zdravje

Dejstva, da je za u~inkovito delovanje pomembna tudi zunanja promocija, se v zadnjem ~asu zaveda tudi Zveza tabornikov Slovenije. To je bil tudi razlog, da se je po nekaj letih premora taborni{ka dejavnost zopet predstavila tudi na sejemskih povr{inah Ljubljanskega sejma. @e otvoritev sama je bila

taborni{ko obarvana, saj je "taborni{ki" pevski zbor (KUD Vladko Mohori~)

zbranim gostom zapel dve pesmi, poleg predstavitve slikovnega materiala in literature, pa je bil mimoido~im na razpolago tudi propagandni material in vabilo v organizacijo.

Evropska skavtska podregijska delavnica v Sloveniji

Od 15. do 18. novembra bo v Bohinju potekala Evropska skavtska podregijska delavnica. Na njej bodo sodelovali predstavniki Avstrije, ^e{ke, Slova{ke, Poljske, Romunije, Hrva{ke in Slovenije s podro~ja programa za mlade in odraslih virov. Vsebina delavnice je usmerjena v ideje in izzive, ki jih je v dana{njem ~asu treba ponuditi mladim in odraslim na podro~ju programa in izobra`evanja ter mo`nostim za sodelovanje in finan~no podporo projektom sodelovanja. V ~asu delavnice bo tudi podelitev in{truktorskih nazivov ter sejem, na katerem bodo udele`enci predstavili na~ine dela, metode in pripomo~ke na podro~ju izvajanja programa in dela z odraslimi viri.

Ru{evci na "Placu"

V sklopu tedna vse`ivljenjskega u~enja (TVU) smo tudi ilirsko-bistri{ki taborniki prispevali svoje. Ob~anom in ostalim smo prikazali, kak{no je pribli`no na{e `ivljenje na taboru, jim skuhali okusen ~aj, spekli ribe, klobase, twist, babane in jabolka s ~okolado.

Naklju~ni mimoido~i so lahko tudi sami poskusili s kuho – tako nam je recimo stric Tone skuhal okusen kompot iz rozin.

Za dobro promocijo smo taborniki izkoristili "plac" - tako se re~e pri nas. Mi smo {e vedno tak{no ~udovito manj{e mestece, kjer vsakega 1. in 16. v mesecu poteke semenj. Ljudi je tam vedno dovolj, vsi so se pripravljeni pogovarjat in vsi bi radi izvedeli vedno kaj novega.

^lani Rodu sne`ni{kih ru{evcev smo ob~anom (tisti, ki tabornikov ne poznajo dobro) razlo`ili in pokazali, za kaj pri nas sploh gre in kako stvari potekajo.

Odziv je bil enkraten. Ljudje so se izmenjavali, u`ivali v taborni{kih dobrotah, poslu{ali taborni{ke pesmi, ...konec koncev od{li s prizori{~a dogajanja z novo izku{njo v `epu in dobroto v `elodcu.

Pokazali smo se v dobri lu~i – ljudje so bili navdu{eni nad nami in na{im delom.

Kakorkoli `e zadevo obrnemo, se je akcija izpla~ala 100%. Spet smo bili taborniki tisti, ki smo enkratni, simpati~ni – kar nam je gospa z Reke mnogokrat povedala `e na "licu mesta".

Za poku{ino si za razliko od na{ih gostov, ki so se sladkali z bananami in jabolki s ~okolado lahko ogledate nekaj slik s Placa.

Vida, RSR

Ob snidenju hrenovke na `erjavici

Uvod v novo {olsko leto smo v Rodu Louis Adami~ iz Grosuplja pripravili na prav poseben na~in. Prvi zbor si bo okoli 50 prisotnih ~lanov zapomnilo po podelitvi oznak znanja in ve{~in. [e bolj kot to pa jim bo ostal v spominu ve~erni taborni ogenj na priljubljenem Ko{~akovem hribu. Ob kitari in petju pesmi je bil vrhunec ve~era peka hrenovk na `erjavici. Njam! Bolj{ega uvoda v novo taborni{ko leto si ~lani res niso mogli `eleti.

Redoljubni hr~ek

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

RAZPIS ZA SOORGANIZATORJE DR@AVNIH TEKMOVANJ

V LETU 2002 in 2003

V letu 2002 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja dr`avna tekmovanja:

• Dr`avni mnogoboj za vse kategorije v terminu od 21. do 23. 6. 2002

• Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 27. do 29. 9. 2002

Za navedene akcije i{~emo rodove, ob~inske ali obmo~ne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Pogoji za sodelovanje so predvsem ustrezen prostor oz. pogoji za izvedbo tekmovanja in zadostno {tevilo ~love{kih virov za izvajanje aktivnosti povezanih z organizacijo akcije. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti, ki bodo poleg navedenega lahko zagotovili tudi zanimiv spremljevalni program in podporo lokalne skupnosti (ob~ina, donatorji in sponzorji, mediji...).

Vse, ki nameravate prihodnje leto sodelovati pri organizaciji katere od navedenih akcij pozivamo, da se javite na razpis. V odgovoru na razpis navedite:

a) podatke o organizatorju, vodstvo,

b) predviden kraj izvedbe akcije,

c) okvirni spremljevalni program in

d) grob pregled predvidenih stro{kov in predlog za pokritje stro{kov

Zainteresirane organizatorje prosimo, da odgovorijo na razpis najpozneje do 30. novembra 2001. Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Ob tem vas vabimo, da razmi{ljate tudi o sodelovanju pri organizaciji obeh tekmovanj v letu 2003 in s predhodno izra`enim interesom in pripravami doprinesete {e k bolj kvalitetni izvedbi tekmovanj.

Zakaj sodelovati pri organizaciji dr`avnega tekmovanja?

• zaradi krepitve ob~utka pripadnosti organizaciji (povezanost ~lanov v rodu)

• zaradi prevzemanja odgovornosti posameznih ~lanov (izziv in samopotrjevanje)

• zaradi sodelovanja pri organizaciji na vi{jem organizacijskem nivoju (prenos izku{enj)

• zaradi promocije taborni{ke dejavnosti v lokalni skupnosti (mo`nost financiranja s strani ob~ine, sponzorjev, prepoznavnost v javnosti).

Komisija za program ZTS Komisija za program ZTS

ZOT 2002

Pozor! Pozor!

Vsi snegoljubci in termofobi. Bli`a se zima. Mrzla bo in dolga. Zato jo bomo izkoristili in samo za vas spet pripravili ZOT –zimsko orientacijsko tekmovanje, ki bo spet na zadnji vikend v januarju, to~neje 26. in 27. 1. 2002 v okolici Maribora.

Vljudno vabljeni!

Podrobnosti v naslednjem Taborni{kem vestniku, lahko pa jih najdete na naslovu zot.rutka.net zot.rutka.net zot.rutka.net. Vindi

REZULTATI REPUBLI[KEGA ORIENTACIJSKEGA

TEKMOVANJA 2001

PREGLED AKTIVNIH IN[TRUKTORJEV

iz obdobja 2000/01 za obdobje 2001/02

CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE

EmilMumel ROD ZELENE ROGLE

MetkaBehek ROD ZELENE ROGLE

MatejKotnik ROD ZELENE ROGLE

Bo{tjanHren ROD ZELENE ROGLE

TadejaKapun ROD ZELENE ROGLE

PeterVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MojcaVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

AndrejBra~i~ ROD JEZERSKEGA ZMAJA

JanezRo{er ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MarkoBarle ROD JEZERSKEGA ZMAJA

SandiGlin{ek ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MitjaDomanjko ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MaksKvas ROD PUSTI GRAD

ErvinGro{elj ROD POLDE EBERL-JAMSKI

DOLENJSKO OBMO^JE OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE OBMO^JE

DejanDvor{ek ROD SIVI DIM

Primo`Badovinac ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

BorutPelko ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijHabjani~ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

[pelaVodopivec ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

AndrejTratar ROD MIRNE REKE

GORENJSKO OBMO^JE OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE OBMO^JE

IvanStojsavljevi~ KOKR[KI ROD

Toma`Strajnar ROD STRA@NIH OGNJEV

Aljo{aRavnikar ROD STANE @AGAR MLAJ[I

JanaKenda ROD STANE @AGAR MLAJ[I

JasnaPavli~ ROD STANE @AGAR MLAJ[I

GregaRobi~ POKLJU[KI ROD

MilkoOkorn ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

TinaBogataj ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

BarbaraEr`en ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

TejaZiherl ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

Ga{perCankar ROD ZELENEGA @IRKA

MartinMlakar ROD ZELENEGA @IRKA

TadejMohori~ ROD ZELENE SRE^E

MarkoJu`ni~ ROD KRI[KE GORE

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE

Podatkov z obmo~ja nismo prejeli.

