Revija Tabor 1999/11

Mo`nost za napredovanje v poklicu

Programi iz Kataloga stalnega spopolnjevanjastrokovnega 2000

Zveza tabornikov Slovenije `e tretje leto s svojimi vzgojnoizobra`evalnimi programi sodeluje v programu stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra`evanju. Gre za spopolnjevanje strokovnih delavcev na podro~ju vzgoje in izobra`evanja za pridobitev izobrazbe, zagotovitev mo`nosti za obnavljanje, raz{irjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter seznanjanje z novostmi na tem podro~ju.

Cilj programov, ki izidejo vsako leto v katalogu, je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter ve~ja kakovost in u~inkovitost celotnega vzgojno-izobra`evalnega sistema.

Sodelovanje v izobra`evalnih programih, ki jih organizira ZTS, pedago{kim delavcem ne ponuja samo pridobitve izobrazbe in osebnostno rast, pa~ pa tudi mo`nost za napredovanje in vi{jo pla~o (podeljevanje to~k za uspe{no opravljeno izobra`evanje, potrdilo o sodelovanju kot predavatelj ali mentor).

Zato vabimo vse taborni{ke in druge vzgojitelje, u~itelje, profesorje in predavatelje, da sodelujejo v programu izobra`evanj ZTS, osebnostno napredujejo in s tem pripomorejo k uveljavljanju vzgojnoizobra`evalnega pomena taborni{ke organizacije. Pregled programov si lahko ogledate v Taborni{kem vestniku.

Informacije in podrobna navodila dobite v pisarni ZTS (300 08 24) ali na elektronskem naslovu tadej.pugelj @ guest.arnes.si.

ZTS bo gostila evropsko skavtsko "smetano"

Simpozij o poslanstvu skavts- tva v Sloveniji

Od 21. do 23. januarja 2000 bo v Sloveniji potekal simpozij z naslovom "Izjava o poslanstvu skavtstva". Na simpoziju, na katerem bodo sodelovale delegacije vodstev evropskih nacionalnih skavtskih organizacij, naj bi sprejeli strate{ke odlo~itve o delovanju po sprejetju Izjave o poslanstvu svetovne skavtske organizacije, poleg tega naj bi odgovorili tudi na vpra{anja o delitvi odgovornosti med mo{kim in `ensko na vseh ravneh v organizaciji. Seveda bo simpozij tudi odli~na prilo`nost za krepitev vezi sodelovanja med dr`avami, {e posebej s tistimi, ki potrebujejo pomo~ pri razvoju skavtstva (balkanske dr`ave).

pripravil Pugy

vsebina

6 Kdo se boji sprememb?

R R R R R O O O O O T T T T T

Ekipe, ki so pri{le iz vseh koncev Slovenije, so `e v petek pokazale veliko znanja pri re{evanju topografskega in okoljevarstvenega testa, prava preizku{nja pa je bila no~na signalizacija s pomo~jo baterijske svetilke in Morsejeve abecede.

12

JO JO JO JO JOT T T T TA A A A A

"@ivijo mama," in "Grem ven, mama, na JOTO," sta bila stavka ki sem jih {e izrekel in v isti sapi {e dodal: "se vidimo v nedeljo … enkrat."

JO JO JO JO JOTI TI TI TI TI14

"Preircali" smo ga kar v velikem {tevilu. Letos se ga je udele`ilo pribli`no 87 tabornikov, kar ka`e na to, da se te akcije letno udele`i vedno ve~ tabornikov.

Enkrat se bomo morali odlo~iti. Ali `elimo imeti taborni{ko revijo, ki bo slu`ila zgolj dograjevanju znanja in bo zato neprimerno bolj dolgo~asna, suhoparna, a vendar strokovna, ali pa revijo, v kateri bomo pisali o tem, kaj se s taborniki dejansko dogaja. Se bomo izgubljali v definicijah, hipotezah in na~rtih, ali bomo raje brali o tekmovanjih, dru`enju in veselju?

Zdaj je pri{el ~as za vse tiste, ki bi radi v Taboru brali strokovne ~lanke. Za tiste, ki `elijo, da bi bil Tabor uporaben za kaj ve~ kot le za gledanje fotografij. Na dan z idejami, predlogi, osnutki in na~rti strokovnih rubrik, da bo Tabor koristnej{i. @al sem sam brez idej. Medli namigi glede strokovnosti mi {e niso uspeli odpreti o~i, in tudi ne vidim razloga, da bi za~eli uvajati strokovnost na vrat na nos, samo zato da je. ^e bo, bo narejeno premi{ljeno in kar se da dobro, ~e ne pa strokovnosti ne bo.

Torej – i{~emo tabornike, ki bi pisali ki kovne ~lanke. kovne ~lanke.

Torej – i{~emo tabornike, ki bi pisali stro-

P P P P P ropagandisti

ropagandisti ropagandisti ropagandisti ropagandisti

28

@ivimo v moderni dobi, katerega ritem narekuje tudi pretok informacij. Svet je prepreden s kopico komunikacijskih sredstev, brez katerih si `ivljenja sploh ne moremo ve~ predstavljati.

T T T T Taborjenja aborjenja aborjenja aborjenja aborjenja 36

Kje in kako so taborili slovenski rodovi.

Sicer pa pomanjkanje strokovnosti v tej {tevilki ve~ kot zapolnjujejo reporta`e. Republi{ko orientacijsko tekmovanje, najve~je in najpresti`nej{e. Taborniki v zraku – kar dvakrat – JOTA in JOTI. Kon~no ste se prebudili tudi po rodovih in poslali nekaj reporta` s poletnih taborjenj, ki so svoj prostor na{le v Utripu Slovenije v zadnjem delu Tabora.

Ostane vam {e samo branje. Prijetno.

uvod

Matija Tonejc

V naslednji {tevilki Test opreme – {e o gorilnikih

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozdovnik: Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael

Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta

Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej

Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Zdravo.

mnenje mnenje

Tabor je dober!

Mislim, da je res na dovolj visoki ravni, le ~asi so taki, da je zelo te`ko ustre~i tako {irokemu bralstvu, kot ga ima Tabor, pa ~eprav naj bi to bili v mislih in dejanjih razmeroma enotni/podobni taborniki.

^estitke uredni{tvu, ker zdaj, ko se tudi sam ukvarjam s ~asopisi, vem, da posel ni enostaven in terja nemalo energije, predvsem pa celega ~loveka.

O podobi

Strani so obdelane skrbno, edina pripomba – strani so preve~ podobne. Skoraj bi lahko rekel, da ima Tabor le eno tipi~no stran. Po moje si razli~na besedila zaslu`ijo razli~no intenzivno obdelavo. Vsaka rubrika bi lahko na{la svojo podobo. S tem bi tudi bolj poudaril razdeljenost Tabora. Tabor ponavadi prelistam kar enakomerno hitro – razli~ni deli bi morali bolj pritegovati pozornost nase. V tem smislu se mi zdi zelo dobra Mladina - tudi ~e je nimam pred sabo lahko na{tejem posamezne sklope – to je prav zato, ker je primerno obdelana.

[e nekaj – oko je zelo len organ in rado po~iva na ve~jih belih oziroma nezahtevnih poljih (s tem tudi vsebina pridobi), ~ez Tabor pa o~i kar utrujene lezejo.

O prilogah

^estitke, Medo in Gozdovnik se mi zdita zares dobra – sicer bi morali za mnenje vpra{ati njune bralce, M^-je in GG-je, pa vseeno. Na prvem mestu so po moje ilustracije, ki so izjemne. Mogo~e spet malo ve~ razdeljenosti.

Ritchie, RGT

^lovek ~loveku – kri za `ivljenje

Rde~i kri` Slovenije vabi na krvodajalske akcije v novembru

Kr{ko9. in 10. 11.

Kozje I.11. 11.

Sv. Trojica v Slovenskih goricah11. 11.

Ribnica11. in 12. 11.

Ljubljana15. 11.

Velenje16. do 19. 11.

Kozje II.18. 11.

Jarenina18. 11.

Star{e19. 11.

Bohinjska Bistrica22. 11.

Bled23. do 25. 11.

Prebold25. 11.

Zgornja velka25. 11.

Kropa26. 11.

Zgornja Kungota26. 11.

Ljubljana29. 11.

Ru{e29. 11.

Grosuplje30. 11.

Pravi taborni{ki izziv

Pravi taborni{ki izziv Republi{ko orientacijsko tekmovanje v Ilirski Bistrici

Od

24. do 26. septembra je v okolici Ilirske Bistrice potekal ROT, najzahtevnej{e republi{ko orientacijsko tekmovanje za tabornike. Na njem je sodelovalo 47 pet~lanskih taborni{kih ekip. Ekipe, ki so pri{le iz vseh koncev Slovenije, so `e v petek pokazale veliko znanja pri re{evanju topografskega in okoljevarstvenega testa, prava preizku{nja pa je bila no~na signalizacija s pomo~jo baterijske svetilke in Morsejeve abecede.

V kategoriji gr~ ste letos tekmovali prvi~ in zmagali. ^emu pripisujete to zmago?

Miha Knific, RSO Kranj Klju~ do uspeha so bile zagotovo bele rokavi~ke. Z njimi se izogne{ umazaniji na risarskih izdelkih, to pa je pomenilo bolj{e ocene in prineslo prednost v rezultatu. Ker ~asovnica ni bila odlo~ujo~a, so odlo~ale malenkosti.

Naslednje jutro so po vrisovanju kontrolnih to~k na topografsko karto ekipe od{le na orientacijsko progo, na kateri so morali ~lani poleg iskanja kontrolnih to~k pokazati znanje iz prve pomo~i, signalizirati z zastavicami s pomo~jo semaforja in narisati kar precej risarskih izdelkov - skico na daljavo, skico poti, profil terena in skico minskega polja.

Na cilju prvega dne je bilo treba poskrbeti za streho nad glavo in prazne `elodce. Ekipe so si tako pripravile bivak - iz {otorskih kril sestavljen {otor, izdelale ognji{~e in v kotli~ku pripravile okusen gola` (nekateri na gola` niso mogli po~akati in je bila za prvo silo dobra tudi instant juha).

In na bivak prvega dne so pri{le prav vse ekipe, ~eprav zadnja ob enih zjutraj.To dejstvo je le {e en dokaz vzdr`ljivosti in motiviranosti ekip, da so pri{le na tekmovanje zato, da po-

NOVA PRAVILA IN TOPOGRAFSKI ZNAKI

Na ROT-u je bilo letos kar nekaj novosti. @e v aprilu so bila popravljena pravila ROT-a, v septembru pa je ugledal svet tudi novi priro~nik Orientacija. @e kmalu po topo testih je bilo jasno, da se je le pe{~ica ekip seznanila s spremenjenimi pravili in novimi topografskimi znaki ter popravki pri izdelavi risarskih izdelkov. Kljub temu pa je tekmovanje potekalo v duhu u~enja ob delus~asoma se bomo `e navadili na spremembe.

Omeniti pa velja {e vpra{anje, ki se je na tekmovanju kar pogosto pojavljalo. Zakaj je `e nekaj let zapored ognji{~e pionirski objekt, ki ga je treba postaviti, in bivak dovoljen samo iz {otorskih kril in ne druga~en? Taborniki smo kreativni, mar ne?

ka`ejo in doka`ejo svojo voljo. Poleg vzponov in razdalj pa so tekmovalci pri vodnih zalogah uresni~evali tudi 11. taborni{ki zakon. Prav iluzorno je bilo na kra{kem vzno`ju Sne`nika pri~akovati izvire in izobilje teko~e vode. Tega so se zavedali tudi organizatorji in `ejo omilili s sod~ki vode na posameznih kontrolnih to~kah, pa tudi oblaki so prekrili nebo in prepre~ili son~nim `arkom pot do `e tako praznih ~utaric.

Zadnji dan je tekmovalce poleg iskanja kontrolnih to~k ~akala {e hitrostna etapa med dvema to~kama, pregled predpisane opreme (ki jo je mimogrede za ve~ kot 10 kg) ter risanje krokija. Kljub naporom na progi so bili na cilju vsi zadovoljni, saj so s trdno voljo in vztrajnostjo opravili ve~ino nalog tekmovanja.

VZPONI IN SPUSTI TER @EJA

Matej B. Kobav - traser proge

"Orientacijska proga je bila samo prvi dan dolga 15 kilometrov (zra~ne razdalje), izra~un vzponov in spustov pa je pokazal, da so ekipe na progi prehodile ve~ kot 1400 metrov vi{inske razlike. ^asovnica za prehod proge je skupaj z nalogami zna{ala nekaj ve~ kot 8 ur."

r `eporta a

Prijava ekip {e v zadnjih minutah

Kar lepo {tevilo ekip, ki so pri{le na leto{nji ROT, se je na tekmovanje prijavilo v zadnjem trenutku. Poleg tega, da so se ekipe {tevil~no popolnjevale do odhoda, je eden izmed razlogov tudi vremenska napoved. [pekulacije o udele`bi zaradi vremena seveda niso naklju~je, saj pod de`evnimi kapljami zmanjka {e tako velike zaloge motivacije, ki je na progi vsekakor potrebna. Veliko motiviranost pa je pokazala tudi naj{tevil~nej{a udele`ba ekip iz Rodu jezerskega zmaja iz Velenja.

Peter

Vr~kovnik, RJZ Peter Vr~kovnik, RJZ Peter Vr~kovnik, RJZ Peter Vr~kovnik, RJZ

"Udele`ba je posledica vzora 'starej{ih ma~kov', zgled pa je letos pritegnil kar 7 ekip. Izku{nja, dogodiv{~ina in tekmovalni duh so na tem tekmovanju res tako mo~no prisotni, da na{ih ~lanov od udele`be ne odvrne niti dejstvo, da si morajo ve~ino stro{kov pla~ati sami."

Ali je bila {tartnina previsoka?

Na tekmovanju so udele`enci izpolnili tudi anketo. Poleg vpra{anja o vi{ini ~lanarine, smo pre{teli tudi vse tiste, ki so naro~niki revije Tabor. Od skupaj 240 tekmovalcev, smo na{teli 125 ~lanov, ki dobivajo Tabor v doma~i nabiralnik, ostali pa bi verjetno lahko priznali, da vsebino "pogoltnejo" pri prijatelju, na rodovi upravi ali kar v pisarni ZTS.

