Revija Tabor 1999/7–8

6 40 32 Reporta`a meseca - Bi~ikleta `ur Test opreme – kuhalniki in posoda

Izlet – spust

po Kolpi

Do bolj{e izvedbe projektov mentorstvo med letom po novem

Te~ajniki in{truktorskih te~ajev si v okviru izvedbe projekta med letom izberejo tudi mentorja, ki spremlja delo te~ajnika, mu svetuje in na koncu poda mnenje o izvedenem projektu. V preteklosti sistem mentorstva v ve~ini primerov ni deloval, ker te~ajniki niso ~utili potrebe po navezovanju stikov s svojim mentorjem. Za izbolj{anje kvalitete in pregleda nad opravljenim delom je Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih na svoji zadnji seji v maju sprejela nov na~in mentorstva, ki prina{a nekatere pomembne spremembe.

Prva novost je, da si te~ajnik in{truktorskega te~aja skupaj z na~elnikom rodu izbere temo projekta med letom `e ob prijavi na te~aj (ali vsaj do za~etka te~aja). Spisek primernih projektov lahko na~elniki rodov dobijo na ZTS po objavljenem razpisu te~ajev za naslednje leto.

Za sodelovanje z mentorjem je odgovoren te~ajnik. Obve{~ati ga mora o poteku realizacije svojega projekta in sicer vsaj ob postavitvi izhodi{~, namena in ciljev projekta, ob pripravi ~asovnega na~rta izvedbe projekta, ob izvedbi projekta, ob zaklju~ku in ovrednotenju projekta.

Mentor mora vzpodbujati te~ajnika pri izvedbi projekta, posredovati informacije in izku{nje, svetovati in spremljati delo te~ajnika. Na podlagi kriterijev izvedbe projekta mentor prijavi te~ajnika na predstavitev projekta.

Zaradi terminske izvedbe projektov so po novem predstavitve projektov temeljnih in nadaljevalnih te~ajev v sredini maja (temeljni en dan, nadaljevalni dva dneva). Te~ajniki temeljnih te~ajev, ki se imajo v teko~em letu namen udele`iti nadaljevalnega te~aja in niso opravili predstavitve v maju, imajo mo`nost le-to opraviti v dodatnem roku v juniju. Junijski rok je predviden tudi za zamudnike, ki projekta niso opravili v rednem ciklusu.

Predstavitev projekta je praviloma lahko samo po opravljenem projektu. ^e projekt {e ni bil v celoti izveden se predstavitev (na~rtovane izvedbe) lahko opravi, vendar se projekt potrdi kasneje na podlagi poslanega poro~ila in ovrednotenja izvedbe projekta.

Cene v planinskih ko~ah letos nespremenjene

Tako odlo~itev je sprejel upravni odbor Planinske zveze Slovenije, izjema so samo visokogorske ko~e, ki le`ijo nad 2000 metrov. V teh bodo cene preno~i{~ za 10% vi{je. Tako bo treba za preno~evanje na skupnih le`i{~ih letos od{teti 1.000 oziroma 1.320 tolarjev (glede na kategorijo ko~e), nad 2000 metrov pa {e okoli 130 tolarjev ve~. Ugodnosti za ~lane so kar precej{nje in sicer velja 30% popust na polno ceno za ~lane PZS z veljavno izkaznico in pla~ano ~lanarino. Poleg tega so vsi obiskovalci planin dele`ni {e "okoljevarstvenega" popusta – ob bivanju z lastno posteljnino boste dele`ni za ~etrtino ni`je cene.

Planinska ko~a na Prehodavcih

uvodnik

6 Premajhni?

Preberite si zgodbo o dru`enju, ki je drugi vikend v maju v Jagodju nad Izolo povezalo 24 ekip z razli~nimi kolesi, iz razli~nih koncev na{e lepe de`ele, pa vendar z enim motivom, imejmo se fajn.