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE

BorisMrak ROD SKALNIH TABOROV

DarkoJenko ROD SKALNIH TABOROV

DamjanHabe ROD SKALNIH TABOROV

MarjetaHren ROD SKALNIH TABOROV

GretaGro{elj ROD SKALNIH TABOROV

Miha[kofic ROD SKALNIH TABOROV

MihaPo`ek ROD SKALNIH TABOROV

KatjaJeraj ROD SKALNIH TABOROV

GregaSkok ROD SKALNIH TABOROV

JureAn`in ROD SKALNIH TABOROV

MartinGramc ROD SKALNIH TABOROV

JanezAn`in ROD SKALNIH TABOROV

NinaArnu{ ROD SKALNIH TABOROV

UrbanBaloh ROD UPORNEGA PLAMENA

IrenaGantar ROD LUISA ADAMI^A

Mojca[pacapan ROD LUISA ADAMI^A

VesnaCvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV

RadivojMalnar ROD DVEH REK

Ur{aSmrekar ROD DVEH REK

PeterSlap{ak ROD DVEH REK

MarinkaIsteni~ ROD SRNJAK

Ale{Hren ROD SRNJAK

LJUBLJANSKO OBMO^JE

TadejPugelj ROD BI^KOVA SKALA

DarkaPetan~i~ ROD BI^KOVA SKALA

MajaBo`i~ ROD HEROJ VITEZ

MatejFlorjan~i~ ROD SIVEGA VOLKA

Brin[tabuc ROD SIVEGA VOLKA

LukaKronegger ROD SIVEGA VOLKA

ZalaPogorel~nik ROD SIVEGA VOLKA

MajaNikoli~ ROD SAMORASTNIKOV

TanjaVi~i~ ROD BELI BOBER

MatijaLipar ROD BELI BOBER

Ivo[tajdohar ROD DOBRE VOLJE

Ale{Posega ROD DOBRE VOLJE

MitjaLamut ROD DOBRE VOLJE

MajaRozman ROD RO@NIK

RokSu{nik ROD RO@NIK

SimonaStrgulc Kraj{ek RA[I[KI ROD

MetiBuh RA[I[KI ROD

Barbara@upan ROD PODKOVANI KRAP

MajaZu`i~ ROD TRNOVSKIH REGLJA^EV

MARIBORSKO OBMO^JE

AndrejaHazabent ROD FR. LE[NIK MIKLAV@

ValerijanSalaj ROD VISOKEGA MACESNA

Sa{oBel{ak ROD UKRO^ENE REKE

BorutCerkveni~ ROD XI. SNOUB

JasnaTrape~ar ROD XI. SNOUB

^rtomirBorec ROD XI. SNOUB

GregorVinder ROD XI. SNOUB

TanjaKos ROD XI. SNOUB

BorisVolari~ ROD XI. SNOUB

SimonaZupanc KVEDROV ROD

MihaBrodnjak KVEDROV ROD

ErikaGril KOBANSKI ROD

IztokUtenkar ROD ^RNO JEZERO

SamoStrehar ROD ^RNO JEZERO

POMURSKO OBMO^JE

GordanaSovege{ ROD VIDRA

MihaPirher ROD VEDRI PRLEKI

MarkoJerebi~ ROD VEDRI PRLEKI

SimonaTopolinjak ROD VEDRI PRLEKI

Ale{Skali~ ROD VESELI VETER

GabrijelaLa~en ROD VESELI VETER

PetraSkali~ ROD VESELI VETER

SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE

AndrejRutar ROD MLADI BORI

AndrejaSedej ROD KRANJSKEGA JEGLI^A

MihaMenard ROD SREBRNIH KRTOV

TatjanaRupnik ROD SREBRNIH KRTOV

TinaMiklav~i~ROD ARAGONITNIH JE@KOV

VojkoVi~i~ ROD SO[KIH MEJA[EV

Marko@gavec ROD SO[KIH MEJA[EV

Tina@ivec ROD SO[KIH MEJA[EV

BarbaraKragelj ROD PUNTARJEV

Evropska unija Barbara

Izobra`evanje in EU

Izobra`evanje je eno tistih podro~ij, na katerem imajo ~lanice evropske unije najve~ svobode. Usklajevanje oziroma poenotenje {olskih sistemov ni predvideno na ravni zakonov in predpisov. Mladi Evrope posebnosti posameznih dr`av spoznavajo druga~e.

Tukaj gre predvsem za neformalne oblike izobra`evanja – spodbujanje u~enja in raz{irjanja jezikov dr`av ~lanic, izmenjave {tudentov in u~iteljev, razvijanje izobra`evanja na daljavo in podobno. Vse bolj pogosto postaja tudi meddr`avno priznavanje diplom ali vsaj {tudijskih obdobij. Velik del spodbud je namenjen poklicnemu izobra`evanju in usposabljanju.

Slovenija, EU in izobra`evanje

"Nova" slovenska {olska zakonodaja, ki uvaja devetletko in posodobitve, bo usklajevanje z evropskimi {olskimi sistemi samo olaj{ala. Stro{ki {olanja bodo ostali odvisni od prora~unskih zmo`nosti dr`ave, nove mo`nosti pa bo prineslo sodelovanje Slovenije v skupnih evropskih programih (za katere bo morala tudi na{a dr`ava prispevati svoj dele`).

Po vstopu v Evropsko unijo bodo dr`avljani dr`av ~lanic imeli v Sloveniji enake pravice v izobra`evanju kot slovenski. Seveda bo to pomenilo, da bomo tudi mi imeli v drugih dr`avah enake pravice kot tamkaj{nji dr`avljani. Poleg zagotovitve, da se bodo lahko vklju~evali v {ole pod enakimi pogoji, bo omogo~eno {e u~enje materinega jezika.

Slovenija je na te spremembe dobro pripravljena, saj ima `e od leta 1993 mednarodni vrtec, osnovno {olo in mo`nost obiskovanja gimnazije s pripravami na mednarodno maturo. Na{a zakonodaja pa dopu{~a tudi mo`nost delovanja tujih {ol.

Programi

Socrates

Ta program spodbuja sodelovanje prek nacionalnih meja in sicer na podro~ju izobra`evanja. Splo{ni cilj programa je, da z medsebojnim sodelovanjem in s tem tudi ve~jo dostopnostjo izbolj{a kakovost in ustreznost izobra`evanja tako za otroke, mladino kot tudi za odrasle.

S Socratesom se trudijo krepiti zavest o skupni evropski identiteti in hkrati spodbujajo ohranjanje nacionalnih posebnosti. Zavzemajo se {e za: u~enje evropskih jezikov (tako malih kot velikih), {iritev mo`nosti za osebno spoznavanje drugih evropskih dr`av, drugih kultur, skupno razvijanje in uporabljanje novih metod u~enja in izobra`evalnih tehnologij, razvijanje sposobnosti za prilagajanje spremembam v gospodarskem in dru`benem okolju.

Vse posamezne akcije znotraj programa imajo eno skupno zna~ilnost –usmerjene so nadnacionalno. V ve~ini primerov namre~ vklju~ujejo vsaj tri dr`ave.

Program je razdeljen na ve~ podprogramov.

Erasmus

Za~etki tega programa segajo `e v osemdeseta leta. Obsega ukrepe za podporo evropskega sodelovanja na podro~ju visokega {olstva, zlasti spodbuja izmenjave visoko{olskih {tudentov in u~iteljev. V zadnjem ~asu se je v program vklju~ilo {e skupno oblikovanje novih {tudijskih programov, u~enje jezikov. Najpomembnej{i del pa ostajajo izmenjave.

Comenius

Projekti pod imenom Comenius vklju~ujejo dejavnosti pred{olske vzgoje, osnovno{olske in srednje{olske vzgoje. Spodbujajo enake mo`nosti izobra`evanja za vse mlade, ne glede na njihov ekonomski, dru`beni in zemljepisni polo`aj.

Horizontalne aktivnosti

Obsegajo u~enje jezikov, izobra`evanje na daljavo in izmenjavo informacij in izku{enj. Projekt Lingua Lingua Lingua Lingua je namenjen u~enju jezikov vseh de`el ~la-

"Erasmus {tudenti" so tisti, ki so vpisani na doma~i univerzi ali visoki {oli, pa en semester ali najve~ {tudijsko leto pre`ivijo na drugi univerzi ali visoki {oli. Doma~a univerza jim potem prizna {tudijske obveznosti opravljene v tujini. Finan~no pomo~ za bivanje in potne stro{ke ti {tudenti dobijo iz skupnih evropskih sredstev.

nic, kjer imajo posebno prednost tisti, ki so manj raz{irjeni ali pa se redkeje pou~ujejo.

Eden pomembnej{ih programov je projekt Eurydice Eurydice Eurydice Eurydice Eurydice ali Evropska inforinfor- Evropska inforinformacijska mre`a macijska mre`a na podro~ju izobra`evanja. Spremljajo razvoj izobra`evalnih sistemov, reform, politik izobra`evanja. V Eurydiceu sodeluje 29 dr`av.

Naric Naric Naric Naric Naric je nacionalni informacijski

center, ki zbira in posreduje informacije o visoko{olskih sistemih in akademskih kvalifikacijah. S tem je omogo~eno la`je priznavanje diplom in drugih kvalifikacij.