Veliko neznank in improvizacij

Najbolj{i med najbolj{imi

"Bilo je veliko neznank, ki so v veliki meri vplivale na kvaliteto priprav in izvedbo tekmovanja. Nanje nismo imeli posebno velikega vpliva, saj smo iskali odgovore pri odgovornih (vodja tekmovanja, traser, pisarna ZTS in komisija za program). Improvizacije so zgolj iskanje re{itev, ki pa pri tekmovalcih niso vedno objektivno opravi~ilo. Moja ocena je, da smo tekmovanje izpeljali in to bolj ali manj uspe{no."

Polona ^eligoj, RSR Ilirska Bistrica Polona ^eligoj, RSR Ilirska Bistrica

Kot gostitelj moram izre~i kritiko na obna{anje nekaterih tabornikov prvi ve~er. Ali smo res morali za njimi ~istiti bruhanje, novonastale grafite po fasadi {ole, zagovarjati ekipe pred besnim kmetom, ki so mu uni~ili novo ograjo (in za njimi bomo morali to isto ograjo pla~ati), pospraviti ogromno smeti po tabornem prostoru? Spra{ujem se, le kje se je v petek izgubilo taborni{tvo?

Seveda je bilo tudi nekaj tistega, kar je moralo Ru{evcev in mene nekako dr`alo pokonci. Kak{na pohvala s strani tekmovalcev na prostor za bivak, pa topel ~aj (o okusu se niti nismo pogovarjali) ter ~udovite izku{nje nekaterih na{ih kontrolork - izkazalo se je, da bosta ROT in delo na KT zanje ostala ~udovita in nepozabna dogodiv{~ina. Veseli smo bili, da so bile na{e ekipe prve pomo~i brez dela in ni pri{lo do bli`njih sre~anj s kak{nimi zvermi. Ma, konec koncev sem se imela fejst. Mislim, da tekmovalci res ne bodo pozabili tega ROT-a zaradi tak{nih in druga~nih stvari. Prepri~ana pa sem, da ~e bi spet organizirali ROT, bi tekel (mogo~e 97.867 krat) bolj{e!

Poleg zmage tabornikov iz rodu Ro`nik v kategoriji popotnikov, so najve~ taborni{kega znanja pokazali ~lani iz Rodu stra`nih ognjev iz Kranja, Rodu Sivega volka in Rodu mo~virskih tulipanov iz Ljubljane. V vseh ostalih kategorijah so si razdelili prva tri mesta, "Mo~virci" pa so z udele`bo v vseh kategorijah `e ~etrto leto zapored osvojili tudi pokal v skupnem se{tevku.

1. Rod mo~virskih tulipanov, Ljubljana8127 to~k

2. Rod stra`nih ognjev, Kranj6928 to~k

3. Rod Sivega volka, Ljubljana5791 to~k

m eseca 9

ROT skozi o~i gostitelja

Leon Rolih, RSR Ilirska Bistrica Leon Rolih, RSR Ilirska Leon Rolih, RSR Ilirska Bistrica Leon Rolih, RSR Ilirska Leon Rolih, RSR Ilirska Bistrica

Kritike spremeniti v izzive bodo~im organizatorjem

Mnenja udele`encev o ROT-u

Miha Bejek, RMV Portoro` Miha Bejek, Portoro` Miha Bejek, RMV Portoro` Miha Bejek, Portoro` Portoro`

"Letos smo bili z dvema ekipama prvi~ na kakr{nemkoli tekmovanju. Zato tudi nismo dosegli vrtoglavo visokih rezultatov, ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je, da smo se zabavali. Vsi smo si ve~ ali manj z veseljem pomagali pri rednem vpra{anju ob sre~anju dveh ekip nekje sredi divjine: "Zdravo. Kaj vi veste, kje smo?" Temu se je treba sicer zahvaliti organizatorju, ki je priskrbel 14 let (1985) stare karte. Gledano s svetle plati je to prispevalo k ve~jemu dru`enju ekip. Pohvalil bi Sne`ni{ke ru{evce za organizacijo in prijaznost kontrolorjev."

Ale{ Makuc, RAJ Cerkno Makuc, RAJ Cerkno Ale{ Makuc, RAJ Cerkno Makuc, RAJ Cerkno Makuc, Cerkno

"Razo~aran sem nad vremenom, brez de`ja ni ROT-a!"

Igor Ajdi{ek, RGT Novo Mesto Igor Ajdi{ek, RGT Mesto Igor Ajdi{ek, RGT Novo Mesto Igor Ajdi{ek, RGT Mesto Ajdi{ek, Mesto

"Nekateri kontrolorji na KT bi lahko storili vsaj toliko, da bi si pred opravljanjem svoje naloge prebrali propozicije in svoje zadol`itve (po mo`nosti nove), tako da bi potem vsaj pribli`no vedeli, kak{ne so njihove naloge na to~ki. Na nekaterih KT smo dobili ob~utek, da se kontrolorjem sploh ne sanja, kaj po~nejo tam; kot da so jih pobrali sredi ceste in odpeljali na KT. 10

Matej ^ernigoj, RSV Matej ^ernigoj, RSV Matej ^ernigoj, RSV Matej ^ernigoj, RSV RSV Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana

"Verjetno je res, da stro{ki ROT-a opravi~ujejo 16.000 tolarjev na ekipo. [tartnina niti ni tako visoka, ~e jo gledamo kot gr~a, ki hodi v slu`bo, smo razvajeni otroci premo`nih star{ev, ali prihajamo iz finan~no dobro stoje~ega rodu. V Sloveniji zagotovo ostaja lepo {tevilo rodov, ki so skoraj brez finan~nih sredstev. ^lani rodov iz teh podro~ij te`ko napraskajo okoli 8.000 tolarjev, kolikor bi rabili za svoj del {tartnine, prevoz in hrano. Vi{ina {tartnine je selekcijski in{trument, ki vsaj delno zagotavlja, da bodo tekmovali tisti, ki so se na tekmovanje resno pripravili, po drugi strani visoki stro{ki marsikatero obetavno ekipo odvrnejo od tekmovanja. Dobro bi bilo, da IO ZTS skrbno pregleda finan~no konstrukcijo tekmovanja, poi{~e prostor za racionalizacijo, za manjkajo~i del sredstev pa pooblasti pisarno in vodstva obmo~nih zvez, da ROT spravijo v obliko takega projekta, da ga bodo podjetja, dr`avne in nevladne institucije pripravljene podpreti."

Primo` Bajec, RaR Ljubljana Primo` Bajec, RaR Ljubljana Primo` Bajec, RaR Ljubljana Primo` Bajec, RaR Ljubljana RaR

"Vsi vemo, da alkohol na taborni{ke akcije ne sodi, a vendar nekateri taborniki (~e si to ime sploh zaslu`ijo) v petek niso znali u`ivati in se veseliti brez opojnih substanc. Organizator bi moral zaradi tega resno razmisliti o izklju~evanju posameznikov iz organizacije. Pa tudi razni pred~asni odhodi domov, brez obvestil organizatorju ali sodnikom so ve~ kot neodgovorni in povzro~ajo veliko problemov vsem, ki so kakorkoli povezani z vodenjem akcije."

Jurij Tihelj, RMT Ljubljana Jurij RMT Ljubljana Jurij Tihelj, RMT Ljubljana Jurij RMT Ljubljana

"Mislim, da je osnovni problem, da se izku{nje organizatorja tekmovanja ne prenesejo na naslednjega; s tem vsako leto novi organizator izumlja toplo vodo. Videti je bilo, da so imeli Ru{evci velik interes zadevo dobro narediti in da so se trudili po svojih najbolj{ih mo~eh, nih~e pa jih o~itno ni dovolj dobro skoordiniral. Pri vsaki stvari mora biti nekdo 'ta glavn', ki ve vse, kar je potrebno vedeti, v rokavu pa mora

imeti vedno skritega aduta za re{evanje problemov. Osebno sem bil zelo zadovoljen s tekmovanjem, tako da majhni spodrsljaji niso pokvarili dobrega vtisa."

"6 ur ~asovnice za tak{no razdaljo, plus dve uri za naloge, se mi zdi premalo. Res je, da je nekaj ekip zmoglo vse, a to so redke izjeme. Sklep na{e ekipe je bil, da se na ROT-ih ne spla~a ve~ risati kakr{nihkoli skic, in da je bolje, da se samo ste~e po progi in pride pravo~asno v cilj. Zdi se mi, da s tem tekmovanje samo zgublja na osnovnem pomenu. Vedno bolj se pribli`uje orientiringu, kjer je pomembno le pobiranje to~k. ROT sem zmeraj imela za tekmovanje, kjer mora{ resni~no pokazati vse taborni{ko znanje. V~asih so o zmagovalcih odlo~ale ravno skice, danes pa zamuda. Zakaj se potem u~imo risati kroki, pa skico poti, ~e pa nam za le-te na koncu zmanjka ~asa in jih moramo pustiti na pol dokon~ane?!

Lepo vreme, zanimiva pokrajina, prijazni ljudje, veliko ekip, dober gola`, kak `ulj, mnogo potu in smeha, pa so verjetno stvari, ki bodo ostale dlje, kot pa tisto zgoraj ... Se zagotovo {e vidimo!"

Haza je zgubila zapestnico

V~asih se nam zgodi, da zgubimo kaj, kar nam je zelo pri srcu - verjetno se je tudi tebi `e kdaj. Tabornici

Hazi se je to zgodilo na ROT-u, nekje na KT, kjer so risali skico na daljavo. Torej, ~e si na{el kak{no zapestnico, jo pokli~i. Verjetno ji bo{ polep{al dan.

In naslednji ROT? Organizator vsekakor {e ni dolo~en, se pa trenutno za organizacijo ogrevajo na Postojnskem in v Ljubljani. Verjetno bo izbira potekala v stilu izbire kandidata za organizacijo olimpijskih iger, pomembno pa je, da s pripravami za~nemo `e danes.

m eseca

Andreja Hazabent, RFL Miklav` Andreja Hazabent, Miklav` Andreja Hazabent, RFL Miklav` Andreja Hazabent, Miklav` Andreja Hazabent, RFL Miklav`

JOTA 1999

JOTA 1999 ali Tajna misija agenta Bonta

udele`encev zelo dobra, saj je pri vseh naletela na ve~ kot odli~en odmev. Vse ~estitke pobudniku te ideje.

Tudi letos slovenski taborniki nismo izpustili dru`enja preko cele zemeljske oble, saj sta v sre~anju aktivno sodelovali dve radijski postaji S 59 ABC na Slemenu, kjer je bil Kobanski rod in pa S 59 ZTS, kjer sem za postajo sedel PiBi. Povedati moram, da se je za sodelovanje prijavil samo Kobanski rod, ostali se za sodelovanje niste odlo~ili.

Dogodiv{~ine, ki sem jih kot operater do`ivel za postajo s klicnim znakom S 59 ZTS.

"@ivijo

r `eporta a

mama," in "Grem ven, mama, na JOTO," sta bila stavka ki sem jih {e izrekel in v isti sapi {e dodal: "se vidimo v nedeljo … enkrat."

To pa je bilo tudi vse. V jeklenega konji~ka modernega kavboja natrpam {e nekaj stvari in gremo v Cerknico. Zakaj? Preprosto zato, ker je pred mano sodelovanje na Zletu v zraku ali JOTA–i, naj{tevil~nej{em skavtskem dogodku, pod okriljem WOSM–a. Leto{nja JOTA

je bila `e 42. po vrsti in za~ela se je prav v stilu Jamesa Bonda … no ja Johna Bonta, skrivnega agenta Urada za informacije, ki je bil na ponovni tajni misiji na nekem otoku. Preko radijskih postaj, ki so sodelovale v JOTA–i in potem {e preko Interneta, smo udele`enci po na{ih mo~eh pomagali agentu WOSM–a, da je razvozlal uganko in se sre~no vrnil nazaj v @enevo. Priznati je treba, da je bila zamisel o sodelovanju JOTA in JOTI

Sobotno jutro ni obetalo prav ni~ dobrega (pokvarjen rotator antene, zelo malo opravljenih zvez, neugodna lega same lokacije), in po pravici povedano, mi je vse skupaj `e mo~no na~elo mojo dobro voljo. Potem pa se je kon~no odprlo. Zveze so kar de`evale druga za drugo, pa tudi sami pogoji za {irjenje radijskih valov so postajali iz ure v uro bolj{i. Opravljene zveze s Tur~ijo (TA), Rusijo (UA), Tunizijo (3V) in tudi WOSM-om (HB 9 S) so mi vlile novih mo~i, a {e vedno je nekaj manjkalo – iti ~ez meje Evrope in opraviti pogovor s kak{no eksoti~no de`elico, kjerkoli pa~ le`i. A vse je ostalo le pri `elji, po drugi strani pa sem postal sam nekak{na eksoti~na de`ela za evropske postaje. Najbolj sem bil na udaru postaj iz Velike Britanije, saj mi je kopica njih priznala, da je to njihova prva zveza s Slovenijo nasploh. [e ve~je veselje pa je bilo, ko sem jim povedal, da klicni znak predstavlja glavni sede` ZTS. V vseh teh po-

govorih so si besedo izmenjavali tako izku{eni radioamaterji, kot tudi udele`enci sami.

Najbolj so mi ostali v spominu naslednji sogovorniki: {ele 7 letni Ewen iz okolice South Hamptona, ki mi je zaupal da so njegovi konji~ki plavanje, igranje kriketa in nogometa; pa malce starej{i Hielke iz Nizozemske, ki je s pomo~jo ra~unalnika za slepe z Braillovo pisavo najin pogovor dokumentiral v svoj radijski dnevnik. Ob tem mi je {e povedal, da ni skavt, je pa pomagal in sodeloval v radioamaterski delavnici na svetovnem zletu na Nizozemskem. Peter iz Mad`arske je za ~asa JOTA–e oddajal iz ~olna na sredini Blatnega jezera (!!!), {e en Peter, tokrat iz Velike Britanije, pa je bil pred nekaj tedni na poslovnem obisku v Kranju in ~e bo vse po sre~i, se bova ~ez mesec dni sre~ala tudi v `ivo, saj naj bi ga pot ponovno vodila v Slovenijo. Kot sem `e povedal, sem imel v leto{nji JOTA–i zelo veliko dela in na koncu vsega bil prav zadovoljen z opravljenimi zvezami, ki jih je bilo toliko kot je leto{nja letnica na koledarju (99). Najbolj hudo mi je bilo za vse male nadobudne`e, ki so napeto pri~akovali pogovor na drugi strani s kak{nim, ki bo njihove starosti, a na `alost S 59 ZTS tega ni mogla ponuditi. Kljub temu pa upam, da jih bom ponovno sli{al. ^e ne prej, naslednje leto.