Zla Zla Zla Zla Zla ta P ta P ta P ta P ta P u{~ica u{~ica u{~ica u{~ica u{~ica

12

Nato je stopil vojak pred tribuno, pristavil lovski rog k ustnicam in zatrobil, ostro in rezko. "Tisti, ki ste pri{li streljat za srebrno pu{~ico," je zakri~al, "vzemite svoje loke in pridite

naprej!"

K K K K K rr rr r ea ea ea ea ea tivna dela tivna dela tivna dela tivna dela tivna dela vnica vnica vnica vnica vnica

Petintrideset tabornikov in skavtov iz skoraj vseh evropskih dr`av se nas je zbralo v Strasbourgu, kjer smo na seminarju o komunikaciji izmenjevali izku{nje in se u~ili bolj{ega komuniciranja. Prav zanimivo je, koliko pozornosti posve~ajo v tujini elektronskim medijem, predvsem Internetu in obve{~evalnim spiskom (mailing list).

14

M M M M M o~ k o~ k o~ k o~ k o~

idejo. 20

Kadarkoli si bo{ postavil cilj, v katerega bo{ verjel, bo obstajala velika mo`nost, da ga bo{ uresni~il. Potrebuje{ prepri~anje, da se bo to zgodilo. Potrebuje{ vztrajnost in popla~ana bo. Enostavno bo{ zmogel. In verjemi, danes je ravno pravi trenutek za novo

komunik omunik omunik omunik omunik acije acije acije acije acije

Sedeli smo kot pravi parlamentarci, vsak s svojim mikrofonom in karton~kom za ime. Kmalu smo ugotovili, da bomo ve~ino koristnega dela naredili v delovnih skupinah, tako da je zanimanje za predavanja z dneva v dan popu{~alo.

32

Tako pestre ponudbe v na{ih trgovinah ni bilo pri~akovati. Kupimo lahko kuhalnike in posodo skoraj vseh proizvajalcev tovrstne opreme – seveda primerne za na{e vedno prepolne nahrbtnike.

T T T T Test opr est opr est opr est opr est opr eme eme eme eme eme –k k k k k uhalniki in posoda uhalniki in posoda uhalniki in posoda uhalniki in posoda uhalniki in posoda 40

II II I zlet – zlet – zlet – zlet – zlet –spust po K spust po K spust po K spust po K spust po Kolpi olpi olpi olpi olpi

Priljubljena taborni{ka aktivnost na vodi je ~olnarjenje oziroma vo`nja po vodi z najrazli~nej{imi plovili, kamor sodi tudi v zadnjem ~asu vse bolj priljubljeni rafting. Obilico mo`nosti za vodne aktivnosti nudi reka Kolpa.

V naslednji {tevilki Kanu [~uka Zlet

Dr`avna mnogoboja M^ in GG Tabor na obisku – Kje taborijo slovenski taborniki?

Ta na~in komuniciranja se jim zdi nekaj povsem obi~ajnega, saj so ~lani raznih odborov, komisij in delovnih skupin ponavadi razkropljeni po vsej dr`avi. Nekateri se sploh {e niso videli v `ivo. In vendar jim uspeva urediti vse stvari, za katere so zadol`eni, informacije od njih pa zagotovo pridejo do tistih, katerim so namenjene.

In zakaj ni tako pri nas? Konferenci, namenjeni Zvezi in Taboru, samevata {e zdaj, ravno tako kot obve{~evalni spiski, ki naj bi slu`ili Zvezi, klepetu, in{truktorjem in vodnikom. Bilo je sicer nekaj razprav, recimo tista o angle{kih izrazih za starostne skupine, vendar je to {e dale~ od dobrega delovanja spiskov.

[panski skavti so s svojim denarjem in pomo~jo nekaterih prijateljev postavili stre`nik, ki skrbi, da so vsi {pansko govore~i skavti na svetu povezani preko obve{~evalnega spiska. Carlos, moderator spiska, je v~asih kar zaposlen, saj ob burnej{ih razpravah na spisek pride tudi ve~ kot 100 sporo~il dnevno.