Leonardo

Program Leonardo da Vinci skrbi za podro~je poklicnega in strokovnega izobra`evanja ter usposabljanja v Evropi. Gre za program enakovrednega sodelovanja vseh dr`av ~lanic. Temeljni cilji, ki jih posku{ajo s programom dose~i so:

• dvig kakovosti poklicnega in strokovnega izobra`evanja,

• podpora nacionalnim prioritetam,

• primeren odziv na potrebe evropskega trga delovne sile,

• ustvarjanje novih mo`nosti zaposlovanja,

• vzpostavitev enakovredne strokovne komunikacije pri razvoju poklicnega izobra`evanja v evropskem prostoru,

• spodbujanje inovativnosti pri poklicnem izobra`evanju,

• podpora razvoju socialnega partnerstva,

• krepitev vloge malih in srednjih podjetij pri razvijanju poklicnega izobra`evanja,

• zagotavljanje zaposlovanja.

Mladi za Evropo, program Mladina

Gre za program Evropske skupnosti. Namen tega programa je, da podpira mednarodno sodelovanje mladih, ki lahko s svojimi prispevki pripomorejo k oblikovanju Evrope in evropske zavesti med mladimi.

1. Mladi za Evropo

Ta akcija ponuja mo`nosti sre~evanja skupin mladih. Taka sre~anja imajo pedago{ki namen.

2. Evropska prostovoljna slu`ba

Mladi lahko v okviru te akcije v tujini pre`ivijo do 12 mesecev. V tem ~asu delajo kot prostovoljci, lokalnim projektom pomagajo na ve~ podro~jih.

3. Mladinske pobude

Mladinska pobuda omogo~a, da mladi pridobijo sredstva za izvedbo projekta na lokalni ravni, ki re{uje vpra{anja in probleme, povezane z `ivljenjem mladih v Evropi.

Jure Megli~ - Ðuro

"^e bi moral jaz izbirati astronavta, bi se odlo~il za kandidata, ki je bil tabornik."

Prof. dr. Du{an Petra~ je izjemna osebnost v vseh pogledih. Po srcu skromen, odprt in zabaven gospod, ki je zelo navezan na rojstno Kropo in leta, ki jih je pre`ivel kot tabornik, po drugi strani eden najve~jih znanstvenikov, kar jih Slovenci premoremo. Dela in vodi raziskave v vesoljski agenciji NASA, Jet Propulsion LaboratoryCalifornia Institute of Technology. Njegove raziskave so usmerjene v prou~evanje `ivljenja v vesolju. Pred kratkim je bil na obisku v Sloveniji, kamor se sicer redno in pogosto vra~a. Kranjski taborniki smo imeli izjemno prilo`nost in ~ast, da smo se z njim sre~ali in napravili obse`en intervju, ki bo v celoti objavljen v knjigi, ki jo pripravljamo in bo iz{la prihodnje leto ob praznovanju petdesetletnice taborni{tva v Kranju.

Njegova `ivljenjska pot se pri~ne v mali vasici Kropa, kjer se rodi kot {esti, najmlaj{i otrok. Zgodnja otro{ka leta mu nasilno prekine druga svetovna vojna. Med vojno je bilo `ivljenje te`ko in polno grozot, ki mu ukradejo najlep{a leta odra{~anja. V za~etku petdesetih let se vpi{e na {tudij v Ljubljano, kjer {tudira fiziko. Kot mlad profesor se leta 1957 zaposli na kranjski gimnaziji. V {tudentskih letih je bil taborni{ko zelo aktiven v rojstni Kropi, kjer nekaj let zapored organizira poletne tabore za tamkaj{nje otroke in mladino. Po prihodu v Kranj navdu{i dve generaciji gimnazijcev za taborni{ko idejo in skupaj se odpravijo na poletne tabore. Mnogo njegovih u~encev kasneje postane gonilna sila pri razvoju taborni{tva v Kranju. Na jesen leta 1963 zaklju~i svojo profesorsko pot na Gimnaziji v Kranju in se odpravi na podiplomski {tudij fizike v ZDA na univerzo UCLA, kjer postane asistent. Po opravljenem doktoratu za~ne predavati fiziko na UCLA-ju, vedno bolj pa ga mika vesolje in raziskovalni program NASE. Po nekaj letih predavanj se odlo~i za delo v vesoljski agenciji, kjer je ostal zaposlen do danes. V Jet Propulsion Laboratory je sodeloval pri

razvoju prvega umetnega satelita in Corporal rakete. Njegov najbolj odmevni projekt pa je bil razvoj infrarde~ega teleskopa, ki je takrat prinesel popolnoma nove dimenzije v raziskovanju vesolja.

V srcu je {e vedno ostal tabornik. Tudi njegovi h~eri sta bili skavtinji v ZDA. Sam pravi, da so mu taborniki dali mnogo stvari, ki so mu koristile v `ivljenju. Pravi, da se je nau~il postati prilagodljiv in iznajdljiv, ter da {e danes marsikatero zadrego uspe re{iti tudi z improvizacijo. Taborni{tvo je po njegovih besedah najbolj{a vzgoja mladega

JOTI 2001

~loveka za kasnej{e delo in `ivljenje. Taborni{tvo v tem smislu daje disciplino in zavest, da ne more{ misliti samo na sebe. Vzgaja mlaj{e ljudi za `ivljenje v skupnosti.

Naj vam ob koncu namenim {e del~ek intervjuja, ki bo v celoti objavljen v knjigi, ki jo pripravljamo kranjski taborniki ob petdesetletnici taborni{tva v Kranju.

Za konec sem dr. Petra~a prosil {e za kak{no misel, ki naj bo namenjena tabornicam in tabornikom:

"Drage tabornice in taborniki. Ta organizacija vam prav gotovo ne bo

prinesla slabih izku{enj. Nau~ila vas bo marsikaj. Taborniki se zelo dobro zavedate ekolo{kih problemov. Ekolo{ka vzgoja do narave krepi ekonomsko racionalno razmi{ljanje in uporabo razpolo`ljivih virov. Kar nadaljujte delo in kasneje boste v svojih dru`inah ugotavljali, da so taborniki zelo v redu in boste tudi svoje otroke v dolo~enem `ivljenjskem obdobju po{iljali v taborni{ko organizacijo. TaTaborni{ka organizacija je zame za- borni{ka organizacija je zame za- borni{ka organizacija je zame za- borni{ka organizacija je zame zagotovo ena prvih organizacij, ki bi gotovo ena prvih ki bi gotovo ena prvih organizacij, ki bi gotovo ena prvih ki bi jih postavil po vrednosti za vzgojo jih postavil vrednosti za jih postavil po vrednosti za vzgojo jih postavil vrednosti za postavil mladega ~loveka. mladega ~loveka. mladega ~loveka. mladega ~loveka. mladega ~loveka."

Skoraj bi pozabila, JOTI (Jamboree On The Internet) in JOTA (Jamboree On The Air) sta letos potekala 20. in 21. oktobra. Uradno se je akcija za~ela ob polno~i, vendar je bilo na ircu `ivahno `e kar nekaj ur prej. Letos se je ekipa RutkaNet (www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net) {e posebaj potrudila in smo dobili IRC stre`nik (skofjaloka.si.scoutlink.net), ki je deloval za ~as akcije, kar se je pokazalo za zelo bistro potezo. Ob najve~jem navalu je bilo

Minilo je skoraj osemin{tirideseturno sedenje pred ra~unalni{kim zaslonom in klepetanje s taborniki s celega sveta. Kar pestro je bilo, slovenskih tabornikov (tudi letos so se nam pri akciji pridru`ili katoli{ki skavti) je bilo ve~ kot sto in skupaj smo debatirali o milijon stvareh, pa najbr` {e kateri.

na stre`niku tudi petdeset ljudi in ve~, tako smo lahko v primeru, ~e je bila povezava s scoutlinkom prekinjena debatirali kar med seboj. Tukaj bi se zahvalila celotni ekipi RutkaNet, ker so naredili ogromno pri organizaciji celotne akcije in {e posebaj Samotu, ker je za~el pogajanja s ScoutLinkom za slovenski IRC stre`nik.^lani Rodu Heroja Viteza smo "ircali" v KiberPipi. To je nov center za vse tiste, ki radi zastonj prebirajo

svoje e-maile in pa tudi za tiste, ki jim ra~unalni{tvo pomeni na~in `ivljenja. Ekipa KiberPipe nam je odstopila svoje ra~unalnike. Tako smo se veselo pogovarjali s skavti celo sobotno popoldne. Celotna akcija je bila uspe{na in moram priznati, da bo ponedeljek kar malo zaspan, ker je preko vikenda spanca manjkalo ... Takole maratonsko ircanje ~loveka kar utrudi ... Bom kar od{la! See you next year!

Gaby

Taborova potuha

^lovek je ve~ kot samo telo – je telo z razumom. In razum moramo razvijati, saj s tem spodbujamo iznajdljivost, ustvarjalnost, odgovornost ter znanje za re{evanje nalog in problemov. V Kiplingovi Knjigi o d`ungli predstavlja razum (v knjigi, iz katere povzemamo to podro~je imenujejo kreativnost) piton Ka. Poglejmo si njegovo zgodbo.

Ka

Inteligenten, izku{en in poln idej. To je piton Ka, ki je najprimernej{i predstavnik kreativnosti. Ka je hladnokrven, natan~en in se le redko zmoti. Ni strupen, niti napadalen, je pa zato natan~en in poln znanja.