Kaj povedati za konec? ^eprav sem ne{tetokrat izrekel besede CQ JAMBOREE, S 59 ZTS, razne kombinacije {tevilk in kratic, ter spal zelo malo (aktiven sem bil 35 ur od 48 ur trajanja JOTA-e) sem se imel ve~ kot zabavno. @e sedaj lahko povem, da smo `e pri~eli s pripravami za naslednjo JOTA–o in seveda ste `e sedaj prav vsi vljudno vabljeni, tako z idejami kot s sodelovanjem.

O vseh novostih boste obve{~eni tako v Taboru kot tudi na straneh Rutke (www.rutka.net). ^e ste {e vedno mnenja, da JOTA ni primerna za najmlaj{e, se spomnite na Ewena, Michaela, Daniela, Ingrid, Catrine … ali pa povpra{ajte Kobanski rod in se nam pridru`ite v letu 2000. Spoznali boste, da se znajo in znamo prav lepo zabavati.

Hvala Pugyju, ki me je obiskal na "delovnem mestu" v Cerknici, in moji mami, ki je poskrbela za moj `elod~ek. Sedaj je pred mano samo {e pisanje QSL kartic, vas pa lepo pozdravljam do prihodnji~, 73 in 88 de S 57 RUT - PiBi

Spet se je kon~al... JOTI

Od

17. pa vse do 18. oktobra je tudi letos potekal JOTI. "Preircali" smo ga kar v velikem {tevilu. Letos se ga je udele`ilo pribli`no 87 tabornikov, kar ka`e na to, da se te akcije letno udele`i vedno ve~ tabornikov. K ve~jemu {tevilu je najbr` prispevala porast uporabnikov Interneta znotraj taborni{kih voda, prav tako pa verjetno tudi bolj{a informiranost (JOTI E-mail lista za vse, ki so `eleli biti nekoliko bolj obve{~eni; ZTS kanal na IRC-u, RUTKA-NET servis,..)

Preko Scoutlink omre`ja je bilo na JOTI-ju neprenehoma nekje okrog 70.000 skavtov iz celega sveta. Tak{ne gne~e verjetno niso pri~akovali, saj se je nemalokrat zgodilo, da je bil zaradi prenatrpanosti dostop do stre`nikov onemogo~en. Na tem omre`ju je bilo mogo~e zaslediti okrog 15 JOTI kanalov, najbr` pa jih je bilo {e ve~. V svetovnem merilu je bilo opaziti, da so bili zelo {tevilni udele`enci Avstralci in Afri~ani. Le-ti so namre~ imeli organiziran celo “JOTI-camp”, od koder so se pridru`ili na{emu "cyber `uru". Tako kot lani so bili tudi letos kanali polni. Operaterji so imeli veliko dela, da jim je uspelo obdr`ati red.

r `eporta a

Menim, da bi lahko Scoutlink omre`je bolj{e poskrbelo za vzdr`evanje kanalov, saj sem ob~asno imela ob~utek, da so bili operaterji preve~ zaposleni, saj jim je vzdr`evanje uhajalo iz rok.

Slovenci smo se med JOTI-jem dobivali na kanalu #zts, ki nam za "zmenkarije" dobro slu`i tudi ~ez leto. Udele`ba je bila dokaj visoka. Najve~ udele`encev je imel Rod aragonitnih je`kov iz Cerknega (22), tik za njim pa se je presenetljivo uvrstil Rod gorjan-

skih tabornikov iz Novega mesta (15). Zelo uspe{ni z udele`bo so bili tudi taborniki iz Kr{kega, Rod sivega dima (11). Rod XI.SNOUB, ki je bil lani med prvimi po udele`bi, se je letos JOTI-ja udele`il skromno, le s {tirimi udele`enci.

JOTI spletna stran ( http://joti.rutka.net) se bo obdr`ala vse do naslednjega leta, tako da ste vsi, ki vas "srbijo prsti", vabljeni, da jo obi{~ete. Vse komentarje, vtise in kritike po{ljite na naslov

gaby @ m42.cx. Bazo prijavljenih bom uporabila za obve{~anje tudi drugo leto. Vse, ki vam je sama ideja JOTI-ja v{e~, pa letos iz neznanih razlogov niste mogli sodelovati, se lahko {e vedno prijavite na mailing listo (joti @m42.cx), kjer boste obve{~eni o novicah glede naslednjega JOTI-ja.

Se vidimo na JOTI 2000! Gaby

Za pomo~ bi se rada zahvalila Davidu

Klasincu (Bigwhale), ki je naredil JOTI spletno stran (JOTI spletna stran je dobila bronasto priznanje od Eona, kar je `e drugo tako priznanje v okviru RUTKE.NETA), mi pomagal pri vzdr`evanju #zts kanala in ki {e vedno neumorno priskaklja na pomo~, ko ekipa RUTKE.NETA obupa nad administracijo njihovega stre`nika. Prav tako pa bi se zahvalila {e celotni ekipi "Rutkovcev". Mogo~e se sli{i sme{no, pa vendar ... Zahvala gre tudi Linux stre`niku, ki sli{i na ime foobar.onyx.cx, ki skrbi za #zts kanal (roBOTka Seashell in Tentac1e), in preko katerega je potekala skoraj celotna JOTI administracija.

Udele`ba na JOTI-ju po rodovih

1.Rod aragonitnih je`kov Cerkno22

2.Rod gorjanskih tabornikov N. Mesto15

3.Rod siviega dima Kr{ko11

4.Rod so{kih meja{ev Nova Gorica5

5.Rod XI SNOUB Maribor4

6.Rod Franca Le{nika Miklav`3

7.Rod samorastnikov Ljubljana2

8.Rod vidra Lendava2

9.Rod mladi bori Ajdov{~ina2

10.Rod sne`ni{kih ru{evcev Ilir. Bistrica2

11.Rod trnovskih reglja~ev Ljubljana2

12.Rod svobodnega Kamnitnika [k. Loka1

13.Rod Ro`nik Ljubljana1

14.Rod ostrorogega jelena Brezovica1

15.Rod Ljudske pravice Lendava1

16.Rod puntarjev Tolmin1

17.Rod severnega kurirja Slovenj Gradec1

18.Rod skalnih taborov Dom`ale1

19.Rod modrega vala Trst1

20.Rod srebrnega galeba Koper1

21.Rod belega bobra Ljubljana1

22.Rod Kri{ke gore Tr`i~1

23.Rod jezerske {~uke Cerknica1

24.Rod morskih viharnikov Portoro`1

25.Zmajev rod Ljubljana1

26.Rod Bi~kove skale Ljubljana1

27.Poklju{ki rod Gorje1

28.Rod Louisa Adami~a Grosuplje1

29.Rod dobre volje Ljubljana1

Kako na RutkaNET?

Kako na RutkaNET? Navodila za rodove doma~e strani

Pa smo

ga le do~akali, 6. oktober, ko je ob izidu desete {tevilke Tabora pri~el uradno delovati taborni{ki spletni servis – RutkaNET. Kljub temu, da smo to pri~akovali, smo bili snovalci servisa navdu{eni nad dobrim obiskom in pozitivnim odzivom taborni{kih "deskarjev".

V povpre~ju je glavno stran servisa (http://www.rutka.net) v prvih {tirinajstih dneh delovanja obiskalo okrog 120 ljudi dnevno, poleg tega pa smo zabele`ili {e vsaj 80 dodatnih obiskov na vseh podstraneh, kar je skupaj ve~ kot 200 obiskov dnevno. Pohvale, ki smo jih prejeli, so se nana{ale predvsem na uporabno vsebino (e-skavt in gradivo) ter na a`urnost objavljenih informacij (poro~ila z akcij, ipd.). Redke, vendar dobronamerne kritike pa so bile namenjene predvsem nekoliko revnej{i grafi~ni podobi, ki na za~etku {e ni povsem dodelana, na{e glave pa `e snujejo novo enotno grafi~no zasnovo glavnih strani na RutkaNET-u.

i nternet

Tokrat bomo spregovorili o tem, kako lahko rodovi na RutkaNET-u postavijo svoje doma~e strani. Ne bomo govorili o sami izdelavi strani, pa~ pa o tem, kako vam bo pri tej nalogi pomagal na{ spletni servis. Ko imate svojo doma~o stran `e izdelano, vas do njene objave lo~ijo samo {e trije koraki:

1. Izpolnite zahtevek

Na strani http://www.rutka.net/ info/rodovi.html si preberite pravila, ki jih RutkaNET zahteva od rodov, ki uporabljajo na{e storitve, izpolnite obrazec in ga po{ljite. Na osnovi vne{enih podatkov se bomo s kontaktno osebo za va{ rod dogovorili o dodatnih stvareh in tehni~nih podrobnostih (uporabni{ko ime, doma~e podro~je, ipd.).

2. Po{ljite nam na{itek va{ega rodu Za kvalitetnej{o predstavitev organizacije bi radi zbrali znake vseh slovenskih rodov. Znak po{ljite na sede` ZTS (Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom za RutkaNET).

3. Nalo`ite svoje strani na stre`nik Ra~unalnik, na katerem te~e rutka.net, se imenuje Obro~ek Obro~ek Obro~ek. Tja boste na dogovorjeno podro~je postavili svoje strani in ostale dokumente.

Rod ra~unalni{kih rutkarjev z RutkaNET-a bi po teh treh korakih dobil naslednje stvari:

Navidezno domeno (virtual domeno (virtual Navidezno domeno (virtual domeno (virtual domeno domain): http://rrr.rutka.net/ in 5Mb prostega prostora na disku (~e

bi ga za svoje potrebe rabili ve~, to ne bi bil nikakr{en problem).

Elektronski naslov (e-mail): naslov (e-mail): rrr@rutka.net, s katerega bi po{ta prihajala na tajnika, na~elnika ali stare{ino rodu (odvisno od dogovora). Ko bomo raz{irili zmogljivosti Obro~ka Obro~ka Obro~ka Obro~ka Obro~ka, bo mo~ dobiti tudi samostojen po{tni predal.

Obve{~evalno listo (mailing list): Obve{~evalno listo (mailing list): list): rrr-list @rutka.net, preko katere bi se lahko medsebojno obve{~ali vsi ~lani rodu.

V primeru kakr{nihkoli te`av se lahko vedno obrnete na kogarkoli iz ekipe RutkaNET-a, najbolje pa kar na naslov webmaster@rutka.net. Vse storitve RutkaNET-a so za ~lane ZTS, in seveda brezpla~ne, prav tako pa je na{a ekipa tudi dovolj pro`na, da bomo morebitne zaplete lahko brez te`av re{ili.

V pomo~ pri izdelavi strani vam bodo dokumenti in povezave, objavljeni na http://www.rutka.net/info/seminar. Ta stran je bila namre~ narejena za rodove propagandiste in ostale, ki so sodelovali na "WEB" seminarju, izpeljanim oktobra med JOTI-jem.

Rodovi, ki `e imajo svoje strani na RutkaNET-u

Rod aragonitnih je`kov Cerkno (http://raj.rutka.net)

Rod dveh rek Medvode (http://rdr.rutka.net)

Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto (http://rgt.rutka.net)

Rod kranjskega jegli~a Spodnja Idrija (http://rkj.rutka.net)

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka (http://rsk.rutka.net)

Rod so{kih meja{ev Nova Gorica (http://rsm.rutka.net)

Rod zelenega `irka @iri (http://rzz.rutka.net)

Zmajev rod Ljubljana (http://zr.rutka.net)

Pomembne novosti

http://rodovi.rutka.net http://rodovi.rutka.net http://rodovi.rutka.net http://rodovi.rutka.net

Stran, kjer so objavljene povezave na strani rodov, ki so ~lani RutkaNET-a in na strani obmo~nih organizacij (MZT) ali ob~inskih zvez (ZTO-KR).

http://tabis.rutka.net http://tabis.rutka.net http://tabis.rutka.net http://tabis.rutka.net

Slovenski taborni{ki iskalnik je program, v katerem bi radi zbrali ~imve~ kvalitetnih taborni{kih/skavtskih, doma~ih ali tujih povezav. Sodelujte in ga dopolnite!

http://www.rutka.net/info http://www.rutka.net/info http://www.rutka.net/info http://www.rutka.net/info

Info @RutkaNET je stran, kjer so podatki o stre`niku, odgovori na najpogosteje zastavljena vpra{anja (FAQ), informacije za postavitev strani, za pridobitev uporabni{kega imena, ipd.

http://akcije.rutka.net/rot http://akcije.rutka.net/rot http://akcije.rutka.net/rot http://akcije.rutka.net/rot http://akcije.rutka.net/rot

Rezultate in ve~ kot 40 zanimivih fotografij z leto{njega ROTa si lahko ogledate tukaj.

Na Rutko Rutko Rutko Rutko Rutko pa sta se preselili {e Vi~otova Evropa zate (http://evropa-zate.rutka.net) in Poso~je (http://posocje.rutka.net).

[e zanimivost Uredniki portala EON (http://www.eon.si) so RutkaNETu v prvem tednu delovanja podelili kar dve priznanji (bronasta znaka) za obliko oz. vsebino strani. Priznanje sta prejeli osnovna stran (http://www.rutka.net) in stran JOTI-ja (http:/ /joti.rutka.net).

Feferonanje na Ma~kovcu

Bodo~i

in{truktorji, imenovani Feferoni, smo se 18. in 19. septembra, leta gospodovega 1999, feferonali v taborni{ki ko~i Ma~kovec. Za~etek sre~anja je predstavljal adrenalinski {ok v Rakovem [kocjanu ali po doma~e "abzajl" v dolino.