O~itno pri slovenskih tabornikih {e ni ~as, da bi komunicirali na tak na~in. Lep primer je neuspeh Taborovega sveta, ki je na za~etku {e vzbudil zanimanje, potem pa so ga vsi pozabili.

Matija Tonejc

uvod

B B B B B i~ik i~ik i~ik i~ik i~ik leta `ur leta `ur leta `ur leta `ur leta `ur

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~ Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica:Pugy

mnenje mnenje

Kdo sploh smo taborniki

V aprilski {tevilki Tabora sta nam Barbara in Urban na kratko podala vsebine, ki naj bi jih poznal vsak tabornik. V napotkih, ki sta jih podala, le`i po mojem mnenju nekaj zavajajo~ih, morda neto~nih sporo~il, ki vna{ajo zmedo pri ~lanih (od kod taborniki?). Veliko prevelik poudarek se daje skavtski komponenti taborni{tva, zato sem se oglasil, da malo pripomorem k razsvetljevanju dejstev.

Zveza tabornikov Slovenije namre~ ne izvira samo iz doma~e skavtske, temve~ tudi iz gozdovni{ke organizacije, kar naj bi bilo splo{no znano, zna~ilnosti obeh sta pripomogli k dana{njemu videzu taborni{tva. Pri tem ne pozabimo, da z organizacijama ni pri~el posameznik sam, ali neki tujci, temve~ navdu{eni Slovenci sami. In za~etek, kako je bilo z nastankom podobnih taborni{kih organizacij po svetu?

Indijanci in njihov odnos do narave in `ivljenja so navdu{ili Ernesta Thompsona Setona, da je organiziral prve taborni{kim podobne skupine v obliki gozdovnikov `e leta 1902 (o tem je znana zgodba o mladini, ki mu je vdirala na posest in razgrajala, on pa jih je potem zamotil in "prevzgajal" z zgodbicami o Indijancih). Gozdovniki so veliko pozornost dajali lepotam narave, pre`ivetju v divjini, kak{ni hierarhiji in organiziranosti pa niso dajali veliko pomena.

S skavtsko organizacijo je kasneje, leta 1907, v britanskem imperiju za~el Baden-Powell, vendar je bila takrat to skoraj voja{ka organizacija. Kot zanimivost povem, da Rudi Hönn v svoji knjigi Gozdovnik Pe{enda{, v kateri razpravlja o zgodovini skavtstva in gozdovni{tva ugotavlja, da je Baden Powell idejo za ustanovitev skavtov dobil med skupnim delom z Setonom pri ustanavljanju gozdovni{ke organizacije in da je B. P. tako le priredil gozdovni{tvo. Sam Baden Powell je sicer govoril, da je idejo dobil med vojno v Ju`ni Afriki, ko so po{iljali otroke opazovat, kaj delajo nasprotniki, zato je trditev, da so ga navdu{ili Indijanci, neto~na. Skavtstvo je temeljilo na dobro razviti organizaciji in ve{~inah in se je kmalu uspe{no raz{irilo najprej po britanskem imperiju, nato pa skoraj po celem svetu. Skozi ~as se je spreminjalo, izgubljalo militaristi~en zna~aj in razlike med gozdovni{tvom neko~ in skavtstvom danes izginjajo.

Res pa upam, da ni nikomur neznano, kako je nastalo dana{nje taborni{tvo, saj v ~lanku nikjer ne pi{e, da so v Sloveniji novo organizacijo ustanovili predvojni slovenski skavti in gozdovniki 22. aprila 1951, vpra{anju, ali so zdaj gozdovniki ali skavti pa so se izognili s tem, da so si dali ime taborniki. Rodovi skozi program Zveze od obeh prednikov v dana{nji ~as prena{amo veliko zna~ilnosti, od skavtov npr. vodov sistem, pionirstvo, od gozdovnikov pa ljubezen do narave in morda tisto ~udno Duhovnost …

Tako, osebno sicer menim, da bi morali vsi ~lani raje vedeti, zakaj sami mislijo, da so taborniki, ta na{a zapletena zgodovina pa naj bo le za tiste, ki jih zanima.