Ka je nabiral izku{nje skozi svoje dolgo `viljenje, ki je dalj{e od njega – Ka je namre~ dolg 9 metrov – in je odrasel v zelo zrelo in bistro ka~o. Svojo bistrost uporablja po~asi in preudarno, zato jo neuk opazovalec le redko opazi. Kljub temu, da lahko s svojo neznansko mo~jo zadu{i celo gorilo, Movglija spo{tuje in mu ve~krat re{i `ivljenje. U~i ga biti bister in mojstrski v vsem, kar po~ne.

Ko Ka drsi tik pod povr{ino vode, se njegovo rumeno-rjavo telo s temnimi progami skrije med odsevi vej, ki se zrcalijo na vodi. Njegova bistrost re{i Movglija iz marsikatere pasti: iz hladnega brloga, iz jame, kamor so vrgli Movglija, ga spravi na plano tako, da se Ka prelevi v stopnice, po katerih Movgli spleza na prostost. Spet drugi~ se Ka prelevi v spalno vre~o, blazino, vzmet in ~oln. Svojo ko`o pogosto menjuje, kot da bi se hotel kar najbolje prilagoditi spremembam v okolju. Ka je tako najbolj spodbuden lik za kreativnost.

V prej{nji {tevilki zaradi tiskarskega {krata niste mogli videti tabele podro~ij razvoja mladega ~loveka, zato jo objavljamo {e enkrat.

Tudi v Zvezi tabornikov Slovenije si prizadevamo za ~im bolj{i razvoj mladih in zato so bila sprejeta naslednja podro~ja osebnostnega razvoja mladih v ZTS:

dimenzijapodro~jevzgojni osebnostirasticilji

fizi~nafizi~ni razvojrazvoj telesa

intelektualnakreativnoststimulacija kreativnosti

eti~nazna~ajoblikovanje zna~aja

~ustvena~ustveni razvojvodenje ~ustev in ob~utenj

dru`benadru`beni razvojskrb za soljudi podro~je podro~je podro~je podro~je podro~je opis osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, ravnanja opis osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, ravnanja opis osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, ravnanja opis osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, ravnanja opis osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, ravnanja

TELO skrb za lastno telo - razvoj, zdravje in fizi~no kondicijo, izogibanje prehrambenim in zdravju {kodljivim navadam

RAZUM iznajdljivost, ustvarjalnost, odgovornost, znanje za re{evanje nalog in problemov, objektivnost

^USTVA negovanje prijateljskih odnosov, pozornost, prepoznavanje in izra`anje svojih in ob~utkov drugih

OKOLJE povezanost z drugimi, medsebojno razumevanje, anga`iranost, odzivnost, solidarnost, strpnost, skrb za naravo

ZNA^AJ avtonomnost, samozavedanje (ozave{~anje lastnih odlik in pomanjkljvosti) zavezanost k ravnanju,

ISKANJEsamopotrjevanje in samouresni~evanje, izgradnja vrednostnega sistema, verovanje

Igre koncentracije

Dolo~ene situacije (npr. u~enje v {oli) zahtevajo od nas sprejemanje in predelavo velikih koli~in informacij. Va`no je, da si za vse to zagotovimo dovolj ~asa, saj bomo le tako dovolj u~inkoviti, na{a aktivnost pa uspe{na. ^as je pomemben tudi zato, ker prihaja pri nekaterih aktivnostih do utrujenosti oz. do zmanj{evanja pozornosti ter do prenasi~enja. Zato je dobro vedeti, da se na nekatere vsebine ne moremo osredoto~iti za dalj ~asa. S poznavanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na na{o koncentracijo, lahko mo~no pove~amo u~inkovitost.

Cilji iger koncentracije:

• Pove~evanje sposobnosti pozornosti, opa`anja in zaznavanja

• Pove~evanje koncentracije in kontrola nad zunanjimi dejavniki, ki koncentracijo zmanj{ujejo

V igrah za pove~evanje koncentracije naj skupina ne bo prevelika. Bolje je za~eti z manj{o in jo postopoma pove~evati. Enako velja tudi za vsebine, ki jih `elimo osvojiti. Tudi udele`enci naj bodo pribli`no iste starosti. Vodja naj igro budno spremlja in jo takoj prekine, kakor hitro zazna padanje pozornosti. Udele`ence naj na to opozori, igro lahko za trenutek prekine, da se posamezniki umirijo, sprostijo in usmerijo svojo pozornost na dolo~eno vsebino, {ele nato dovoli nadaljevanje, sicer igra ne bo dosegla svojega cilja. Vodja naj ves ~as spodbuja udele`ence in jih pohvali za vsako uspe{no opravljeno nalogo.

Igre te vrste so primerne tudi za starej{e, kadar se poka`e potreba po spro{~anju udele`encev ali po dvigovanju nivoja aktivnosti in razpolo`enja v skupini.

Za`eljeno je, da udele`enci po igri povejo, kako so igro do`ivljali, kaj jim je predstavljalo poseben problem, kaj jim je bilo lahko, ali je kaka podobnost z njim znano situacijo, so spoznali kaka pravila, ki jim olaj{ajo koncentracijo in poznej{e zapomnjenje.

Kaj vse je na ...

Namen: vaditi sposobnost opa`anja in ve~anja koncentracije.

Cilj: nau~iti se kontrolirati pozornost, vsaki~ se koncentrirati le na eno stvar.

^as: 15 - 20 minut.

Potek igre: Vodja predlaga udele`encem, naj si predstavljajo npr. letali{~e, `elezni{ko postajo, zobozdravni{ko ambulanto ipd. in jih opozori, naj se na izbran prostor dobro koncentrirajo.

Potem jih zaprosi, da povejo ime kakega predmeta, ki so ga tam opazili. Ponavljanja ne sme biti.

@VN

Rado Malnar

O spalni vre~i!

Oh, ta moja stara mrzla spalka! Le kdaj bo v pujsku dovolj za nakup tiste nove spalke iz reporta`e o vzponu na K2? Pa je za tvoje podvige tvoja res `e tako zani~? Lahko je mnogo toplej{a kot si okusil zadnji~ sredi tiste mrzle no~i. Predvsem pa se zavoljo nezapravljenega denarja lahko z njo odpravi{ nekam, kamor sicer ne bi mogel. Tudi te`a spalke je klju~ni element. Tople spalke so praviloma te`ke. Ali res vedno upravi~ijo trud prena{anja in preve~ potu izletnika, ki na koncu prespi v planinski ko~i, mladinskem hotelu ... Odkrijmo par skrivnosti in v tvoji spalki ti bo naslednji~ lahko topleje.

Tvoja spalka ni grelno telo (le, ~e si spreten, spretna je to kak{en oz. kak{na "lu{tna", ki v romantiki zvezdne no~i pristane v tvoji spalki), pa~ pa le izolacijski omot. Zanj mora{ dobro skrbeti in ga znati, ne bo{ verjel, tudi pravilno uporabiti.

Ko spravlja{ spalno vre~o, se posku{aj izogniti stalno enakemu pripogibanju in zvijanju spalke. Na stalnih mestih pregiba se prehitro razmakne izolacijski material in nastane praznina. Bolj strokovno bi temu dejali, mesto ve~jega prevoda toplote – toplotni most. ^e bo{ v prihodnje videl koga, ki spalko preprosto tla~i v vre~o, vedi, da najverjetneje ni lenuh, ki se mu je ne ljubi zlagati, temve~ to po~ne iz bolj{ih razlogov. Spalke doma nikoli ne shrani tesno zvite. Zaradi stiskanja se dokaj hitro skoraj za vedno stisne izolacijski material, ki izgubi zra~nost. Malo `epkov ujetega zraka (~e bere{ to rubriko `e ve{, da je ujet zrak eden bolj{ih izolatorjev) pomeni slab{e ohranjanje temperature.

Sedaj pa smo `e na terenu. ^e zaradi mraza ne `eli{ imeti neprespane no~i je dobro, da stori{ ~imve~ od na{tetih aktivnosti. Pred uporabo vedno dobro pretresi spalko in jo nekaj ~asa pusti, da

se "napihne" in se v njej ujame veliko zraka. Nujno si uredi dobro izolacijo od tal (dvigni le`i{~e, prepre~i dostop vode). Le redki izolacijski materiali nase ne vle~ejo vlage, zato se potrudi omejiti dostop vlage po zraku od zgoraj. Prostor v zavetrju pri preno~evanju v naravi je osnovni pogoj. Telesu temperaturo pove~a{ tudi, ~e nekaj poje{. Torej pred spanjem malo prigrizni. Tudi pove~an krvni pretok pomeni dodatno ustvarjanje telesne toplote. Pred spanjem bi se s pove~ano telesno aktivnostjo preve~ vzburili in zato ne bi mogli zaspati. Opusti torej misel na izbolj{anje rezultata Cooperjevega testa. Vsekakor pa lahko krvni obtok primerno pospe{i{ z masa`o (tisti v dvoje imajo spet prednost). Ni~ presenetljivega ni, ~e nekateri pri masa`i uporabijo sneg, kar ob pravi meri {e dodatno pospe{i prekrvitev.