To je bil za nekatere Feferone pravi test zmogljivosti in obenem pomlajevalni pospe{evalnik. Feferoni so se soo~ili s problemom, kako utrditi kolena in umiriti razbijanje srca, ~e ima{ pod ritjo 48 metrov zraka in je vse kar te lo~i od ve~nosti le vrv, privezana na drevo, in en Kekec, ki je vse to pripravil in rekel, da je varno. Toda Feferoni so uporabili vso svojo ostrino in pogumno pogledali strahu v o~i ter se pognali v pogubo. Seveda je bila tudi izjema, ki je za prevoz uporabila ABZAJL TAXI (tel.{t. 900) in se tako zastonj zapeljala proti dnu.

Po spustu smo se adrenalinski odvisniki vrnili v ko~o na kosilo.

Dan smo nadaljevali z balinanjem, kjer smo spoznali, da sta Blondi in Teja prava balinarska talenta. Kako tudi ne; Blondi se je itak rodil z balin~kom v roki, Teja pa vsak dan pili svoje sposobnosti na doma~em igri{~u v dru`bi prijaznih sivih o~etov.

Ker nas je de` pregnal pod streho, smo se lotili igranja twisterja, ali kako nekoga ~imprej "raz~etveriti". Tu je blestela Tinca, ki nam je zelo nazorno pokazala, kako je Kristus trpel na svoji trnovi poti. Poudariti je treba, da ostali Feferoni tudi niso bili od muh, posebej Ajda, ki je edina naredila dvojno osmico s polvozlom in {e vedno hodi.

Dan se je prevesil v no~, no~ je prinesla Mihca, Mihec pa nove zaloge energije za petje pozno v no~. @al pa je tudi energija po~asi usahnila in tako smo se nekje med tretjo uro pono~i in jutrom odpravili spat. Zjutraj (opoldne) smo pojedli {e zajtrk, pospravili ko~o ter se zelo po~asi odpravili domov. V na{e slovo je jokalo celo nebo in to~ilo debele, velike, mokre solze.

Naslednje sre~anje je tik pred vrati in drag-a Feferon-ka, ~e to bere{, se ga zagotovo udele`i, ker ti ne bo `al. Do takrat pa lep pozdrav!

Kekec & Teja

Meteorski roj Leonidov

Primo`

Lani je bil napovedan spektakularen meteorski roj Leonidov, vendar pa so bili v najbolj{em polo`aju za opazovanje Japonci in prebivalci severnega Pacifika. Opazovalci so poro~ali o `are~ih kroglah, ki so se spu{~ale z neba. Vsako minuto se je utrnilo vsaj 10 svetlih meteorjev. Letos bo v no~i s 17. na 18. november teh utrinkov vsekakor manj, bomo pa v bolj{em polo`aju za opazovanje kot lani, saj se bo roj letos dogajal nad Evropo in zahodno Azijo. Vrhunec leto{njega roja Leonidov nastopi ob 03:08 zjutraj. Do tega izra~una so astronomi pri{li glede na lanskoletna opazovanja. Glede na to, da pa so meteorski roji {e vedno dokaj nepredvidljivi (lani so zabele`ili celo dva maksimuma), lahko pri~akujemo vrhunec tudi kak{no uro ali dve prej ali kasneje. Ozvezdje Lev, od koder bodo prihajali meteorji, se bo nahajalo na vzhodni strani neba `e nekako od polno~i naprej. Po~asi se bo vzpenjalo nad obzorje in bo v ~asu vrhunca kakih 40 lo~nih stopinj nad obzorjem. Ko bo Lev najvi{je na nebu (proti jugu), se bo za~elo daniti. Na sliki je podano povpre~no {tevilo utrinkov na uro po posameznih delih sveta, seveda pa je to mi{ljeno za kraje brez smoga in lu~i. Torej Ljubljana ne bo najbolj primerno mesto. Luna zaide `e ob pol enih zjutraj in nas ne bo motila pri opazovanju.

Podro~ja s katerih bo mo~ najbolje opazovati maksimum meteorskega roja Leonidov v no~i s 17. na 18. november 1999. Na sliki je jasno vidno, da je leto{nji optimalni polo`aj za opazovanje Leonidov le malce vzhodno od na{ih krajev. ^rte z oznako pomenijo {tevilo utrinkov na uro.

LUNINE MENE

ZNANE IZJAVE

Nobeno na~rtovanje intelektualca z vsemi finesami njegovega mnogostransko izobra`enega razuma ne more nadomestiti enega samega samcatega intuitivnega duhovnega prebliska. (Freitag)

ozrimo se

ozrimo se v nebo

Venera kot Danica

^e boste opazovali meteorski roj Leonidov, gotovo ne boste spregledali planeta Venere, ki bo `e od 4h zjutraj krasila vzhodno nebo. Venera bo v leto{nji jeseni zjutraj zelo dolgo in visoko na nebu, tako da bo upravi~eno nosila ime Danica. Na jutranjem nebu se bo zadr`evala celo zimo, vse do pomladanskih dni. Venera je notranji planet, zato je vedno na isti strani Zemlje kot Sonce in zato tudi nikoli ni vidna celo no~. Opazujemo jo lahko le pred son~nim vzhodom kot Danico ali po son~nem zahodu kot Ve~ernico, odvisno pa~, ali je navidezno "levo" ali "desno" od Sonca. Torej ne i{~imo Venere zve~er na nebu, ~e je vidna zjutraj in obratno.

Prehod Merkurja ~ez Son~evo ploskev

Redko se zgodi, da nek planet navidezno pre~ka son~evo ploskev. Za nas, ki gledamo z Zemlje, sta edina mo`na kandidata za tak dogodek planeta Venera in Merkur, torej planeta, ki sta {e bli`je Soncu, kot Zemlja. Merkur, ki je Soncu najbli`je, navidezno pre~ka njegovo ploskev v povpre~ju 13 krat v stoletju. Venera, ki je od Sonca bolj oddaljena, pa v povpre~ju manj kot enkrat v stoletju. Letos bo Merkur pre~kal Sonce 15. novembra okoli pol enajste ure zve~er. Na `alost takrat Sonca pri nas nad obzorjem ne bomo videli, pa~ pa si gremo lahko dogodek ogledat v Ameriko ali na Pacifik. Letos je prehod Merkurja ~ez son~evo ploskev {e posebej zanimiv, saj bo za nekatere opazovalce z Zemlje (naprimer iz ju`ne Avstralije in Antarktike) senca Merkurja le oplazila son~evo povr{ino. Kaj takega se dogodi v povpre~ju le enkrat na tiso~letje. Slika predstavlja s Soncem osvetljeno povr{ino Zemlje v ~asu merkurjevega prehoda. Na sliki je ozna~ena tudi meja med popolnim prehodom in le delnim prehodom preko son~eve ploskve.

Vzhod06:4207:0207:2307:37

Zahod16:4916:3116:1916:17

v nebo

Prehod Merkurja preko son~eve ploskve 15. novembra 1999. Slika prikazuje osvetljeno stran Zemlje, od koder bo pojav mo`no opazovati. Vrisana je tudi meja med popolnim in delnim zakritjem.)

Zemljin sosed - planet Venera

Bomo kon~no vsi pihali v ista jadra? Jesenski programski posveti na obmo~jih

V Bohinju

je v za~etku oktobra potekal posvet na~elnikov obmo~ij in njihovih pomo~nikov. Namen sre~anja je bil priprava na izvedbo jesenskih posvetov na~elnikov dru`in in klubov po obmo~jih. Namesto enega posveta za vse rodove, so vlogo organizatorja letos prevzele obmo~ne organizacije ZTS.

Programske usmeritve se bodo v prihodnosti {e naprej oblikovale v programskih komisijah, odgovornost za izvajanje programa pa se seli na obmo~ja in v rodove. Seveda so programska sre~anja tudi prilo`nost za zbiranje povratnih informacijah o mnenjih, `eljah in pobudah iz "baze". Le-te bodo preko pomo~nikov obmo~nega na~elnika za program na{le mesto pri oblikovanju programske "politike" na vrhu.

Na posvetu so ~lani programskih komisij organizatorjem predstavili vsebino, ki jo bodo na jesenskih posvetih posredovali na~elnikom rodov, dru`in M^, GG in klubov PP in pa nekaj mo`nih na~inov izvedbe (metod), s katerimi bodo posveti bolj u~inkoviti. Namen posvetov na~elnikov rodov, dru`in in klubov je na~elnikom dru`in M^, GG in klubov PP:

• predstaviti njihovo vlogo pri izvajanju osnovnega programa ZTS,

• poenotiti predstave in poglede na vlogo,

• zavezati jih k "dogovorjenemu" ravnanju,

• motivirati jih za delo.

To vlogo morajo izvajati stalno, na~elnik rodu pa mora poskrbeti za spremljanje in vrednotenje opravljenega dela (pohvale, konstruktivna kritika). S tem bomo dosegli kvalitetnej{e delo na~elnikov dru`in in klubov z vodniki, predvsem na podro~ju izvajanja osnovnega programa. Poleg svetovanja in motiviranja bodo vodnikom na voljo dodatna orodja, kako izvajati vsebino osnovnega programa (akcije vod-vodu, Vesela sre~anja, Gozdovnik raziskuje Slovenijo, Potni list za Evropo in Evrokoraki...).

Eden od pomembnih premikov je tudi ve~ja programska aktivnost in povezanost na obmo~ju. Tako naj bi pri{lo do izmenjave idej, pobud in informacij v bolj homogenem okolju (zna~ilnosti obmo~ja), zaradi majhne oddaljenosti

iz prve rok e

pa bodo sre~anja bolj u~inkovita. Poleg tega pa se bo v organizaciji za~el proces prenove programa in oblikovanja vzgojnih ciljev za posamezno vejo. Tu bo potrebno usklajeno sodelovanje vseh struktur organizacije, ~e bomo `eleli priti do konkretnih rezultatov, in z vetrom v ista jadra bomo ta cilj dosegli zelo hitro.

Na posvetu so bile predstavljene tudi ve~je programske akcije od MOOTa 2000 v Mehiki do mednarodnega tabora Techuana 2001, misli pa nekaterim uhajajo tudi `e v leto 2002, ko bo na slovenskih tleh zopet zlet popotnikov. Rok za prijavo na razpis za soorganizatorja se je iztekel v teh dneh.

Naslov programaTE^AJ ZA MENTORJELOKOSTRELSTVO I.DELAVNICA ZASEMINAR ZATE^AJ PIONIRSTVA INTE^AJ ZA PRE@IVETJESEMINAR ZA

TOPOGRAFIJE INORGANIZATORJE INORGANIZATORJEBIVANJA V NARAVIV NARAVI ZMENTORJE

ORIENTACIJE TERIZVAJALCE TE^AJEV,[OLE V NARAVIRASTLINAMI ZATABORNI[TVA

ORGANIZATORJESEMINARJEV,PREHRANO IN ORIENTACIJSKIHDELAVNIC IN DRUGIHZDRAVJE TEKMOVANJOBLIK IZOBRA@EVANJA

Podro~je2.7. - [PORTNA2.7. - [PORTNA2.11. - PROGRAMI ZA2.12. - PROGRAMI ZA2.12. - PROGRAMI ZA2.12. - PROGRAMI ZA3.1. - SPLO[NI

VZGOJA (ZA VSEVZGOJA (ZA VSESPOPOLNJEVANJESPOPOLNJEVANJESPOPOLNJEVANJESPOPOLNJEVANJEPROGRAMI ZA STOPNJESTOPNJEANDRAGO[KIHU^ITELJEV IZBIRNIHU^ITELJEV IZBIRNIHU^ITELJEV IZBIRNIHMENTORJE

IZOBRA@EVANJA)IZOBRA@EVANJA)DELAVCEVPREDMETOV INPREDMETOV INPREDMETOV IN(MENTORJI MLADIM VSEBINVSEBINVSEBINRAZISKOVALCEM, MENTORJI KRO@KOV)

Na~inA3 - 50% sofinanciranjeA5 - 20%A4 - 100% kotizacija, 2A4 - 100% kotizacija, 1A4 - 100% kotizacija, 2A4 - 100% kotizacija, 2A4 - 100% kotizacija, 1,5 financiranja ins strani M[[, 2 to~kisofinanciranje s stranito~kito~kato~kito~kito~ke {tevilo to~k zaM[[, 2 to~ki

napredovanje v

poklicu

CiljnaTe~aj je namenjenU~itelji in profesorjiPedago{ki delavci inSeminar je namenjenTe~aj je namenjenTe~aj je namenjenPedago{ki delavci v populacijau~iteljem {portne vzgoje,{portne vzgoje.drugi, organizatorji inpedago{kim delavcem,prete`no u~iteljemprete`no u~iteljemosnovnih in srednjih u~iteljem zemljepisa in,izvajalci te~ajevki kot obliko vzgojno-prakti~nih vsebin vprakti~nih vsebin v{olah, ki bodo v okviru profesorjem geografije,seminarjev, delavnic inizobra`evalnega delaCentrih {olskih inCentrih {olskih inprosto~asnih dejavnosti ki `elijo s prakti~nimdrugih oblik izobra`evanja.organizirajo in vodijoob{olskih dejavnostih inob{olskih dejavnostih inin izbirnih vsebin delom osvojiti znanja{olo v naravi v oblikipa pedago{kimpa pedago{kimmentorji taborni{tva. orientacije in topografije.taborjenja.delavcem, ki bododelavcem, ki bodo znanja in ve{~ineznanja in ve{~ine uporabili pri svojem delu.uporabili pri svojem delu.

VsebineUdele`enci se bodoUsmerjanje u~encev inOrganiziranost, na~in delaUdele`enci bodoUdele`enci bodo.Udele`enci bodoUdele`enci se bodo seznanili z osnovnimidijakov v spoznavanjena delavnici in vklju~eneseznanjeni s tehni~nimispoznali in z vajospoznali in z vajo seznanili s temeljnimi elementi kartografije inlokostrelskega {porta,teme bodo udele`encemnormativi in pogojiizpopolnjevali svojaizpopolnjevali svojana~eli taborni{ke osnovami gibanja naseznanitevobogatile znanja nabivanja v naravi,znanja na podro~juznanja na podro~juorganizacije, njeno terenu, uporaboudele`encev zpodro~ju sistemati~negana~inom okoljuvrvne tehnike, gradnjespoznavanja in pripraveorganiziranostjo, metodo osnovnih pripomo~kovosnovami lokostrelstva.pristopa k izobra`evanju,prijaznega taborjenja,razli~nih objektov izu`itnih rastlin (njenihdela, programom za za orientacijo, risanjemdinamike vodenja,dobili pa bodo tudinaravnih materialov indelov) in priprave hranerazli~ne starostne veje, topografskih izdelkov inkomuniciranja, svetovanasmernice in ideje zapriprave hrane v naravi.v naravi.poleg tega pa bodo organizacijo razli~nihin vrednotenja.popestritev programa spridobili potrebna znanja oblik orientacijskihtaborni{kimi ve{~inami,s podro~ja vodenja, tekmovanj.{egami in navadami.planiranja in organizacije.