Lep pozdrav,

Aljo{a Bizjak – Hladnik, Rod Heroja Viteza

Le kratko pojasnilo …

V mar~evski {tevilki Tabora sva pisala o taborni{ki zgodovini in baje ustrelila (nacisti pa~ tudi streljajo) nekaj grenkih. ^lanek sva oddala v prepri~anju, da so podatki v njem pravilno zapisani, saj sva zanj uporabila literaturo s temeljnega in{truktorskega te~aja v Bohinju leta 1997. Urednik je ~lanek pred objavo prebral, popravil napake (vsebinske in jezikovne) in ~lanek oddal v tisk. Opozoril naju je na nepravilnosti in nama povedal, kje naj v prihodnje i{~eva take stvari (~e koga to zanima, na ZTS obstaja ena rjava knjiga). V redu, hvala za opozorilo. Kaj naj re~eva drugega? Navsezadnje je ~lanek on prebral, ga uvrstil med ostale ter s tem tudi odgovarjal zanj. Potem sta pri{li dve pismi. Del enega ste si lahko prebrali, kjer jezni bralec (Mito Kristan) hudo kritizira in navaja {e ostale neresnice, ki sva jih napisala, niti enkrat samkrat pa ne napi{e, kako so se stvari resni~no dogajale.

Niste pa mogli prebrati drugega pisma, avtorja Aljo{e Bizjaka (lahko ga preberete v tej {tevilki, op.ur.), ki je tudi popravil vse najine napake, s tem, da je zraven tudi razlo`il, kako so se stvari resni~no dogajale. Vsa ~ast temu piscu, ki je lepo in sistemati~no sicer kritiziral najin ~lanek, naju pa hkrati pou~il o stvari, in nama, v nasprotju z drugim, pokazal, da nisva edina, ki tega nisva vedela, ter da najino delo ni brez veze.

Upava namre~, da kritika v mar~evski {tevilki ni bila objavljena zgolj v najino "slabo" ali zaradi zapolnitve prostora v reviji, ampak zaradi seznanjanja javnosti o nepravilnostih.

Pa {e to: `e v najinem prispevku sva napisala, da najin namen ni navajati dejstva (saj bi potemtakem morala npr. v prvem prispevku navesti {e Morsejevo abecedo in semafor), ampak predvsem predlagati KAKO LAHKO dolo~eno temo predstavimo svojim ~lanom. Upava, da naju vsaj nekateri razumete!

Z naravo k bolj{emu ~loveku!

Va{a Barbara in Urban

Nekdo je nekaj rekel

Pred dnevi sem se pogovarjal s prijatelji, ki so se udele`ili enega od posvetov v Gozdni {oli v Bohinju. Program je bil zelo pester in natrpan, veliko so se pogovarjali. ^isto ob koncu pa so namenili {e nekaj besed odnosu med besedama taborniki – skavti in skavtstvo – taborni{tvo. Beseda je dala besedo in NEKDO je nekaj rekel

Ta nekaj je bila misel, da mnogi {e vedno ne vedo, da je taborni{tvo skavtstvo in da smo taborniki skavti; med tak{nimi, ki tega ne lo~ijo, ali pa no~ejo lo~iti, so tudi nekateri na~elniki obmo~ij, na primer ^IPS.

Tukaj pa se stvar neha. Ne maram, da me ljudje ogovarjajo in to ljudje, ki me zelo dobro poznajo. Ko sem povpra{al te ljudi, ki so me ogovarjali, nih~e ni vedel, kdo me je. Vedeli pa so, da je bilo izpostavljeno moje ime. Torej nih~e ne ve, kdo je govoril, govorili pa so. Sre~a, da imam v taborni{kih vrstah veliko prijateljev in sam pri sebi vem, kako in kaj. ^udno se mi le zdi, da so glasni ljudje, s katerimi sem bil skupaj na temeljnem in{truktorskem te~aju v Vestonu v Italiji leta 1991, torej v I. generaciji. Tam sem se skupaj z istimi ljudmi seznanjal s pojmom skavtstvo, skavtizem.