Sedaj pa k ve~ni dilemi! Biti v spalki gol, oziroma se v njo zavle~i oble~en kot medved? Pravilno je biti gol. Pozor, preve~ jih je, ki pozabijo poudariti, da morajo sle~ena obla~ila s teboj sle~ena obla~ila s teboj sle~ena obla~ila s teboj sle~ena obla~ila s teboj sle~ena obla~ila s teboj v spalko. V sle~ena obla~ila se ovij V sle~ena obla~ila se V sle~ena obla~ila se ovij V sle~ena obla~ila se V sle~ena obla~ila se ovij. S tem bo{ mo~no pove~al volumen spalke (izolacije – ujetega zraka). Ko je zares mrzlo v spalki uporabi za ovijanje {e rezervna

obla~ila iz nahrbtnika. Prazen nahrbtnik uporabi kot vre~o za noge, oziroma se nanj usedi, ule`i za bolj{o izolacijo od tal. S takim ravnanjem bo{ upo~asnil ohlajanje krvi v bolj oddaljenih delih – periferiji telesa (prsti, noge, roke ...), in ohranjal centralni funkcionalni del v skrajnem primeru dlje pri `ivljenju. [e zadnje, ~lovek resda najve~ toplote izgubi preko ramen in glave, vendar zaradi precej{nje koli~ine pare –vlage v izdihanem zraku ni priporo~ljivo dihati v spalko. ^e po ekstremno mrzli "prespani" no~i `eli{ {e kaj ve~ kot le le`ati, se {e zve~er prepri~aj, da tvoji ~evlji niso nikoli tako umazani in ne smrdijo tako, da bi morali ostati zunaj sami.

Astronomija

Primo`

Luna bo navidezno prekrila planet Saturn

Pojavu, ko neko nebesno telo prekrije drugo v astronomiji pravimo okultacija. Ta mesec se bo zgodila – in to kar dvakrat – okultacija Lune in Saturna.

Dne 3. novembra ob 21:58 bo Luna zakrila Saturn (pojav je vredno opazovati z daljnogledom), ob 22:04 pa {e njegov najve~ji naravni satelit Titan, ki je skozi daljnogled lepo viden. [e bolj atraktivno bo opazovati, ko se bosta Saturn in Titan pojavila na nasprotni – temni strani Lune. To se bo zgodilo ob 23:04 (Saturn) in 23:11 (Titan). Podatki veljajo za Ljubljano. Drugi~ bo Luna prekrila Saturn in Titan v no~i s 30. novembra na 1. december: in sicer zakritje ob 3:45 (Saturn), 3:49 (Titan) ter odkritje 4:49 (Saturn), 4:51 (Titan). Za ljubitelje okultacij naj omenim {e eno Lunino okultacijo in sicer z zvezdo "?" v Devici, ki je navidezno svetlej{a od Titana, zanimiva pa je predvsem zato, ker se zgodi 11. novembra, ko je Luna 4 dni pred mlajem in predstavlja `e dokaj tanek krajec. Na temni strani Lune se bo zvezda pojavila ob 4:07. Seveda brez daljnogleda spet ne bo {lo!

Novembrske no~i planetov

Mars, ki smo ga lahko opazovali ~ez vse leto, je zve~er `e na severozahodnem delu neba. Izdaja ga njegova izrazita rde~a barva in ga tako z lahkoto najdemo med sicer manj svetlimi zvezdami ozvezdja Kozorog, v katerem bo ostal {e cel november. Na svoji poti skozi ozvezdje Kozorog bo v mesecu novembru sre~al {e planeta Uran in Neptun, ki pa sicer nista vidna s prostimi o~mi. To je torej morda edinstvena prilo`nost, da s pomo~jo Marsa skozi `e manj{i daljnogled prvi~ v `ivo vidite najbolj oddaljena velikana na{ega Oson~ja. Mars se bo navidezno najbolj pribli`al Neptunu v no~i s 4. na 5. november, Uranu pa, ki je nam bli`ji kot Neptun, se bo pribli`al v no~i s 26. na 27. november. To, da se dva planeta navidezno med seboj pribli`ata, imenujemo v astronomiji konjunkcija. Torej bomo imeli v novembru kar dve konjunkciji Marsa. Astrologi, pozor! Hkrati s konjunkcijo Marsa in Neptuna 4. novembra bomo imeli na drugem koncu neba {e konjunkcijo Venere in Merkurja, ki jo bomo te`je opazovali, saj vzhajata le malo pred son~nim vzhodom ter hitro izgineta v svetlobi jutranje zarje.

Saturn, planet ~udovitih obro~ev, je viden prakti~no celo no~. Nahaja se v ozvezdju Bik in skupaj z zvezdami Bika

Okultacija Lune in Saturna dne 1. 12. 2001

v za~etku meseca vzhaja okoli 18:30 na severovzhodnem delu obzorja. Najvi{je in sicer v smeri proti jugu, se v za~etku meseca nahaja okoli druge ure zjutraj, na koncu meseca pa ob polno~i. Jupiter, najve~ji planet na{ega Oson~ja, vzhaja v za~etku meseca okoli 21. ure in ga najdemo med zvezdami Dvoj~kov. Najvi{jo to~ko na nebu (jug) v za~etku meseca dose`e okoli 4. ure zjutraj, na koncu meseca pa `e ob dveh. Seveda na koncu meseca tudi vzhaja dve uri prej. Luna, Zemljin naravni satelit v enem mesecu obkro`i Zemljo enkrat. Tako se tudi s planeti navidezno sre~uje enkrat mese~no. Luna sre~a Saturn ob `e zgoraj opisanih okultacijah 3. novembra

In 1. decembra, z Jupitrom pa 6. novembra dopoldne. Dan pred mlajem (14. 11.) sre~a {e Venero in Merkur, ko sveti le {e kot tanek krajec v jutranji zarji. Luna bo potem vidna spet zve~er po son~nem zahodu, ko bo 20. 11. sre~ala Neptun ter 21. 11. {e Mars in Uran.

Na Marsu divja vihar

Ameri{ki znanstveniki `e tri mesece s pomo~jo Hubblovega teleskopa, ki je vtirjen v orbito okoli Zemlje, in vesoljske sonde v bli`ini Marsa spremljajo nenavadno dogajanje v Marsovi atmosferi. Slike Marsa, ki jih danes po{ilja vesoljski teleskop Hubble skorajda ne vsebujejo detajlov z Marsove povr{ine, kar razlagajo z mogo~nim viharjem, ki naj bi pusto{il na Marsu in v atmosfero dvignil ogromne koli~ine prahu. Meritve so pokazale, da se je temperatura zgornje plasti atmosfere Marsa dvignila s sicer{njih -60 na -15 stopinj Celzija. Sklepamo pa lahko, da se je povr{ina Marsa drasti~no ohladila. Pojavlja se vpra{anje, kaj je spro`ilo tak{en vihar, saj vemo, da so ponavadi viharji na planetih z atmosfero lokalnega zna~aja ... Mene –ampak to je le moje osebno mnenje – tole bolj spominja na Zemljo izpred 65 milijonov let, ko je nanjo tre{~il meteor in so zaradi prahu, ki se je dvignil v atmosfero in zakril Sonce izumrli dinozavri ...

1. 11.Vzhod: 6:421. 12.Vzhod: 7:23

Zahod: 16:48Zahod: 16:18

15. 11.Vzhod: 7:0215. 12.Vzhod: 7:37

Zahod: 16:30Zahod: 16:17

Bolje je umreti stoje, kot pa `iveti na kolenih ! (Dolores Ibarruri)

Okultacija Lune in Saturna dne 3. 11. 2001

Orientacija

Profil terena

Po leto{njem ROT-u je bilo na forumu kar nekaj polemike okoli ocenjevanja in risanja profila terena. Pa si poglejmo, kaj je profil terena, kako se izdeluje, kako ocenjuje in kak{en je njegov namen.

Profil terena je topografski risarski izdelek, sestavljen iz profilne ~rte in skice objektov, ki le`ijo na njej. Profilna ~rta je navidezna krivulja, ki nastane, ~e zemlji{~e prere`emo z navpi~no ploskvijo. Nazorno predstavi oblikovitost terena vzdol` dolo~ene linije. Profil je lahko raven, lomljen ali krivi. Najbolj uporaben je krivi profil, iz katerega

lahko razberemo vi{inski potek ceste, poti, doline, `eleznice in podobno. To nam {e posebej pomaga pri na~rtovanju ali analizi opravljene poti, najve~krat pe{ ali s kolesom. Izdelava krivega profila je brez uporabe ra~unalni{ke tehnologije zelo zamudna, zato krivi profil v praksi najve~krat nadomestimo z lomljenim profilom. Pri njem krivu-

ljo (pot, cesto ...) razdelimo na ravne odseke in za vsak odsek posebej izdelamo ravni profil. Izdelava ravnega profila je izmed vseh najhitrej{a in hkrati tudi najbolj natan~na, zaradi teh dveh lastnosti je ravni profil posebej primeren za u~enje razumevanja reliefa in kot naloga na tekmovanjih.