Kotizacija7,200.00 + stro{ki15,000.00 + stro{ki22,100.00 + stro{ki4,400.00 + stro{ki17,000.00 + stro{ki12,800.00 + stro{ki8,200.00 + stro{ki

bivanjabivanjabivanjabivanjabivanjabivanjabivanja Stran v195200366368368368372 katalogu prog.

'99 '99 '99 '99 '99

Dr`avni mnogoboj ZTS GG, PP, Gr - rezultati Ajdov{~ina 18.-20.junij 1999

Vsi prav radi s taborni{kih akcij po{lijamo prijateljem, doma~im in znancem pozdrave na razglednicah. Odslej to lahko po~nete tudi na trinajstih razgledicah s taborni{ko tematiko. Motivi z raglednic `e prav dobro poznate. Ponujajo se nam z leto{njega

koledarja. Komplet trinajstih razglednic lahko kupite za 250 tolarjev v Zadrugi ZTS.

navlako, da vas ne bo zeblo, in se vidimo na

tam mnogo tabornikov, ki se bodo

preganjali

bno, pomembno je, da bo sneg, da bo mrzlo,

ZOT-u.

orientacijsko

Halo! Za vse, ki se ne bojite mraza in

ZOT pravijo da bo

"iberhoze",

in

belih

naslednje tiso~letje ali ne, pravzaprav sploh ni pomem-

mrzlih nosov. Windy

<Plonca> mislim, da nam urednikom manjka kakr{negakoli odzivanja na izdano revijo.spra{ujem se, ~e je tudi pri tabornikih tako, da v primeru, ko je vse v redu ni od nikoar ni~ sli{ati, sicer pa so prito`be. Ali se motim?

* keti vam vsem `eli lep dan {e naprej

<Vinetou> mislim, da je to sirsi problem!

* fluivious sprasuje vse po konkretnih temah za 'strokovne clanke' v Taboru

propagandisti

*** keti has quit IRC (Leaving_)

<Bubi_RAJ> pionirstvo recimo

<Bubi_RAJ> ker ni prirocnika

<Bubi_RAJ> se

<fluivious> OK, to je fajn, samo rabimo fotografije

<Vinetou> uaaaa

<fluivious> jih bomo kradli oz. si jih sposodili?

<Bubi_RAJ> matija: ja verjamem ja

<fluivious> Saj ce dobimo eno skupino, ki bi to sestavljala, pa lastne izkusnje pisanja je dobro ... samo slike ... <fluivious> in to take slike, ki detajle kazejo, da en ko prebere, res zna nardit... po moje vsaj

* DannY pravi da tale tukaj izjava ni ~isto ni~ konstruktivna

* fluivious pa pravi, da je ze bolj od DannY-jeve

* DannY najbolj pametne ven me~e

<fluivious> DannY: daj se nam kaj teh pametnih zaupaj

<Bizi> In take slike, da bodo izpadle lepe tudi na tisku!

<fluivious> To je problem tiskarne

<Bizi> A, ne tudi fotografa!

<Sterko> dani ne more zaupat n~ pametnga ker ni pameten

<Vinetou> predlagam, da se zacne kaksna polemika v stilu

KAM PLOVEMO....kajti oblikovati bomo morali mission statement in vzgojno izjavo...in ce ljudje tega ne poznajo sirse, tega ne morejo ovrednotiti in celo pogovarjati se o tem ne morejo konstruktivno!

<igorQ> ritchie!

<fluivious> Sterko: juhej

<pugy> ko smo ze pri sirsih problemih odzivanja - ali taborniki imajo sploh mnenje - taksno kot taborniki namrec????

<Sterko> ni kej kar je res je res

<Ritchie> jee

<Plonca> Jaz po vseh teh letih zgovarjanja na pripravo na tisk in tiskarno res ne vem ve~, kdo mora kaj naredit za dobro sliko-fotko.

<Vinetou> pozdrav Ritchie!

<Bizi> ^e je slika slikana s trotl kamero in fle{em bo verjetno zani~, ker fle{ uni~i barve.

<pugy> a je to ta pravi Ritchie?

<Ritchie> seveda...

<Ritchie> rd ritchie

<fluivious> Jeeeeeej RD

<pugy> good old times RD yeah

<igorQ> no bo ritchie kej povedal o tisku tiskarnah in obdelavi slik :)

<Sterko> danny nima pojma

<Ritchie> ne vem cist o cem se menite

<fluivious> Menimo se o Taboru in pomanjkanju strokovnih clankov, za katere noben ne ve, kaj naj bi bili

V glavnih vlogah:

Fluivious – Matija, Tabor

Spela – [pela, Gozdovnik

Plonca – Polona, Medo

Bizi in Pugy

Izvedeli smo, kaj je narobe! Seminar za propagandiste na IRC-u

Pole`avanje

, ki ga ponavadi prihranim za sobotna jutra, ker se ga zaradi zgodnjih predavanj med tednom sploh ne grem ve~, sem zamenjal za sedenje za mizo in z resnim pogledom na ekran spremljal dogajanje na Mre`i. Kot urednik revije Tabor sem smel sodelovati na prvem elektronskem seminarju za propagandiste, ki se je v soboto, 16. oktobra, dogajal vzporedno z JOTI-jem.

Pogovorili smo se o mnogih stvareh in spet na~eli temo strokovnosti in ~lankov, ki bi bili dovolj dobri za objavo v Taboru. Kljub Pugyjevemu poizvedovanju, kako ocenjujejo revijo Tabor (jo obravnavajo kot trobilo ali ne), iz izjav udele`encev ni uspel ugotoviti tistega pravega, pristnega odgovora na zastavljeno vpra{anje. Kasneje so zavore malce popustile in takrat smo zares spregovorili o stvareh, ki bralce, prisotne na elektronskem seminarju, motijo. Tabor naj bi bil "meglen", naredili naj bi pesmarico na sredini Tabora in pisali o pionirstvu. Pohvale vredene ideje, ki pa, `al, ostanejo zgolj v mislih ali pa v skrajnem primeru na papirju.

Pet "zveznih" IRC-arjev – Pugy, Matija, [pela, Polona in Bizi – se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli h konstruktivnej{i razpravi in tako {e bolj{i reviji Tabor v naslednjem letu.

Matija

O pestrosti pogovora ne velja izgubljati besed. Za pravo predstavo si preberite del pogovora s kanala #zts.

Ujemimo svet v lastno mre`o Znanje prena{amo preko NET-a @ivimo

v moderni dobi, katerega ritem narekuje tudi pretok informacij. Svet je prepreden s kopico komunikacijskih sredstev, brez katerih si `ivljenja sploh ne moremo ve~ predstavljati. Brez`i~ni telefon in Internet nam omogo~ata, da je informacija pri uporabniku v del~ku sekunde.

Projekt "Pravica izvedeti" je nastal iz potrebe po re{evanju naslednjih problemov:

Vendar informacije {e vedno oblikuje ~lovek. Tako kljub razviti komunikacijski infrastrukturi in informatiki dru`ba {e vedno ne ve veliko o nas - tabornikih. Le malo ljudi ve, da je taborni{tvo vzgojno-izobra`evalna organizacija, ki skrbi za celovit razvoj mladega ~loveka, in da so vodje (vodniki, na~elniki, rodova uprava), ki najbolj neposredno skrbijo za izpolnjevanje namena organizacije, prostovoljci.

Povod za nadaljevanje dela na tem podro~ju je bilo dejstvo, da smo doslej storili premalo. Lansko leto smo izobrazili "samo" 10 propagandistov, rodovi izdajajo vedno manj glasil, vedno manj je tistih vodov, v katerih so ~lani osvajali ve{~ine vodov kronist, poro~evalec, urednik glasila ali novinar.

Zato smo 16. oktobra 1999 obrnili nov list pri prizadevanjih za:

• novinarsko izobra`evanje mladih,

• vzpodbujanje pri oblikovanju prispevkov za medije in

• zagotavljanju mo`nosti za objavo teh prispevkov.

• nezanimanje (v~asih celo apati~nost) za vklju~evanje v v demokrati~nih procesih odlo~anja in aktivno vlogo v njih,

• premajhna dru`bena anga`iranost za ozave{~anje ve~jega {tevila mladih,

• neustrezna izgradnja vrednostnega sistema mladega ~loveka (kaj je pozitivna vrednota?),

• premajhno zavedanje in izkori{~anje medijev kot sredstva za pove~anje "akcijskega dosega",

• prenizka raven novinarskega znanja za delo na tem podro~ju.

Glas(ilo) se`e v deveto vas

V `elji ve~je popularizacije taborni{tva v dru`bi smo pripravili projekt "Glas(ilo) se`e v deveto vas". Ideja projekta sloni na izdelavi rodovih glasil, ki bi jih ob dnevu tabornikov leta 2000 izkoristili kot predstavitev taborni{ke dejavnosti v lokalnih okvirih (ob~ina, {ole, vrtci, planinci, jamarji, gasilska in druga mladinska dru{tva, podjetja....).

Seveda bo projekt za`ivel v polnem sijaju, ~e boste sodelovali prav vsi. Vse dodatne ideje in pobude zbiramo v uredni{tvu revije Tabor.

Izobra`evanje na daljavo - preko

Interneta

Ena izmed alternativnih in privla~nih oblik izobra`evanja je tudi izobra-

`evanje na daljavo. Je ~asovno ugodno, ker sami odlo~amo, kdaj se bomo izobra`evali, in finan~no ugodno, ker preko ra~unalnika in Interneta dose`emo pripravljeno izobra`evalno gradivo. Tako smo letos poskusno pripravili strani z dokumenti iz lanskoletne delavnice za propagandiste (www.rutka.net/info/ seminar). V elektronski obliki so tako dosegljivi vsi dokumenti, ki se nana{ajo na iskanje pravega ~loveka, znanja, ki jih propagandist potrebuje, in naloge, ki jih bo za potrebe rodu opravljal. V naslednjem letu bomo razvili pilotski projekt izobra`evanja na daljavo, le-ta pa bo osnova za pridobivanje znanj za podro~ja izvajanja podpore (propagandist, gospodar, tajnik in blagajnik...).

propagandisti

taborova

Tako

je hladno, da lahko vidimo svojo sapo, ko zjutraj globoko dihamo zaradi hitenja v {olo. Hladno vreme pa pomeni tudi ve~ ~asa v dolgo~asni u~ilnici, ki brez pravih nasvetov in idej ni preve~ primerna za vodova sre~anja. Vsem vodnikom brez idej – nasveti za vodovo sre~anje.

Mlaj{i M^-ji

Odpravimo se v naravo in s sabo prinesimo razli~ne plodove, ki jih bomo s pomo~jo zobotrebcev sestavili v razli~ne `ivali. Spoznamo taborni{ki kroj in razlo`imo pomene posameznih delov kroja ter na{itkov. S pomo~jo igre se lahko nau~imo, kateri starosti pripada katera barva rutke. Ob tem tudi razlo`imo, da je kroj posebno obla~ilo, ki mora biti vedno urejeno in ~isto.

Starej{i M^-ji

Spoznamo razli~ne vrste lesa in njihove lastnosti, predvsem za obdelavo (vrezovanje ornamentov, za`iganje vzorcev, izrezovanje predmetov ...). Iz lesa lahko naredimo koristne predmete – obro~ek za rutko, jedilni pribor in {e mnogo drugih stvari.

Nau~imo se pravilno in varno uporabljati vrv. Spoznamo vozle in njihovo pravilno uporabo glede na namen. Pogovarjamo se o razli~nih materialih, iz katerih so narejene vrvi in o lastnosti le-teh. Kako pomembna je debelina vrvi, katere debeline se za kaj uporabljajo.

potuha

Mlaj{i GG

Predstavimo naravno vrednost pragozdov in rezervatov. Kaj je narodni in kaj krajinski park, kak{na je njuna kulturna vrednost, kaj si lahko v njih ogledamo. Spoznamo modelarstvo in s pomo~jo poznavanja osnovnih vrst vezi (vzporedna, kri`na, diagonalna) naredimo razli~ne modele iz lesenih letvic. ^e imamo na voljo veliko ~asa in dovolj materiala, lahko izdelamo tudi model zmaja, ki ga kasneje preizkusimo na travniku. Ob tem se pogovarjamo, zakaj stvari letijo in kako lahko letijo pti~i. Igramo se lahko igro kdo pozna ve~ razli~nih zra~nih plovil.

Starej{i GG

Vodovo sre~anje lahko organiziramo dovolj zgodaj, da si ogledamo son~ni vzhod. Pogovarjamo se o dol`ini dneva in o tem, od kod dobi sonce energijo za svoje sijanje.

Predstavimo osnove fotografije in se pogovarjamo o pomembnosti fotografije in njenih razli~nih na~inih uporabe. Kako lahko taborniki uprabljamo fotografijo in koga ali kaj naj fotografiramo. S fotoaparatom se odpravimo v naravo in naredimo nekaj posnetkov, na njihovi osnovi lahko nari{emo skico poti.

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca: Vodnik vodi vod

stare, lepe, taborni{ke...

Jesenska jutra Jesenska jutra so nekaj najbolj nemogo~ega. Meglena mrakobnost no~ podalj{a v dopoldne, ceste proti prestolnici so polne `iv~nih in napol spe~ih voznikov, in ve{, da bo{ spet zamudil v slu`bo, pa ~eprav si {el od doma deset minut prej kot obi~ajno…

Takrat ti ne preostane ni~ drugega, kot da vdan v usodo poslu{a{ radio, po mo`nosti postajo z ~imve~ glasbe, saj jutranji napovedovalci obi~ajno stresajo take, da bi jih ~lovek z u`itkom… saj veste kaj.