^e tega pojma ne razumem, se mi zdi ~udno, da so me ti isti ljudje povabili na in{truktorski te~aj II. stopnje, ter da sem nosilec tega naziva.

Ob koncu pa {e moja misel. Menim, da je ~isto vseeno, ali se ima kdo za tabornika ali za skavta, va`no je, da ima taborni{tvo (skavtstvo) v svojem srcu, da je to njegov na~in `ivljenja ter da za tako `ivljenje vzgaja mlade ljudi.

Iztok Utenkar

Preberite si

zgodbo o dru`enju, ki je drugi vikend v maju v Jagodju nad Izolo povezalo 24 ekip z razli~nimi kolesi, iz razli~nih koncev na{e lepe de`ele, pa vendar z enim motivom: "imejmo se fajn". Vzdu{je je odsevalo `eljo po spoznavanju, dobri volji in tudi fizi~nem preizkusu samega sebe. Na vzponih in spustih, ki so na kolesih pregrevali prestavne ro~ice, je bilo to prav enostavno. Kako so lahko v Primorju tako strmi klanci, je bilo vpra{anje, ki se je skrivalo v varnem zavetju kolesarskih ~elad? Pa so bili pogledi na naravo in vasice, ki so se skrile v njena nedrja, na vrhu gri~ev tako privla~ni, da je veljalo pritisniti na pedala in premagati strmino. In na koncu zgodbe nekdo vedno zmaga. Pa to ni pomembno, saj se je klju~ do uspeha skrival drugje. Tekmovalnost je tokrat ostala doma.

primorju Bi~ikleta `ur

Orientacija in gibanje s kolesom

Tekmovalci so imeli pri orientaciji in gibanju s kolesi kar nekaj te`av, saj so bile poti na karti vrisane, v naravi pa skoraj neprehodno zara{~ene. Tako ni manjkalo prizorov, ko so ekipe s kolesi na rami sredi gozda iskale pravo pot.

Kolo prenese vse - tekmovalci tudi

Proga je postregla tudi z razli~nimi naravnimi ovirami. Poleg trnjevih grmi~kov, so se tekmovalci lahko "odpo~ili" v blatni kopeli, ali pa preizkusili vodni tu{, ki je skregan z vsako fizikalno logikotu{iranje je potekalo od spodaj navzgor. Na kolesih pa je zaradi "zunanjih vplivov" prihajalo do motenega delovanja zavor in menjalnikov (tudi sloviti Shimano je zatajil).

r `eporta a mesec a

TOMA@ CEGLAR, vodja tekmovanja:

Akcija je zadovoljila na{a pri~akovanja, verjamem pa, da tudi pri~akovanja udele`encev. Udele`ilo se je idealno {tevilo ekip, le vreme, kot je `e v navadi, nas je v nedeljo zopet po{teno namo~ilo ({koda za tekmovalce - sre~a za nas). Drugo leto bo {e bolj{e.

Dru`abni ve~er

Primorci so na dru`abnem ve~eru pokazali, da niso dobri kitaristi, so pa poskrbeli za dober izbor glasbe in ozvo~enje. Bolj kot to pa so znali pri~arati ob~utek primorske gostoljubnosti in ob tabornem ognju postregli z dobrimi lignji in sardelami. Te geste "naklonjenosti" se bodo tekmovalci verjetno {e dolgo spominjali. Ljubezen gre namre~ skozi `elodec.

TABOROVA REDOVALNICA

Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

Vremedobro

Hranaodli~na

Organizacijaprav dobro

Dru`enjeodli~no

Te`avnostdobro

V taborovo redovalnico je glasove prispevalo 24 udele`encev, TABOR pa si je pridr`al pravico, da rezultate zaokro`i navzgor ali navzdol.