Osnova za izdelavo profila je topografska karta, na kateri je relief prikazan s plastnicami. Manj{a kot je ekvidistanca plastnic, natan~nej{i in podrobnej{i profil lahko izdelamo. Profil terena (ravni profil) izdelamo med dvema

to~kama A in B. Praviloma le`i to~ka A zahodneje od to~ke B, kar pa ni nujno. Najla`je ga izdelamo na milimetrskem papirju. Profil terena ima dve merili: merilo dol`in (horizontalno merilo) in merilo vi{in (vertikalno merilo). Merilo dol`in izberemo tako, da profilna ~rta kar ~im bolj izpolni prostor na papirju, ki je obi~ajno formata A4. Pogosto kot merilo dol`in izberemo ve~kratnik merila karte, s katere izdelujemo profil. Primer: profil izdelujemo na osnovi karte v merilu 1:25.000 in merilo dol`in je 1:12.500. Merilo vi{in je ve~je, da lahko bolje poudarimo reliefne oblike. Glede na vi{inske razlike sta primerni merili 1:5.000 in 1:10.000.

Postopek izdelave je naslednji. Najprej si pripravimo milimetrski papir, tako da nari{emo osi (vodoravno ~rto ob spodnjem in navpi~no ob levem robu lista). Ob navpi~ni ~rti ozna~imo absolutne nadmorske vi{ine, ob vodoravni pa razdaljo vzdol` profilne ~rte – oboje v metrih v naravi. Na karti s tanko ~rto pove`emo to~ki A in B. Od~itamo nadmorsko vi{ino obeh to~k in ju vri{emo na milimetrski papir – to~ko A na navpi~no ~rto na za~etku, to~ko B pa na konec profila. Nato s karte zaporedoma merimo, kje veznica med A in B seka

poudarjene (odebeljene plastnice). Merimo vedno oddaljenost od to~ke A v mm in od~itamo vi{ino plastnice, nato pa to~ko kot piko glede na merili profila vri{emo v milimetrski papir. Z meritvijo razdalje med zadnjo poudarjeno plastnico in to~ko B se prepri~amo, da nismo naredili napake. Postopek ponovimo {e za vse osnovne (tanke) plastnice. Dosledno prerisovanje vseh plastnic je zelo zamudno. Delo si poenostavimo, ~e naletimo na odsek, kjer so intervali med plastnicami pribli`no enaki. Teren se tedaj enakomerno dviga ali spu{~a in zadostuje, da od~itamo le glavne plastnice. ^e pa se interval opazno razlikuje od ene plastnice do druge, se strmina terena spreminja in plastnice moramo prerisovati pogosteje. Ko smo narisali vse pike, jih moramo povezati v krivuljo – profilno ~rto. Ker reliefne oblike nikoli niso matemati~no toge in pravilne tudi to~k ne smemo povezati med seboj z ravnimi ~rtami. Povle~i moramo krivuljo, ki ~im bolj sledi dejanski obliki zemlji{~a, je gladka, brez ostrih nenaravnih lomov in hkrati poteka skozi vse narisane to~ke. Posebej moramo biti pozorni v primerih, kjer se smer krivulje obrne (vrhovi, grebeni, doline ...), sploh najte`je pa je izdelati profil v kra{kem

vrta~astem obmo~ju, ki ga pa v Sloveniji ne manjka. Profilno ~rto moramo izvle~i ~im tanj{e, po mo`nosti tako, da se {e vidijo tudi to~ke, prerisane s karte.

Ko kon~amo profilno ~rto, prika`emo objekte, ki jih daljica AB seka. Nad profilom potegnemo tanko ~rto in na ustreznih razdaljah nari{emo kote, stavbe in druge objekte, prometnice in vodotoke. Pri prometnicah in vodotokih prika`emo tudi kot, ki ga objekti oklepajo z daljico AB. Prometnicam pripi{emo imena krajev, ki jih povezujejo, vodnim tokovom ozna~imo smer toka, za stavbe pripi{emo, katerim naseljem pripadajo. Nazadnje z navpi~nicami pove`emo objekte s profilno ~rto in tako prika`emo njihovo pravo lego na terenu. Na sami profilni ~rti ne ri{emo ni~esar.

K opremi profila terena obvezno spadata vodoravno in navpi~no merilo. To~ki A in B podamo s koordinatama in jima pripi{emo absolutno nadmorsko vi{ino. Ostala oprema je taka kot pri drugih topografskih izdelkih: vrsta in kraj tekmovanja, naslov izdelka, ime risarja, datum in podpis.

O izdelavi ideala in ocenjevanju profila terena pa prihodnji~.

Rod zelene Rogle

Simbolika rodu v povezavi z naravo

Pugy

Kosobrin

Pokalica

Silene vulgaris

Je trajno zeli{~e, ki zraste do pol metra visoko. Podzemno steblo je mo~no razraslo. Nadzemno steblo je tanko in najve~krat pokon~no. Listi so modrikasto zeleni in nasprotno name{~eni, jaj~asti, na vrhu za{iljeni. Spodnji listi~i so na kratkih pecljih, zgornji pa so sede~i. Cvetovi so beli in mehurjasto napihnjeni v ~a{o. ^e mehurjasti cvet primemo in ga stisnemo v drugo roko po~i. Rastlina cvete od aprila do oktobra in je pri nas zelo raz{irjena. Raste na travnikih, pa{nikih, ob poteh, med grmovjem do nadmorske vi{ine pribli`no 1800 metrov.

U~inkovine

^reslovine, vitamin C

Uporabnost

Liste lahko uporabimo v juhah, prikuhah, solatah.

Recepti

Solata

Liste pokalice naberemo, operemo, lahko jih tudi oparimo. Zabelimo jih z oljem ali ocvirki, posolimo, dodamo narezan ~esen, divji luk ali ~ema`, okisamo in solata je gotova.

Prikuha

Skozi celo leto lahko iz pokali~nih listov naredimo prikuho. Naredimo jo enako kot {pina~no prikuho.

Pokali~na juha

Potrebujemo: 2 `lici olja, pest sesekljane ~ebule, divjega luka ali ~ema`a, pest ri`a, 3 naribane koren~ke, sol, poper, 2 skodelici drobno narezanih listov pokalice in {~epec peter{ilja.

^ebulo, divji luk ali ~ema` prepra`imo na olju, dodamo ri`, koren~ek, narezano pokalico in zalijemo z vodo. Ko je ri` kuhan posolimo po okusu ter dodamo na drobno sesekljan peter{ilj.

Pokalica z ri`em

Peka~ nama`emo z margarino, nalo`imo v plasteh v slani vodi kuhan ri` in drobno narezane liste pokalice. Zgornja plast naj bo ri`, ki ga polijemo z me{anico kisle smetane in raztopljenega masla ter jo potresemo z naribanim parmezanom. Peka~ denemo v pe~ico in jed pe~emo pol ure pri 180 stopinjah C.

Mednarodne strani

Dragi moji popotniki!

No, pa sem spet nazaj, v ljubljanski sivini. V de`elo in moje kosti se `e plazi hladna zima, rutina vsakdana je pribli`no tako zanimiva kot novembrska jutra v Ljubljani in {e kar nekaj mesecev nas lo~i od optimisti~nih zvon~kov in trobentic. Vendar pa se `e zdaj za~nejo velike priprave na spomladanske in poletne dogodke, zato se boste morali kaj kmalu zagrebsti za mesta na zanimivih taborih. A o tem kaj ve~ prihodnji~. Danes malo hrane za misli in malo spodbude – spoznajte nove prijatelje iz Rusije in ~imprej se prijavite na IMWe (najbolj varovana skrivnost slovenskega taborni{tva!).

IMWe – Mednarodna kreativna delavnica

IMWe je mednarodna kreativna delavnica s 25-letnim statusom, ki se odvija vsako leto okoli velike no~i. Pribli`no 60 vodnikov in udele`encev poskrbi za zabaven program in dru`abno `ivljenje. Program je sestavljen iz ro~nih del, spretnosti, umetni{kega ustvarjanja, gledali{kega in glasbenega ustvarjanja ter sku{a vzpodbuditi tvojo lastno kreativnost. Zaradi mednarodne zasedbe in samega programa je IMWe pravzaprav spoznavanje evropskih (skavtskih) kultur. Sam program je sestavljen iz dopoldanskih delavnic, kjer udele`enci v majhnih skupinah ustvarjajo projekt s podro~ja umetnosti, spretnosti, glasbe ali gledali{~a, popoldanskih aktivnosti (igre in {porti iz vse Evrope) in ve~ernih aktivnosti za vso skupino (ples, predstava, mednarodna tr`nica, pripovedovanje zgodb, no~na igra). Na koncu pa vas ~aka {e velika zaklju~na zabava. Vse pa povezuje tema, ki dolo~i vzdu{je, rekvizite in obla~ila. Naslednje leto bo to Gold Lake City, naselje v Skalnem gorovju, ki do`ivi nenaden vzpon, ko v bli`ini leta 1849 odkrijejo zlato. IMWe je pravi dragulj med taborni{kimi akcijami, zato si ne smete privo{~iti, da bi jo zamudili! Prav naslednje leto pa

bo IMWe za Slovence {e posebej dostopna, saj se bo dogajala v Bohinju (pa ne v gozdni {oli!). Kdor bi veliko no~ 2002 rad pre`ivel malo druga~e, naj obi{~e njihovo spletno stran www.imwe.de www.imwe.de www.imwe.de www.imwe.de www.imwe.de ali pa pi{e Vanetu na radovan.krajsekradovan.krajsekradovan.krajsekradovan.krajsekradovan.krajsek-

@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si.