Prej{nji teden so na moji najljub{i postaji kar nekam hudo pogosto vrteli popev~ice kranjskega kantavtorja, ki je imel svoje ~ase tudi kak{en koncert v gozdni {oli. Medlo se {e spomnjam, da smo dolga leta nazaj poslu{ali njegove pesmice, pa so nas kaj kmalu odgnali spat, ve~ina vodnikov pa se je v {otore priklatila {ele bolj proti jutru.

Njegova nedvomno najbolj popularna pesmica mi je dala malo misliti (kaj pa naj ~lovek drugega po~ne, ko ob pol sedmih zjutraj ~aka v koloni). Besedilo je, ~e se obesimo na zadnji verz, povsem skregano s taborni{kimi vrednotami. Druga~e pa lepo povzema razmi{ljanje tabornika, ki ga ob misli na miren ve~er v naravi zajame melanholija. @e od ~asov, ko smo jo skupaj z Andrejem prepevali ob ognju v gozdni {oli, me tisto vino na koncu nikoli ni motilo. Zdaj pa sem opazil, da pesmica opeva alkoholno omamo, c c c…

Tam nekje pri ~rnu{kem kri`i{~u sem sklenil, da je vse skupaj neumnost. Pesmica je lepa. In ~e koga moti tisto vino na koncu, naj mu pri{epnem, da se da pre`iveti tudi brez…

VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN

Andrej [ifrer

GVse manj je Cdobrih gos G tiln CG , vse manj je Cdobrih lju D di, Cvse bolj nas dolg~as razj G ed ea, neko~ pri a jatli zdaj Dtujci smo G si

GZnanost in t Cehnika, G avto, tele a vizija, so priko Gvali te v D zlati brlog D7 .

Gve~ ne poz Cna{ ljudi, Dvse bolj se t a i mudi, in preh Giteva{ ~as, ne z Dna{ ve~ priti v vas

Mre`a nevidnih je~ stiska nas preko ple~ stiska nas in du{i, tako smo sami pustil bom mestni ~as, {el bom `ivet na vas ~as si bom sam vzel, ne bo me ve~ v rokah imel.

[el bom v dobre gostilne, {el bom med dobre ljudi, nalil si bom ~istega vina in zapil se s prijatli do dne.

Primo`

Kaj pa ti ve{?

Kaj pa ti ve{?

Ve{, ~esa si se nau~il? Ve{, ~esa bi lahko u~il druge? Morda pa `e vse ve{?

Na sprehodu preko besed iz knjige Lea F. Buscaglia @ivimo, ljubimo in se u~imo se v~asih ustavi ob bistrem tolmunu svojega vedenja o sebi in se vpra{aj {e kaj novega, odkrij kak{en nov kamen na dnu. Morda bo to prijetno spoznanje, ali pa bo zaskelelo – nikar pa se ne ustra{i in le pogumno naprej!

»Spominjam se dne, ko sva se z u~iteljem sprehajala po bambusovem nasadu. ^e ste `e bili na Japonskem, gotovo veste, kako je to lahko lepo. Sprehajala sva se po tistem gaju in jaz sem nekaj vneto razlagal. Imel sem `e suha usta od silnega razlaganja vseh neverjetnih stvari, od dokazovanja, kako pameten sem in kak{na modrost me napolnjuje… Resni~no sem se trudil, da bi naredil vtis na tega ~loveka. Ko sem mu tako vneto dopovedoval, kaj vse vem, se je ta, druga~e silno miroljuben ~lovek, zasukal in me kresnil naravnost ~ez usta. To navajam le kot primer, ko smo `e ravno pri dobrih tehnikah u~enja. Dr`e~ se za ustnico sem ga pogledal in vpra{al: "Zakaj si to storil?" Silovito in z ve~jo ognjevitostjo, kot sem jo kdajkoli prej opazil pri njem, mi je odvrnil: "Ne teptaj mojih misli s svojimi umazanimi nogami!"

Povem vam, da sem si danes, preden sem se napotil k vam, temeljito umil noge. Niti najmanj{ega namena nimam hoditi po nikogar{njih mislih. Vse, kar bi rad dosegel danes zve~er, je, da bi se vsaj maj~keno razdali drug drugemu. Od tistega, kar vam lahko dam, posku{ajte vzeti nekaj zase. ^e ne najdete ni~ primernega, pustite, da gredo moje besede mimo vas. Nimam sekire, da bi sekal, in ni~esar nimam, kar bi vam lahko prodal, imam pa veliko stvari, ki jih lahko z vami delim z najve~jim veseljem.

Domnevam, da vas ve~ina ve, kako globoko sem zatopljen v {tudij ljubezni in da sem prepri~an, da se ljubezni lahko u~imo; to razlagam tudi v svojih knjigah in na predavanjih. Prav zares verjamem, da ima vsak od nas ogromno, neverjetno zalogo ljubezni, ki pa velikokrat samo ostaja potencial. Kot vsak potencial pa tudi ta propada ali pa vsaj miruje, ker se z njim ni~ ne dogaja, ker ga nih~e ne izrablja. Jaz sem eden tistih redkih posebne`ev, ~udakov, ki si je `e pred leti upal predavati

o ljubezni, ki je na univerzi razpisal seminar o ljubezni. Na za~etku sem imel v razredu 15 ali 20 slu{ateljev, danes pa bi brez te`av napolnil dvorano za {tiristo, petsto ljudi. [tevilo posku{am omejiti vsaj na 50, ker se sicer ne moremo pogovarjati. Jaz vseh teh ljudi ne u~im. Vse skupaj samo spro`im, omogo~im, da se zgodi. Skupaj posedemo in tudi jaz se u~im. Skupaj se u~imo. Ker se ljubezni u~imo ves ~as, se je je vsak nau~il druga~e in vi lahko u~ite mene ravno tako, kot jaz u~im vas.

trenutki

Lrga

Taborniki v Malem domu

Taborniki v Malem domu

Tudi

letos smo skupine za delo z druga~nimi organizirali tabor v Malem domu. Za vse nas je bilo to zelo prijetno do`ivetje, saj smo nekateri bili tam `e stari znanci.

Tisti, ki smo bili prvi~, smo do`iveli novo nepozabno izku{njo, ki nam je pribli`ala druga~nost. Odprla nam je nov pogled na svet. Zdaj bomo brez strahu in z ve~jo mero razumevanja sprejemali dejstvo, da smo si vsi ljudje razli~ni in da se moramo nau~iti sprejemati drug drugega ne glede na na{e razlike in posebnosti.

Tabor bomo organizirali tudi prihodnje leto. Vsi, ki bi se nam radi pridru`ili, ste `e zdaj vabljeni. Razpis bo objavljen v Taborni{kem vestniku.

druga~ni

Koliko nas gre v en {otor?

Le kaj mi bo narisala?

Taborniki so pa res iznajdljivi – tudi de` jih ne ovira.

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

Deset dni v mestu treh rek Ekspedicija Ru{evcev na Bavarsko

Taborniki

iz Rodu sne`ni{kih ru{evcev zadnja leta veliko sodelujemo z vrstniki iz tujine. Tako smo pred leti obiskali skavte iz Luksemburga, ki so nam obisk vrnili lansko leto s taborjenjem v taborni{ki ko~i v ^rnem dolu. Letos pa se je skupina devetih tabornic in tabornikov odpravila na prijateljski obisk v Nem~ijo

Projekt z imenom " Mladi brez Mladi brez brez meja meja meja meja meja", ki smo ga bistri{ki taborniki zasnovali skupaj z Bavarskim mladinskim svetom in nam{kimi taborniki, je potekal med 16. in 26. avgustom v mestu Passau na Bavarskem. Gostitelji, ki letos praznujejo 5. obletnico obstoja, so poleg bistri{kih tabornikov na svoj tabor povabili {e protestantske in katoli{ke skavte iz dveh sosednjih mest ter vrstnike iz Meissna, mesta v vzhodni Nem~iji. Tako se je na tabornem prostoru, ki le`i slabe pol ure hoda iz sredi{~a mesta, zbrala skupina 50 tabore~ih.

Tamkaj{nji Pfadfinderji Pfadfinderji Pfadfinderji Pfadfinderji Pfadfinderji so se potrudili in pripravili zares zanimiv program. Mesto Passau, ki le`i na meji z Avstrijo, smo spoznavali skozi orientacijsko igro. Poleg katedrale sv. [tefana, ki slovi po najve~jih orglah na svetu (17774 pi{~ali), je mesto znano zlasti

Na ogledu s turisti~no ladjo

Zadnji ve~er – darila, menjava rutic, slovo ...

po tem, da se v njem sre~ajo tri velike reke – Donava, Inn in Ilz – zato ga imenujejo tudi Mesto treh rek.

utrip

V taboru so potekale {tevilne kreativne delavnice, z nem{kimi prijatelji pa smo se pomerili v razli~nih {portih. Da bi bolje spoznali okolico, smo se podali na pohod v pre~udovito pokrajino Bavarskega gozda, ki jo krasijo majhne, toda skrbno urejene vasice in polja. Na taborjenju, kjer so mladi nem{ki taborniki-novinci sve~ano zaprisegli, je Bistri~ane doletela ~ast, da smo jim podelili rutice. Te sve~anosti se je udele`ila tudi `upanja Passaua, ki nas je naslednji dan povabila na ogled izjemno lepo poslikane mestne hi{e. Nadvse zanimivi pa so bili tudi taborni ve~eri. Medtem, ko je pe{~ica tabornikov skrita v gozdu ~akala na prijatelje, ki so se namenili ukrast zastavo, so drugi prepevali in se zabavali ob tabornem ognju.

Na Bavarskem smo pre`iveli deset pre~udovitih dni, ki so se `al prehitro kon~ali. Ob zadnjem stisku rok smo zapeli "Pri{el je ~as slovesa" in si obljubili, da se {e sre~amo. Nem{ki prijatelji so se izkazali kot odli~ni gostitelji, Bistri~ani pa jim bomo sku{ali gostoljubje vrniti prihodnje leto, ko nas zagotovo obi{~ejo.

Gregor Kova~i~ – Kovo

Skupinica tabore~ih

Ni ovir za tabornike - na pohod tudi bosi, ~e je treba.

Tabore~i

Taborjenje ob Kolpi

Poletje

je za {tevilne ljudi ~as za oddih, sprostitev in nabiranje novih mo~i za prihodnje podvige. Zakaj bi taborniki bili kaj druga~ni? Spet smo torej kon~ali na letnem taborjenju, le da tokrat ne v Bohinju, temve~ ob Kolpi, v Srednjih Radencih. Po desetih letih smo se prvega `e nekoliko naveli~ali in si za`eleli spremembe. In to smo tudi dobili.

Ko smo se 20. avgusta s solzami v o~eh in rob~ki v rokah poslovili od star{ev, nas je ~akala nekajurna vo`nja, za {tevilne pravzaprav kar izlet v neznano. Po vseh kilometrih in bolj ali manj uspe{nem manevriranju na{ega {oferja skozi ovinke, nas je ob prihodu pri~akal hladen tu{. Pravzaprav tega sploh ni bilo, kot tudi ne kuhinje, jedilnice in {tevilnih drugih za `ivljenje bolj ali manj potrebnih pridobitev civilizacije. Tako nas je pred po~itnicami ~akala {e "gradnja" vsega potrebnega za po~itnice. Vsem oviram navkljub smo bolj ali manj uspeli in tako naredili dober uvod v prvo taborjenje Kvedrovega rodu ob Kolpi. Za opis dogodkov prihodnjih dni bi potreboval bistveno ve~ prostora kot ga je na voljo. Uvod je bil krst novih tabornikov, vsakodnevno pa je bil na sporedu ve~erni taborni ogenj, ki da tabornemu vzdu{ju poseben ~ar, in ve~erne igre ob njem. Sledil je orientacijski pohod za nekoliko starej{e in t.i. ‘lov na lisico’ za mlaj{e. Pri tem naj omenim, da slednji nima prav nobene zveze s pravo lisico in/ali nesmiselnim tekom za njo. ^ar igre je preizkusiti svoje taborni{ko znanje in najti starej{ega tabornika, ki se skrije v okolici tabora - letos Bo{tjan nekje med koruzo in fi`olom. Kot pravi taborniki smo imeli tudi pohod. In ker vsak tabornik mora jesti, smo imeli pa~ pohod v trgovino. Da pa

utrip

ne bo zvenelo preve~ enostavno, naj povem, da je bila najbli`ja trgovina oddaljena 7 kilometrov. Za vse navdu{ence nad kulturo smo obiskali bli`njo formo vivo. Ogled slednje pa je bil koristen tudi za vse ljubitelje dobrega starega humorja. ^e vam zadnji stavek ni najbolj jasen, se enkrat sami odpravite na ogled in mi sporo~ite svoje mnenje. Zadnja velika avantura je bilo bivakiranje. Robinzonov otok brez Robinzona, a s kopico kri~e~ih in vre{~e~ih tabornikov. Torej, dvodnevni izlet v gozd brez {otorov, kuhinje, kopalnice in navsezadnje brez ~okolade in podobnih izumov civilizacije. Ko vso stvar za~inimo z no~no nevihto, pa dobimo res pravo stvar. In tako se je stvar tudi iztekla. Kljub v veliki meri de`evnemu vremenu in orja{kim koli~inam blata na vsakem koraku je bilo to taborjenje eno bolj{ih. Da otro{kega veselja zaradi spanja na seniku niti ne omenjam. Navsezadnje pa je ravno dru`enje stvar, ki ga pri tabornikih postavljamo v ospredje. De` pa smo za naslednje leto `e prestavili na drug termin, tako da te`av z vremenom ne bo ve~. Vsem

mamam, ki so {e ves naslednji teden ~istile obla~ila svojih nadobudnih tabornikov, pa naj v tola`bo povem le to: moja se {e zdaj prebija skozi nepregledne kupe raznovrstnih obla~il, sam pa {e

vedno nisem na{el vseh kosov svoje garderobe. Upam, da se bomo vsi, ki smo Kolpo brodili letos, videli tudi naslednje leto. Le da bomo takrat vzeli rafte namesto {otorov. Nikoli se namre~ ne ve!