BAJE NEKAJ PODOBNEGA KOT BI-@UR

Ku smo ble nekí na enmi klanci, smo vidle, da imamo {e nekej na balanci. Nam je en ~uden povedou, da tu so brzine, in gljdi hudi~a, ~e jih prestavlja{, pot res hitreje mine.

Smo srje~ale {e eno, je ful nekej vrtela, vrtela ku da bi sr{jene u riti imela. "Ma kaj je tu?" smo vpra{ale, je rjekla "pedali!". Ma kaki pedali, najbulj{e je porivat s sandali.

Sej mi bi komot lohku zmagale, sam kaj ku smo non-stop drugim pomagale. Sej drga~i bi vsem pala morala in kdo bo drugu letu vrtu pedala?

Petra - RSR Ilirska Bistrica

I. mesto na dru`abnem ve~eru poezije

S S S S S plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc

Kolesarske spretnosti in druge ve{~ine

Naloge na progi so bile zanimive in predvsem kolesarsko obarvane. Test poznavanja `ivljenja ob morju, izdelava fra~e (brez sekire ali no`a) in nato {e streljanje z njo. Krpanje zra~nice z lastnim priborom ekipam ni delalo preglavic, se je pa nekaterim to dogajalo tudi na progi. Hitrostna etapa je bila za~injena s praznjenjem in "pumpanjem" zra~nic na {tartu, na mokri to~ki pa je bilo treba uporabiti spominske celiceprenesti je bilo treba sporo~ilo od boje do kopnega. ^elada je postala obvezni del opreme v ~olnu (da je kaj ostalo v glavi). Naslednji dan so se ekipe poizkusile {e v prvi pomo~i, spretnostni vo`nji in metanju obro~kov, na gurmanski preizku{nji pa so morali ugotoviti, kaj vse se skriva v priljubljenem "{tudentskem futru".

Idealni ~as - prava neznanka

Ekipe na progi so imele veliko opravka tudi z izra~unavanjem idealnega ~asa. V razpisu je namre~ pisalo, da je idealni ~as povezan z 69-letnim dekletom, ki redno obiskuje fitness. Tega dekleta nismo uspeli sre~ati, smo pa izvedeli, da organizatorji pri izra~unu niso upo{tevali izrednih postankov, ki so jih ekipe imele na progi (menjava vode, olja, zraka in drugih teko~in).

Prva nagrada - kolo

[tevilni sponzorji so podprli izvedbo akcije: B Point, Fun sports, Rito{a Izola, HTP Simonov zaliv, Trixin, Telekom, ART foto; Intereuropa, Ekstim, Citropres; Jestvina, Jonathan, Rudi Bazovica in klju~avni~arstvo Obrekar. Udele`eci so bili dele`ni tudi {tevilnih prakti~nih nagrad, za prvo mesto pa so organizatorji podelili kar gorsko kolo. Treba pa je omeniti, da je bila akcija podprta tudi s strani [tudentske organizacije univerze v Ljubljani, ki je akcijo vklju~ila v svoj koledar {tudentskega {portnega dogajanja. Pugy

Popolni son~ni mrk

Kon~no

Ker v Evropi ne uporabljamo enoten ~as, je na slikah uporabljen univerzalni ~as (UT), kar pomeni, da moramo ~asom na sliki pri{teti dve uri.