Ruski taborniki i{~ejo gostitelje

Skupina pribli`no petnajstih ruskih tabornikov in tabornic iz Vseruske nacionalne skavtske organizacije i{~e prijazne gostitelje. Prijavili so se namre~ za udele`bo na 12. slovenskem zletu v Tolminu, po taboru pa bi radi s pomo~jo prijaznih slovenskih tabornikov spoznavali Slovenijo in njene ljudi. Njihov vodja zna tudi slovensko, udele`enci pa angle{ko. Nekateri izmed udele`encev so mlaj{i od 15 let, ostali pa so PP-ji. Kdor bi rad spoznal nove prijatelje in navezal nove stike, naj pi{e Denis Pankinu na pankin pankin pankin pankin pankin @ beep.ru beep.ru beep.ru beep.ru beep.ru.

Odgovor ameri{ke civilne dru`be na dogodke v ZDA

Ameri{ka civilna dru`ba je spisala izjavo, ki se ti~e septembrskih dogodkov v ZDA in njihovih posledic. To izjavo so podpisali tudi predstavniki WOSM-a in s tem tudi ZTS, zato objavljamo dele njenega prevoda. Celoten tekst najdete na Rutkini doma~i strani (slovenska verzija) in na doma~i strani WOSM-a (angle{ki tekst; www.wosm.org www.wosm.org www.wosm.org).

Skupna izjava civilne dru`be o tragediji v Zdru`enih dr`avah

Vsled tragi~nih dogodkov, ki so se zgodili v Zdru`enih dr`avah Amerike 11. septembra 2001, `elimo izraziti na{e najgloblje so`alje vsem, ki so izgubili svoje najdra`je, in {tevilnim ostalim, katerih `ivljenja so bila zaradi tega spremenjena. Grozljivi prizori, ki smo jim bili pri~a, nas opominjajo, da so vse prepogosto, na vseh koncih sveta, prav nedol`ni ljudje `rtve konfliktov in nasilja brez nadzora. V tem ~asu `alosti, ki si jo delimo, `elimo po~astiti dr`avljane, neprofitne organizacije in re{evalce, katerih dejanja izra`ajo najbolj{e na{e skupne ~love{kosti. /.../

Na svetovni ravni `elimo dvigniti na{e glasove v podporo miru, pravici, ~lovekovim pravicam in vladavini zakona. Ti-

sti, ki so na~rtovali, izvedli ali podprli te {okantne zlo~ine, morajo biti pripeljani pred sodi{~e. Ta tragedija je jasno pokazala, da potrebujemo mednarodni pravni sistem, ki bo deloval na pravilih dokazov, dokazovanju krivde, spo{tovanju pravic in pripadajo~em sodnem procesu.

Izogibati se moramo napadanju ljudi zaradi njihove rasne, verske, etni~ne pripadnosti ali videza, kot tudi priseljencev na splo{no ter {e posebej muslimanov in pripadnikov arabske skupnosti. Z zaskrbljenostjo spremljamo napade na ljudi, za katere napadalci menijo, da so muslimani ali del arabske skupnosti, in oskrunjanje mo{ej in sikhovskih templjev.

Zelo moramo biti previdni pri uporabi jezika in podob. Demonizacija dolo~enih skupnosti ne bo slu`ila ne pravici ne miru. Dol`nost vodij civilne dru`be je, da zagotovimo, da je vsak del te skupnosti spo{tovan, usli{an in da je poskrbljeno za ~lovekove pravice in varnost javnosti. Prosimo medije, naj se obna{ajo odgovorno pri uporabi podob ali pod`igajo~ega izrazja. Radi bi tudi poudarili pomembno vlogo informacij in komunikacij pri promoviranju obve{~ene debate in odlo~anja.

V teh ~ustvenih trenutkih rotimo politi~ne voditelje, naj bodo zadr`ani. ^e ho~ejo reagirati modro in z dolgoro~nimi u~inki, voditelji ne smejo reagirati nepremi{ljeno, enostransko ali nekriti~no. Zahtevamo mo~no zavezanost ~lovekovim pravicam, mednarodnemu pravu in humanemu ravnanju v vsaki akciji. Na{i vzgibi bi morali biti `elja po pravici, ne ma{~evanju, in iskanje miru; najprej moramo uporabiti vse mo`ne mirne alternative, da ne bo {e ve~ nedol`nih `rtev. /.../ Pozivamo svetovne voditelje, naj za{~itijo in okrepijo in{titucije civilne dru`be. Trdno verjamemo, da so trdo`ive lokalne in nacionalne skupnosti – ki so mednarono povezane in jih vodi etika so~utja in tolerance – na{a najbolj{a obramba proti tistim, ki bi radi sejali sovra{tvo in uni~enje.

Na koncu, upamo, da se bo iz bole~ine in `alosti zadnjih dogodkov rodilo novo upanje za nastanek mirnej{ega, pravi~nej{ega in zdr`ljivej{ega svetovnega reda.

21. september 2001

CIVICUS: Svetovna zveza za civilno sodelovanje

Popotovanja

[kotska, otok?!

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Neko~ sem izjavila, da je [kotska samostojen otok in zato mi je Tja` obljubil, da enkrat pojdeva tja. Pa ni bil le to razlog za potep po [kotski. Prijatelji~ina mama je menda pred leti tam videla znamenito Nessy. Pa {e o poletnem Fringe Festivalu sva sli{ala pohvalne besede. In sva se odpravila.

Seveda ravno v ~asu festivala. Cel teden sva si ogledovala pouli~ne predstave. Pantomimiki, klovni in `onglerji, lutkarji in gledali{~niki, plesalci in glasbeniki pa {e zabavlja~i in improvizatorji zasedejo ves Edinburgh, tako da sredi dneva ne more{ prehoditi sto metrov, ne da bi naletel na zabave in zaslu`ka `eljne umetnike. Pouli~ne predstave so v bistvu zastonj, vendar izvajalci na koncu pobirajo prostovoljne prispevke. V spomin se mi je vtisnil eden od zabavlja~ev, ki je izjavil, da je alergi~en na baker. Najmanj{i kovanci so namre~ bakreni.

Iz Edinburgha sva se odpravila v Inverness pogledat, kako je kaj z znamenito Nessy. O~itno je bila ravno sredi trdnega spanca, saj v tistem dopoldnevu niti gladina jezera ni vzvalovila. Da dan ne bi {el ~isto v ni~, sva popoldan sko~ila poslu{ati {e dr`avno prvenstvo v igranju na dude. Na velikem travniku so bili v slogu na{ih pihalnih orkestrov zbrani "duda{ki" ansambli; vsak z drugim barvnim vzorcem na kiltih. Prav nenavadno (in sme{no) je bilo videti tako mno`ico mo{kih v kratkih krilcih in belih dokolenkah, vendar pa, ko so na koncu vsi skupaj zaigrali "Scotland the brave", njihovo neuradno himno, si kar za~util, kako so ponosni, da so [koti.

Dude in kilti so za [kotsko tipi~ni. Tipi~en oziroma vsakdanji pa je tudi de`. In kot da ga ne bi imela dovolj, sva se odpravila v Fort Williams, mesto z najve~ padavinami v Angliji. Obla~ne fronte so z Atlantika prihajale v valovih

Za nastopanje na Fringu rabi{ le kan~ek spretnosti in zvrhan ko{ poguma

in v enem dnevu se je izmenjalo tudi 10-15 obla~no-de`evno-son~nih prehodov. Tam sva izpopolnila umetnost hitrega su{enja mokrih gojzarjev in nogavic. Pri tem sva skoraj vedno pregrela elektri~ne su{ilce za roke, name{~ene v javnih WC-jih, vendar so ~ez ~as, ko so se dodobra shladili, zopet za~eli delati.

In tam sva dodobra izpopolnila tudi najino kuharsko znanje. Taborila sva pod najvi{jo angle{ko goro: 1344 m visokim Ben Nevisom in se vsak dan odpravila na sprehod. Pokrajina je tam naravnost ~udovita: podobna je na{i Gorenjski, vendar z ne{tetimi potoki, slapovi in brzicami, da o razli~nih oblikah de`ja niti ne govorim, in mnogo bolj mokra. Gozdovi so ve~inoma iglasti in na enem izmed sprehodov sem prav zavonjala gobe. Sredi sanjarjenja o gobarskih podvigih sva oba hkrati poleg gozdne ceste zagledala gobana. In ne bi bila prava Slovenca, ~e ne bi s huronskim : "Juuuuur~ek!" planila proti njemu. Po za~etnem navdu{enju sva se malo razgledala in ugotovila, da se nahajava sredi rasti{~a jur~kov. Bilo jih je toliko, da ve~jih od palca sploh nisva nabirala. Naslednje dni sva bila v kampu prava atrakcija. Niti skupina tabornikov ni poznala jur~kov. Ob vsakem obroku se je okrog najinega gorilnika nabrala manj{a skupina opazovalcev in nama nezaupljivo gledala pod prste. Midva pa sva u`ivala. Jur~kova juha, jur~ki z jajci, jur~kova ri`ota in jur~ki s smetano; {e polnjenih jur~kov bi se lotila, ~e bi imela pripravno pe~ico.

dolge sprehode. Vendar se mora{ za vsak potep oboro`iti z nepremo~ljivimi obla~ili in obuvali.