Bo{tjan Predikaka, fotografije Jana Skaza

Kvedrob Rod Ptuj

Na{e taborjenje 39

Trebanjski

taborniki iz Rodu sivih jel{ smo od 25. julija do 1. avgusta taborili na Krasincu v Beli krajini.

Na prvi dan taborjenja smo se ob pol osmih zjutraj zbrali pred prostori dru{tva in se odpravili na `elezni{ko postajo. Ko je pri{el vlak smo vedeli, da bomo 7 dni `iveli v neokrnjeni naravi.

Prispeli smo na taborni prostor in si poiskali {otore. Kot se za vsak tabor spodobi, smo si napravili tudi jambor, na katerem je plapolala zastava. Prespali smo prvo no~, zjutraj zapeli himno, pojedli zajtrk in se vsak dan odpravili na kak{en izlet. Tako smo obiskali hrib Ku~ar, {portno letali{~e, letalo iz 2. svetovne vojne, …

Kaj pa stra`a?

Seveda, tudi na to nismo pozabili. Budno smo pazili na zastavo v poznih no~nih urah. Le nekateri so zapirali svoje trudne o~i in nekateri tudi pospali. Stra`o smo popestrili s koruzo in krompirjem, ki smo jih pekli na ognju in s tem za nekaj ur umirili lakoto v na{ih `elod~kih. Saj poznate pesem "Na{ tabor" in dva verza: "Na stra`i pa ojoj, nam motijo pokoj, itd …" To se je uresni~ilo, saj so nam ukradli zastavo. Tudi Kolpa je narasla in poplavila, tako da smo imeli majhne neprijetnosti. Kar naenkrat smo dobili ukaz, da moramo pobrati svoje stvari. [otore smo namre~ za~eli seliti v zgornje predele travnika. Ta "podivjana reka" se je kon~no umirila in normalno tekla naprej.

Nismo pa pozabili na kopanje. Bili smo tako neu~akani, da smo vsi oblekli kopalke in poskakali v 16 stopinj Celzija mrzlo vodo.

Ko smo junaki pri{li iz vode, smo urno stekli k brisa~am.

To so moji vtisi s tabora.

Andrej @u`ek, Rod sivih jel{ Trebnje

utrip

"Fille ruge" Vodni{ke {ole RJZ zopet v Ribnem

V vsej

svoji lepoti se je

Vodni{ka {ola razbohotila `e v tistih junijskih dnevih, ko je bila temperatura v okolici Bleda okoli 30 stopinj. Ker smo Velenj~ani obsedeni z velikimi stvarmi, je bilo tudi to leto prisotnih veliko tistih, ki so si `eleli priti do laskavega naslova vodnik-ca v RJZ.

^e zmore{, naredi! ! Je bil na{ moto in smo izvedli te~aje kar v {tirih izmenah po deset dni. Tako je v Ribnem vrelo od skic, orientacije, dela z M^, GG, psihologije starostnih skupin … kar od 28. 6. pa do 3. 8. 1999. V ozra~je se je tako sprostilo toliko energije, da bi lahko za tistih 40 dni nuklearko v KR[KEM mirno zaprli.

Projekt je terjal ogromno dela `e med letom. Pohvalimo se lahko, da smo to leto izdelali nov delovni zvezek. Taborni{ke dobre vile so pomagale s svojimi stranmi vsem, ki so listali po njih. V letu, ki prihaja pa srame`ljivo kuka na svet `e nova obse`na rodova knjiga o tem in onem …

Da pa nismo in{truktorji RJZ predajali taborni{kega znanja samim sebi ali pa okoli{kim kravam po Ribnem pri~a slede~i podatek, ki stoji pribit kot kol v zemljo. Vseh, ki so se potegovali za dva rde~a trakca na ~lanskem traku, je bilo to~no 60.

19- 12- 12- 17

To niso mere kak{nega brhkega dekleta, ampak {tevilo udele`encev po izmenah. Ugotavljamo pa, da je tak{nih rodov oz. obmo~ij, ki bi vzgajala tolik-

utrip

{no {tevilo mladih vodnikov na ju`ni strani Alp, zelo malo.

Kako skuhati vodnika

V na{i vodni{ki {oli ~aramo `e med letom. Bodo~e vodnike tako pripeljemo do stopnje, v kateri znajo vsi `e vsaj za en kotli~ek taborni{kega znanja. Koliko damo v ta kotli~ek olja, ~ebule, mesa, krompirja … in drugih dobrot je na{ receptura, ki vam jo rade volje zaupamo na tem ali onem sre~anju. Ob koncu dodamo {e dobre za~imbe in uspeh je zagotovljen. Da ne bo zamere, taborni{ko znanje primerjamo z za~imbami za gola` samo zato, ker smo vsi {e malce pod vtisi leto{njega ROT-a, ki se ga je udele`ilo kar sedem ekip. Tudi to je delo Vodni{ke {ole. Treba je povedati, da je bilo zopet ogromno ustvarjalnega dela, umazanih rok, pobarvanih skic, nepozabnih predstavitev ob tabornih ognjih, prebivakiranih no~i, nekaj `uljev, smeha, izmenjav idej…..

Na{e Vodni{ke {ole so se poleg Rodu jezerskega zmaja udele`ili {e Rod toplega vrelca, Rod Lilijskega gri~a ter Rod Srnjak Logatec, kar nam ka`e zaupanje v na{e delo in obilo dobre volje pri delu v prihodnje. Vemo, da imamo potencial in kader, ki lahko vzgaja dobre vodnike. Vemo pa tudi to, da so po Sloveniji rodovi, ki ne morejo izvajati lastnega procesa izobra`evanja. ^e vam lahko pomagamo, se nam oglasite.

Z vami dr`i en na~elnik za vzgojo kadrov v RJZ:

Marko Ranzinger - RAZI

In{truktorski te~aji ustrezajo potrebam vodij

In{truktorski te~aji ustrezajo potrebam vodij

Obpetrolejkah

in plinskih svetilkah

je od 8. do 10. oktobra v avstrijskem skavtskem centru Techuana potekal posvet komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS. Na njem so poleg ~lanov komisije sodelovali tudi mentorji poletnih in{truktorskih te~ajev. V ustvarjalnem vzdu{ju, h kateremu je doprineslo tudi dejstvo, da v centru ni elektrike, je bilo na programu kar nekaj zanimivih vsebin.

Projekt Odrasli v skavtstvu je `e kar dobro pognal korenine v sistemu izobra`evanja odraslih v ZTS. [e ve~ pozornosti bo treba posvetiti podro~ju u~inkovitega upravljanja z odraslimi viri in razvijanja "kulture" organizacije. Ena Ena Ena Ena funkcija - en ~lovek, kaj od odraslih funkcija - en ~lovek, kaj od odraslih funkcija - en ~lovek, kaj od odraslih funkcija - en ~lovek, kaj od odraslih funkcija kaj odraslih pri~akuje organizacija in razvijanje pri~akuje in razvijanje pri~akuje organizacija in razvijanje pri~akuje in razvijanje pri~akuje organizacija in razvijanje ustvarjalnega vzdu{ja, v katerem ustvarjalnega vzdu{ja, v katerem ustvarjalnega vzdu{ja, v katerem ustvarjalnega vzdu{ja, v katerem ustvarjalnega vzdu{ja, v katerem bodo odrasli imeli ob~utek, kako de- bodo odrasli imeli ob~utek, kako de- bodo odrasli imeli ob~utek, kako de- bodo odrasli imeli ob~utek, kako de- bodo ob~utek, lajo, ter da jim delo predstavlja izziv lajo, delo predstavlja izziv lajo, ter da jim delo predstavlja izziv lajo, delo predstavlja izziv in zabavo so le nekatere od nalog, ki in zabavo so le nekatere od nalog, ki in zabavo so le nekatere od nalog, ki in zabavo so le nekatere od nalog, ki in le ki jih mora razviti organizacija. jih mora Na drugi strani se morajo odrasli (vodje v rodovih od na~elnika dru`ine in kluba naprej) zavedati, da je njihova vloga zagotoviti izvajanje programa za mlade ali nuditi podporo le-temu.

Posvet Komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih

tem, ve~ pozornosti pa posvetiti tudi podpori, predvsem na podro~ju prehrane in bivanja v Gozdni {oli. Premalo se zavedamo, da je posameznik v skavtstvu vpet v proces vse`ivljenjskega u~enja. Dru`ba se ne zave- Dru`ba se ne zave- Dru`ba se ne zave- Dru`ba se ne zaveda, da izvajamo vzgojno-izobra`e- da, da izvajamo valno vlogo pri mladih in tudi odra- valno vlogo pri mladih in tudi valno vlogo pri mladih in tudi odra- valno vlogo pri mladih in tudi vlogo in slih, ki izvajajo podporo. slih, izvajajo podporo. slih, ki izvajajo podporo. slih, izvajajo podporo. podporo. In{truktor nima "tr`ne cene" in kot strokovnjak na svojem podro~ju izven organizacije te`ko uveljavlja svoje kvalitete. Seveda smo krivi predvsem sami. Tudi na~in razmi{ljanja v organizaciji, da "doma~e" znanje ne velja toliko kot znanje zuna-

njih strokovnjakov, to samo {e podkrepi. Potrebno bo storiti odlo~nej{e ko- Potrebno bo storiti odlo~nej{e korake, da stopimo iz svoje sence sa- stopimo iz svoje sence samozadostnosti. mozadostnosti. In prvega so storili kar udele`enci sami, saj so v Tednu vse`ivljenjskega u~enja, ki je potekal od 18. do 24. oktobra, napravili prvi korak k `elji, da postanemo bolj vidni.

Udele`enci posveta so si v popoldanskem prostem ~asu ogledali tudi prizori{~e, kjer se bo leta 2001 rodilo "@ivo sosedstvo" - sre~anje mladih iz Italije, Nem~ije, Slovenije in Avstrije. Te`ko si je bilo predstavljati infrastrukturo, ki bo zagotavljala brezskrbno bivanje 2000 udele`encem, vendar je po drugi strani do sre~anja {e ve~ kot leto in pol in organizacijski odbor ima ~asa {e dovolj.

Rezultati vrednotenja poletnih Rezultati vrednotenja poletnih in{truktorskih te~ajev so pokazali in{truktorskih te~ajev so pokazali in{truktorskih visoko stopnjo motiviranosti vodstev visoko stopnjo motiviranosti vodstev motiviranosti za kvalitetno delo. za kvalitetno delo. delo. To odra`a tudi dejstvo, da naj bi seminar za vodstva te~ajev (ALTb) organizirali permanentno, vsebine pa dolo~ali glede na potrebe vodstev in jih izvajali tudi ob pomo~i zunanjih strokovnjakov. Potrebno je napraviti {e nekaj prilagajanj vsebin te~ajev in razporeditev glede na sosledje

Rezultati vrednotenja poletnih

Rezultati vrednotenja poletnih

prve

V duhu iskanja mo`nosti za sodelovanje na podro~ju izobra`evanja je potekala tudi predstavitev avstrijskega modela izobra`evanja. Heinz Ellersdorfer, na~elnik za podro~je izobra`evanja na Koro{kem, nam je predstavil {tiristopenjski model, ki temelji na uvodnem te~aju, ostali pa stopnjevano odkrivajo razumevanje temeljnih na~el in odgovarjajo na vpra{anja kaj, kako in zakaj. Seveda pa Seveda pa Seveda je to le eden od stebrov takoimenovane je to le eden od stebrov takoimenovane le od stebrov takoimenovane "hi{e u~enja". Enako pomembna sta tudi "hi{e u~enja". pomembna tudi "hi{e u~enja". Enako pomembna sta tudi "hi{e u~enja". pomembna tudi samoizobra`evanje s pomo~jo literature samoizobra`evanje s pomo~jo literature samoizobra`evanje s pomo~jo literature samoizobra`evanje s pomo~jo literature samoizobra`evanje s pomo~jo literature in pa u~enje ob delu. in u~enje delu. in pa u~enje ob delu. in u~enje delu. in pa u~enje ob delu.

"Mo`nosti za sodelovanje so v prvi fazi te~aji tehni~nih znanj - na{i specialisti~ni te~aji, v prihodnosti pa bi lahko na dolo~eni stopnji izobra`evanje poenotili in kadre izobra`evali skupaj," je diskusijo na koncu povzel Heinz.

"Ali in{truktorski te~aji odgovarjajo na potrebe vodij , ki jih izobra`ujemo?" je bila tema ve~erne debate. Mnenja nekaterih udele`encev preteklih let so bila, da zadovoljstvo po te~aju izhaja le iz dru`enja in zabave na te~aju. Vsebinsko je te~aj na visokem nivoju, vendar je pregled nad kopico vsebin slab in te~ajniki ne vejo, zakaj bodo posamezna znanja potrebovali. V diskusiji so udele`enci pri{li do ugotovitve, da na izobra`evanje in{truktorjev vpliva `e izvajanje osnovnega progra-

ma v rodovih. Predznanje, s katerim pride- s katerim pridejo udele`enci na in{truktorske te~aje, udele`enci na in{truktorske te~aje, jo udele`enci na in{truktorske te~aje, udele`enci na in{truktorske te~aje, in{truktorske morajo nabrati in utrditi skozi prakti~no morajo nabrati in utrditi skozi prakti~no morajo nabrati in utrditi skozi prakti~no morajo nabrati in utrditi skozi prakti~no nabrati in skozi prakti~no delo v vodih. delo v delo v vodih. delo v Poleg tega se morajo seznaniti s svojo bodo~o vlogo `e pred te~ajem, udele`ba na te~aju pa mora biti odgovor na njegove potrebe za bolj{e opravljanje funkcije. Le tako lahko dodajamo znanja za vodenje v organizaciji. Udele`enci so na koncu ugotovili, da te~aji odgovarjajo na potrebe, in sklenili, da bodo v bodo~e ve~ pozornosti posvetili kriterijem za udele`bo ter ozave{~anju udele`encev, kje in kdaj bodo dolo~ena znanja potrebovali.

Na posvetu so udele`enci potrdili koledar izobra`evanja za leto 2000 in izrazili svojo namero o sodelovanju pri izvajanju seminarjev, te~ajev in delavnic v prihodnjem obdobju, seznanili pa so se tudi z dosedanjim delom in prizadevanji pri oblikovanju vzgojne izjave ZTS.