smo le do~akali pravi popolni son~ni mrk tudi Slovenci. Iz skrajno severovzhodnega dela Slovenije bomo lahko opazovali, kako bo Luna popolnoma prekrila Sonce 11. avgusta in to skoraj opoldne. Son~ni mrk sicer ni zelo redek pojav, redko pa je, da se zgodi v tako majhni dr`avici, kot je Slovenija. No, resnici na ljubo, bomo v ve~jem delu Slovenije lahko opazovali le delni son~ni mrk. V Ljubljani bo Luna prekrila "le" 97% son~eve povr{ine, ob morju pa {e manj. Delni mrk se bo v Ljubljani za~el ob 11:20, najve~jo stopnjo bo dosegel ob 12:44, konec mrka pa bo ob 14:08. Ves ~as mrka bo Sonce ve~ kot 50 stopinj nad obzorjem. Delni mrk bo torej trajal 2 uri in 48 minut. V najbolj{em polo`aju za opazovanje mrka bodo tokrat na{i sosedje Avstrijci in Mad`ari, kjer bo mo`no popolni son~ni mrk opazovati ve~ kot 2 minuti, najdlje pa bo popolni mrk trajal v Romuniji, kjer bo Sonce to~no v ~asu mrka tudi najvi{je na nebu.

Son~ni mrk je prav gotovo v zgodovini najbolj opazovan astronomski pojav. Luna, ki od ~asa do ~asa prekrije Sonce, je po naklju~ju ravno prav velika, da prekrije samo `are~o ploskev Sonca, tako da se prika`e njegova korona v vsem svojem bli{~u. Ob son~nem mrku postane tako temno, da se sredi dneva poka`ejo najsvetlej{e zvezde in planeti, morda {e kak{en komet, ki sicer zaradi ble{~e~ega Sonca podnevi niso vidni. Najbolj atraktiven trenutek mrka pa je trenutek, ko prvi `arek sonca pokuka izza Lune. Prizor spominja na prstan z ble{~e~im diamantom.

Na mrk se moramo pripraviti `e kak{en dan prej. Pripraviti si moramo ustrezne opti~ne filtre, saj opazovanje Sonca lahko po{koduje o~i. Nikakor in nikoli ne poglejte Sonca skozi daljnogled, ~e le-ta ni opremljen z originalnimi son~nimi filtri. @e kratek blisk son~ne svetlobe skozi daljnogled @e kratek blisk son~ne svetlobe skozi daljnogled @e kratek blisk son~ne svetlobe skozi daljnogled @e kratek blisk son~ne svetlobe skozi daljnogled

vam lahko za vedno po{koduje o~i!

vam lahko za vedno po{koduje o~i!

vam lahko za vedno po{koduje o~i!

vam lahko za vedno po{koduje o~i!

vam lahko za vedno po{koduje o~i!

Filtre za opazovanje son~nega mrka si lahko izdelamo na razli~ne na~ine. Najenostavnej{i in najve~krat uporabljen je filter iz navadnega ko{~ka stekla, ki ga poprej podr`imo nad

plamenom sve~e. Saje sve~e popolnoma po~rnijo steklo, tako

Potek son~nega mrka preko Evrope

Potek son~nega mrka v Sloveniji in bli`nji okolici

da lahko skozi tako steklo lepo gledamo v Sonce. Vendar pa tak filter ne zadr`i infra rde~e svetlobe, ki je oko ne vidi, pri dolgotrajnem opazovanju pa je tudi nevarna. Dober filter je tudi - preve~ osvetljen del fotografskega filma ali pa steklo na {~itniku za varilce. [e najbolje pa je, da filter za sonce kupite kar v trgovini s fotografskim materialom. Sonce lahko opazujete tudi posredno. Za tako opazovanje potrebujete stabilno stojalo, na katerega pri~vrstite daljnogled ali manj{i teleskop, ki ga izostrite na neskon~no. Na daljnogled mora biti pri~vr{~en {e zaslon, na katerega se projicira slika Sonca.

ZNANE IZJAVE

^lovek brez Bogov ne pomeni ni~esar! - (Poseidon Odiseju)

v nebo

Najsvetlej{e zvezde in planeti v ~asu popolnega mrka

"Diamantni prstan" - prvi son~ni `arek izza Lune

Popolni son~ni mrk - sredina mrka

Zlata pu{~ica Nato je

stopil vojak pred tribuno, pristavil lovski rog k ustnicam in zatrobil, ostro in rezko. "Tisti, ki ste pri{li streljat za srebrno pu{~ico," je zakri~al, "vzemite svoje loke in pridite naprej!"