Zgoraj te, ~e ne drugega, vsaj de`nik obvaruje pred stalnim pr{enjem, noge pa ima{ lahko kolikor toliko suhe le ob uporabi visokih gumijastih {kornjev. Doma~ini jim pravijo "Wellington boots". Bojda so le-ti dovolj dobri.

Ti romanti~ni hrib~ki niso samo ves ~as po malem mokri, temve~ ve~inoma tudi rahlo zamo~virjeni, tako da se ti lahko vdre krepko ~ez rob gojzarjev. Edino ovc to ne moti. Te`ko najde{ gri~ brez ene same ovce. Zve~er pa, ko le`e{ v spalko in zapre{ o~i, jih {teje{, kako hop, hop, hop preskakujejo vijoli~aste grmi~ke resja.

In ... na nek na~in [kotska je otok. Tik pred prihodom `eleznice so na [kotskem namre~ zgradili vodni kanal, ki prek {tevilnih jezer povezuje Severno morje z Atlantskim oceanom.

[kotska je s svojimi hrib~ki in gri~i, ki so v~asih zaradi obilice resja ~isto vijoli~asti, videti naravnost idealna za dolge, Zaradi

spremenljivega vremena je mavrica na nebu pogost pojav

Ansamble sestavljajo le dude in bobni

Z malo resja bi bila zame ta fotografija tipi~no {kotska

Sanje vsakega gobarja

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

RAZVEDRILO

Trenutki Lrga

Bogastvo spodbud

Je`kov koti~ek Do zvezd in naprej

Ste prebrali naslov? Kak{na asociacija? Ne veselite se prezgodaj. Ni Jules Verne, ker knjiga nikakor ne sodi v `anr znanstvene fantastike, ~eprav sem se ob branju ve~krat vpra{al kje so ~lovekove meje. Tak{ne in druga~ne. Meje so v nas in postavljamo jih sami. Ko stopim preko, sem v drugem svetu. I{~em.

Pravijo, da je branje tujih dnevnikov sila nesramna re~. Privla~na ravno zaradi tega, ker pokuka{ piscu naravnost v srce. Njegove tihe `elje kar naenkrat niso ve~ samo njegove, najve~je strasti in strahovi so izpu{~eni, razkriti. Du{a je razgaljena.

Viki Gro{elj Viki Gro{elj Viki Gro{elj Viki Gro{elj Viki Gro{elj `eli del~ek svojega sveta deliti z nami. Zakaj? Ta ~isto druga~en svet, ki ga ve~ina izmed nas ne pozna, je Pot na kateri Viki i{~e in najde tisto, kar zapolni velike praznine v ~love{kih srcih. "To je svet, kjer ni prostora za neiskrenost in blefiranje," pravi avtor, ki ga ve~ina Slovencev pozna zgolj kot vrhunskega alpinista, ki je prilezel na ne vem koliko osemtiso~akov. Vendar nas v knjigi Do prvih zvezd Do prvih avtor suvereno prepri~a, da ne gre zgolj za iskanje in premagovanje najrazli~nej{ih te`avnosti in okoli{~in, ki jim je vselej kos. Najdragocenej{a vrednota alpinizma ni zmaga na vrhu, temve~ vez prijateljstva, sklenjenega in utrjenega v najbolj dramati~nih razmerah, saj tudi v gorah, kakor v `ivljenju sploh, in morebiti v njih {e bolj, sre~a in tragedija stopata z roko v roki.

V tej knjigi najdemo le nekaj kamen~kov avtorjevega bogatega mozaika. Od za~etkov v Triglavski steni, napredovanja v francoske Alpe, do popotovanja v danes (`al zaradi ~isto druga~nih razlogov!) tolikokrat omenjeni Afganistan, Himalajo, Afriko ...

A ne pozabite – svet so ljudje!

^e vas tak{no branje pritegne, si ostale izpovedi poi{~ite na policah knji`nic, ne bo vam `al. Videli boste kako o svojih

do`ivetjih pi{e ~lovek, ki iskreno ljubi tisto kar v `ivljenju po~ne. Bojazen, da se s preprostimi besedami ne bi izpovedal dovolj, je zato popolnoma odve~. Sapo pa vam utegnejo vsaj za hip vzeti tudi po{tene avtorske fotografije in Vikijev odli~en smisel za humor.

Je` svetuje, vi preberete:

Viki Gro{elj, Do prvih zvezd

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z naslednjim poletjem.

1. Rok prijav za udele`bo na 12. zletu v Tolminu je: N N N N – 15. december 2001, H H H H H – 15. november 2001, II II I – 10. maj 2002.

2. 12. zlet ZTS se bo zgodil: D D D D D – julija 2002, A A A A A – avgusta 2002, C C C C C – junija 2002.

3. V Tolminu bodo na zletu taborili taborniki stari od 15 do: V V V V – 19 let, U U U U U – 21 let, P P P P P – 18 let.

4. Bi~ikleta `ur je bil letos eno leto premlad, da bi praznoval okroglo obletnico. Katero? E E E – dvajseto, H H H – trideseto, L L – deseto.

5. Leto{nji TOTem se je namesto na mivki dogajal na: O O O O O –parketu, R R R R R – betonu, S S S S S – travi.

6. Edino prevozno sredstvo na vodni{kem te~aju MZT se je imenovalo: [ [ [ [ [ – lover boat, K K K K K – hepi bout, II II I – lavbout.

7. Taborniki RAJ imajo na taborjenje ob Kolpi slabe spomine zaradi: A A A A A – nenehnega motenja `ivali, H H H H H – nenehnega de`ja, E E E E E –su{e.

8. Obalo katerega jezera so avgusta o~istili taborniki? K K K –Blejskega, D D D – Bohinjskega, P P P – Ormo{kega.

9. Ideja o Skavtski fundaciji se je rodila pred koliko leti? M M M M –sedmimi, V V V – osmimi, N N N – desetimi.

10. ^e bo Slovenija res gostila naslednji svetovni jamboree, kateri po vrsti bo? [ [ [ [ [ – 22., ^ ^ ^ ^ ^ – 23., C C C – 24.

11. Evropska unija bo uvedla novo valuto. To bo evro, veljati pa bo za~el: M M M M M – 28. februarja 2002, II II I – 1. februarja 2002, JJ JJ J – 1. januarja 2002.

12. Katero podro~je razvoja predstavlja ~rni panter Bagira iz Knjige o d`ungli? O O O O O – ~ustveni razvoj, E E E E E – fizi~ni razvoj, U U U U U – duhovni razvoj.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9/2001: SVETOVNI ZLET V SLOVENIJI

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 11

Re{itve so:

Re{evalec:

Nagradna kri`anka

SESTAVIL: F. KALAN

VE^JA, NEVARNA MORSKA @IVAL

AVTOMOBILSKI ZBIRALEC EL. ENERGIJE

INDIJANSKI ^OLN

LOTERIJSKI LISTEK S [TEVILKO

IGRALEC FURIJAN

METULJ ZO^ESCI NA KRILIH

NERESNO LJUBIMKANJE

PREBIVALEC EVROPSKE DR@AVE

MESTO V PREKMURJU

RUNSKA PISAVA ZIMSKI [PORTNIK IME PISATELJICE VA[TE

IZGOVORJAVA ^RKE Q

DVOJICAGR[KA ^RKA MEDNAROD NI ZNAK NA POMO^

IZREDNA LEPOTA SPLET LAS

ANTON INGOLI^ IME MODERATORKE BA[ TONE PAV^EK

NA[ LETALEC (EDVARD) RELIGIJA

PALICA, ZA OZNA^EVAN JE TRASE

KME^KI UPOR TRENJE

LADIJSKI STRE@NIK

LINDA EVANS SMU^AR KO[IR

NA[A DENARNA ENOTA

PULJSKA ZNAMENITOST

UREJENOST PUSTOLOV[^INA OTRO[KO PREVOZNO SREDSTVO

INDIJSKI DROBI@ DESTILAT ALKOHOLA JUDOV SIN

NATA[A DOLENC

CARINARNICA

BARIERA, ZAPREKA

DELOVNI POLET, ELAN

NA[A MANEKENKA (KATJA) OSLOV GLAS

POLOTOK V VZHODNI AZIJI

PEVEC HRIBAR

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo 26 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: TECHUANA, AALAN, ^AKALO, AVTOKAR in MARIO GALUNI^.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Miha Pelhan Miha Pelhan Miha Pelhan Miha Pelhan iz Begunj. DROGINI nagradi sta prejela Sandra Kotar Sandra Kotar Sandra Kotar Sandra Kotar Sandra Kotar z Oto~ca in Ana Kemperle Ana Kemperle Ana Kemperle Ana Kemperle Ana Kemperle iz @eleznikov, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo za rojstni

SLIKAR PILON LATINSKA NIKALNICA

UPANJE ERBIJ

POTREBA

GRADBENI ODER

dan {la Ajda Pajor Ajda Ajda Pajor Ajda iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Polona Krenker Polona Krenker Polona Krenker Polona Krenker Polona Krenker iz Velenja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najpozneje do 20. do 20. najpozneje do 20. do 20. novembra novembra novembra novembra novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.