Idej, na~rtov in konkretnega dela je veliko. Verjetno bomo z aktivnim delom na tem podro~ju deloma odgovorili na vpra{anja, ki jih je kot izziv in v razmislek na koncu oblikoval na~elnik ZTS Milko Okorn: "Kako dru`bi bolj jasno pokazati, da smo vzgojna organizacija, da izvajamo okoljsko vzgojo, in kako se odzivamo na probleme {ir{e dru`be?

Pugy

Hans Hopfgartner, gospodar skavtskega centra Techuana

"Na tabornem prostoru Techuana skrbimo, da udele`enci za~utijo pravi skavtski duh. Poleg li~no okra{enih sten v notranjosti centra je taborni prostor pravo razko{je skavtskih simbolov - del centra je urejen v pravo domi{ljijsko okolje Knjige o d`ungli za medvedke in ~ebelice. Techuana predstavlja predvsem prijazen dom za skavte, ne pa slu`enje denarja na njihov ra~un. In v tem duhu se pripravljamo tudi na organizacijo sre~anja Techuana 2001. Verjetno ste opazili, da smo v po~astitev prvega obiska skupine skavtov iz Slovenije na jambor obesili tudi slovensko zastavo."

Dunajski mednarodni tabor

Dunajski skavti od 30.7. do 8.8. vabijo v prestolnico Avstrije na mednarodni tabor Wienna 2000. Medtem ko bo v ~asu tabora ve~ina aktivnosti potekala sredi mesta, v gradu Schönbrun, v Hofburgu, Stephansdomu, Augustinu, Pratru, v UNO-Cityju in v Donauturmu, bo taborni prostor umaknjen vzhodno iz sredi{~a Dunaja. Aktivnosti za 13 do 16-letnike bodo potekale v znamenju stolpa Andromeda sredi futuristi~nega parka Donau City. Ve~inoma bodo izvajali dvodnevne aktivnosti na vodi, v hribih, gozdu, ali na temo kulture, delovali v mestu ali sodelovali v {portnih, kreativnih in zabavnih delavnicah.

Tabor roverjev (17-21 let) bo odseval `ivljenja znanih osebnosti, program pa bo obsegal {tiridnevno delavnico in {tiri enodnevne aktivnosti po lastni izbiri. Na voljo bodo pohajkovanje po avstrijskih Alpah, kanuji, treking, gledali{ke in glasbene delavnice, spoznavanje zgodovine in {e 46 drugih tem. Konec sre~anja bodo proslavili s tradicionalnim plesom v dunajski Mestni hi{i. Zainteresiranim ponujajo tudi mo`nosti sodelovanja kot del mednarodnega osebja, pri~akujejo pa {est do osem tiso~ udele`encev iz skavtskih organizacij {irom po svetu. Cena udele`be je 3000 ATS.

Ve~ informacij na (www.ppoe.at/lv/w) in epo{ti: vienna2000 @ppoe.at

Sodelovanje med WOSM in WAGGGS zgledno

Na 35. svetovni skavtski konferenci v Durbanu je bil predstavljen tudi dokument o skupnem sodelovanju obeh skavtskih organizacij v obdobju med obema konferencama. Kljub zapletom okoli ~lanstva organizacij, ki so vklju~ene v obe organizaciji (SAGNO organizacije) in ponesre~enemu poizkusu tesnej{ega sodelovanja med organizacijama na evropski ravni (skupni komite in pisarna v Bruslju od leta 1992 do 1998), je bilo mnogo ve~ podro~ij, kjer sta obe organizaciji sodelovali v pravem skavtskem duhu. Skupni nastop se je odra`al predvsem v:

• delovanju na podro~ju uveljavitve neformalnega izobra`evanja mladih. Poleg obeh skavtskih organizacij so deklaracijo "Vzgoja in izobra`evanje mladih - izjava na pragu 21. stoletja" podpisale {e druge velike mladinske organizacije, ki skupaj vklju~ujejo ve~ kot 100 milijonov mladih;

• pomo~i beguncem skozi skavtske projekte, ki jih izvajajo v dr`avah po svetu. Visoki komisariat za begunce (UNHCR) je v preteklosti podelil priznanje za dose`ke pri projektih, ki so jih izvajale skavtske organizacije;

• sodelovanju pri kampanji "Skupaj lahko ustvarimo svet brez min": Pod okriljem mednarodne organizacije invalidov sku{a skavtstvo {iriti idejo o prepovedi uporabe min, katerih `rtve so v veliki meri otroci in mladi na obmo~jih, kjer potekajo vojne;

• promociji miru na svetu. Skozi osve{~anje o pomembnosti miru in razumevanju miru kot vrednote in pravice vseh ljudi na svetu, naj bi obe organizaciji ob 100-ti obletnici skavtstva leta 2007 kandidirali za Nobelovo nagrado za mir.

Seveda pa bo za poglobljeno sodelovanje v prihodnosti potrebno oblikovati novo izjavo o odnosih med WOSM in WAGGGS. Ta bo plod preu~evanja temeljnih vrednot in na~el, vizije in poslanstva obeh organizacij, vzgojnih metod, politike do ~lanic, organizacijskih in finan~nih vpra{anj in strukture na vseh nivojih.

Boy Scouts of America vabijo

Pre`ivite poletje v Ameriki

^e `elite poletje 2000 pre`iveti "~ez lu`o", se lahko kot ~lan programskega osebja prijavite za udele`bo v kak{nega izmed poletnih skavtskih taborov {irom po Zdru`enih dr`avah Amerike. Pogoji za prijavo so: priporo~ilo dr`avne skavtske organizacije (torej ZTS)

starost 18 do 30 let; poleg skavtov se lahko prijavijo tudi skavtinje, vendar je {tevilo njim primernih zaposlitev omejeno;

zelo dobro znanje angle{kega jezika, ki zagotavlja u~inkovito sodelovanje in izpolnjevanje obveznosti; sposobnost prena{anja svojega taborni{kega znanja drugim (pomembno je, da v prijavi navedete vsa znanja in spretnosti, ki jih obvladate, saj bo tako pro{nja z ve~jo verjetnostjo odobrena); sodelovanje na taboru vsaj 8 do 11 tednov, z za~etkom od 1. junija 2000.

Izbor bo napravljen glede na ustreznost va{ih taborni{kih znanj in drugih zahtev organizatorja, o izboru pa bodo kandidati pisno obve{~eni. Sprejeti udele`enci bodo dele`ni:

• `epnine, enake tisti, ki jo prejmejo doma~i ~lani osebja s podobnimi izku{njami, znanji in obveznostmi (vi{ina je dolo~ena ob odobritvi pro{nje in se izpla~uje 2x mese~no v ~asu opravljanja dela);

• bivanje, brezpla~no prehrano, nastanitev in medicinsko oskrbo za ~as bivanja na taboru;

• zdravstveno in nezgodno zavarovanje (velja tudi za ~as potovanja, samo ~e pride udele`enec neposredno na tabor in od tam domov).

Poleg tega bodo imeli udele`enci mo`nost spoznati del~ek ZDA, izbolj{ati znanje angle{kega jezika in spoznati na~in dela v Boy Scouts of America.

Ob prijavi je potrebno nakazati 135 USD prijavnine. V primeru, da niste izbrani vam denar v celoti vrnejo. V prijavnino niso vklju~eni stro{ki prevoza udele`enca od mati~ne dr`ave do tabornega prostora in nazaj. Prijave sprejemajo do 31. 1. 2000. Nadaljnje informacije in vse potrebne obrazce dobite pri komisiji za mednarodno dejavnost.

BECOURS 2000

Francoski Eclaireuses et Eclaireurs de France od 27. julija do 3. avgusta organizirajo svetovni tabor solidarnosti. Namen tabora je predstavitev francoskih skavtov, spoznavanje de`ele in njenih zna~ilnosti, spoznavanje udele`encev in njihovih kultur in obi~ajev, sklepanje prijateljstev ter razvijanje ob~utka za povezovanje in mednarodno solidarnost mladih. Pri~akujejo udele`bo okoli 1000 skavtov starih od 15 do 20 let iz vsega sveta. Tabornina zna{a 1600 FF, informacije pa so na voljo na www.eedf.asso.fr ali international @eedf.asso.fr.

Michigan interna- tional camporee

Boy Scouts of America pa od 30. julija do 6. avgusta 2000 v zvezni dr`avi Michigan organizirajo tabor, na katerega vabijo en vod iz vsake dr`ave, ~lanice WOSM-a. Vod sestavlja osem udele`encev in dve vodji, udele`enci pa se bodo lahko pred taborom udele`ili tudi programa bivanja pri doma~inih. Ve~ informacij lahko najdete na doma~i strani organizatorjev (www.msu.edu/ ~ rasche/scout/micamp). Opremo za bivanje in prehrano zagotovi organizator brezpla~no.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je naziv organa svetovne skavtske organizacije, v katerem so mladi skavti pred kratkim pripravili predloge za svetovno skavtsko konferenco.

1. Od 18. do 24. oktobra je Andrago{ki center Slovenije organiziral: E E E E E - Infos, S S S – Teden vse`ivljenjskega u~enja, C C C – prireditev Narava in zdravje.

razvedr i lo

2. Katero tekmovanje je potekalo v okolici Podpe~i: P P P P P – TOTEM, [ [ [ [ [ – ROT, V V V V V – ^I^.

3. "Peace cruise" je: R R R – znan filmski igralec, E E E – mirovni{ko kri`arjenje, ki ga je organiziral WOSM v partnerstvu z Evropskim mladinskim forumom, ^ ^ ^ – svetovna organizacija, ki se bori proti onesna`enju zemlje.

4. Egiptovski predsednik je: S S S – Shimon Perez, D D – Yasser Arafat, T T T T T – Hosni Mubarak.

5. Nenadna ohladitev ozra~ja in zmedeni pti~i, ki hitijo iskat zato~i{~e, sta spremlajo~a pojava: F F F F F – potresa, O O O O O – son~nega mrka, T T T T T – mlaja.

6. V meteoritu, ki je lani padel na Texas, so strokovnjaki na{li: N N N N N – kapljico vode, O O O O O – ~love{ko ribico, U U U U U – apnenec.

7. Rib~ev laz je: H H H H H – v Bovcu, B B B B B – na Bledu, II II I – v Bohinju.

8. Izvr{ni odbor ZTS vabi k sodelovanju za delo: V V V V V – tajnika pisarne ZTS, II II I – propagandista, K K K K K – odgovornega urednika revije Tabor.

9. Starost udele`encev 11. svetovnega skavtskega MOOT-a je: M M M M – 11 do 18 let, A A A A A – 18 do 25 let, Z Z Z Z Z – 21 do 35 let.

10. Bonton na zapoveduje, da moramo: L L L – skakati sogovorni-

ku v besedo, G G G G G – v dru`bi neprestano zehati, F F F – dati prednost `enskam in starej{im.

11. Kak{en kroj moramo nositi? R R R – tak{nega, kot ga opredeljuje pravilnik, JJ J – ni pomembno, dokler je cel rod enoten, N N N N – na akcijah moramo biti ~imbolj pisani, da nas ljudje opazijo.

12. Kaj je Downov sindorm? B B B B B – bolezen, kot posledica meningitisa, U U U U U – mongolizem, K K K K K – nalezljiva bolezen.

13. Gozd v Sloveniji uspeva do vi{ine: @ @ @ @ @ – 1000 m, M M M M M – 1700 m, A A A A – 2500 m.

14. V tropskem delu Andov je sne`na meja na vi{ini: II II – 2000 m, E E E E E – 3000 m, L L L L L – 4800 m.

15. Osnovni motiv skavtskega znaka je obdan z vrvico z ambulantnim vozlom, ki simbolizira: O O O O O – zanesljivost, D D D D – bratstvo in enotnost, A A A – resnico in znanje.

re{itev iz {tevilke 10/99: STARE LEPE TABORNI[KE

Jesen z listjem `e postilja moj brlog in ~as bo za zimski po~itek. Ko se v teh mrzlih dneh potikam naokoli, me grejejo spomini na poletje, ki sem ga pre`ivel v okolici Bohinja. Seveda sem se, kot se za vsakega tabornika spodobi, potikal tudi v okolici Gozdne {ole in opazoval prizadevnost vseh, ki so sodelovali na raznih specialisti~nih in in{truktorskih te~ajih. Prav lepo je bilo videti, kako "rastejo" novi specialisti, vodniki in in{truktorji, ki bodo v prihodnosti nosilci vzgoje in izobra`evanja podmladka. Tistim, ki so to `e postali, pa so podelili lesene ogrlice ali "vudbed`e", kot jih sami imenujejo.

Pa niso bili vsi na podelitvi. Manjkali so tisti, ki `e leta svoj ~as `rtvujejo za vzgojo in izobra`evanje vodnikov, topografov in orientacistov, lokostrelcev, specialistov pre`ivetja v

naravi, sodnikov in tabornih vodstev, propagandistov in {e koga. Ali so nanje pozabili ali njihov trud in znanje, ki ga vlagajo, ne se`e do nivoja in{truktorskih praktikov? Le kdo bi to vedel? Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 11

Re{itve so:

Re{evalec:

kri`anka

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 11

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo 34 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : [^UKA, POSO^JE, ^RNA, MOST in POPLAVE, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejel @iga Abram @iga @iga Abram @iga @iga iz Nove Gorice. Baseball ~epici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Sonja Koren Sonja Koren Sonja Koren Sonja Koren Sonja Koren iz Zgornjih Gorij in Miha Pelhan Miha Pelhan Miha Pelhan Miha Pelhan Pelhan iz Kranja. DROGINO nagrado je prejela Mateja For{~ek Mateja For{~ek Mateja For{~ek Mateja For{~ek Mateja For{~ek iz Stra`e, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Miha Miklav~i~ Miklav~i~ Miha Miklav~i~ Miklav~i~ iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Simona Simona Simona Simona Simona Mravlje Mravlje Mravlje iz Kranja. ^estitamo!

Nagradne kupone po{ljite najkanajkanajkanajkanajkasneje do 15. novembra sneje do 15. novembra sneje do 15. novembra sneje do 15. novembra sneje do 15. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno

Za hitrej{i razvoj in vklju~itev

~im ve~ mladih v taborni{ko-skavtsko gibanje