Tako je bilo v ~asih Robina Hooda, ko so se zbrali najbolj{i strelci v de`eli angle{ki na znamenitem tekmovanju za srebrno pu{~ico. Danes, 700 let pozneje roga sicer ni ve~ sli{ati, kjub temu pa se je v soboto 15. maja, ko so se dvignile {e zadnje jutranje meglice tam nekje za ro`ni{kim gri~em, za~ela zbirati gru~a nadobudnih mladeni~ev in mladenk, ve~inoma v pe{~eno-zelenih srajcah in s pisanimi rutami okoli vratov. To so bili najbolj{i strelci v de`eli slovenski, ki so pri{li osvojit pokal Zlata pu{~ica.

Rod Tr{atega Tura iz Ljubljane `e nekaj let nadaljuje tradicijo tekmovanja Zlata pu{~ica, ki je eno prvih lokostrelskih tekmovanj na Slovenskem. Letos se je na lokostrelskem streli{~u, ki ga upravlja ljubljansko Dru{tvo ljubiteljev lova z lokom, v bli`ini Kose{kega bajerja zbralo 63 tabornikov iz 5 rodov. Vsi podkovani v znanju lokostrelstva so se po za~etnem zboru in nekajminutnem pojasnjevanju osnovnih pravil in zakonov tekmovanja razporedili v kategorije in se postavili pred tar~e.

Medvedki in ~ebelice so z veliko napetostjo opazovali in ocenjevali razdalje do 80 centimetrskih tar~, ki so bile stra{aaansko dale~. Gozdovniki so ponavadi `e bolj izurjeni in so samo prera~unljivo ocenjevali svoje sotekmovalce, ~e{: "Kdove, ~e sem bolj{i od tegale na sosednji tar~i?"

Ob prvem znaku sodnika za za~etek streljanja je napetost narasla in o~i vseh ~akajo~ih so bile strmo uprte v centre tar~ svojih prijateljev iz ekipe, ki so trenutno napenjali tetivo na loku. Tetive so zabrnele in pu{~ice so poletele. Tiste, ki so zadele cilj, so razveselile navdu{ene navija~e, ostale, ki so se odlo~ile za kraj{i sobotni polet preko pomladanskega travnika za streli{~em, pa so dale misliti mladim strelcem: "Uf, kako bom zdej na{el pu{~ico v tem {avju?" No, na koncu se je ve~ina malih Robin Hoodov kar dobro odrezala.

Medtem, ko je sonce srame`ljivo begalo med oblaki nad nepoko{enim travnikom streli{~a, se je v senci dreves, v gozdu nad streli{~em odvijala popolnoma druga~na in malce bolj zanimiva in napeta tekma. V gozdu so namre~ tekmovali PP in Gr~e v Taborni{ko lovski disciplini, kar za laike pomeni, da smo se taborniki delali da smo lovci in da v gozdu z lokom lovimo...

Lovili pa nismo `ivali, ampak posebne tar~e razli~nih velikosti, ki so bile naklju~no postavljene gori in doli po gozdu. [tos vsega je v tem, da strelec ne pozna razdalje do "plena" in jo mora zato sam oceniti, kar seveda pomeni, da mora biti stra{ansko zvit. Poleg tega so mesta s katerih mora "lovec" streljati postavljena tako, da se med njim in tar~o skoraj vedno znajde kak{na smrekca ali vsaj veja. Predstavljajte si kak{no zvitost zahteva to od na{ega "lovca"! Skratka, to je disciplina zaradi katere se spla~a trenirati in priti na Zlato pu{~ico, saj take oblike lokostrelstva nimate prilo`nosti poizkusiti skoraj nikjer drugje.

Dan se je prevesil v popoldne in ve~ina je `e odstreljala svoj krog. Sledilo je nestrpno ~akanje na razglasitev rezultatov, med katerim so se mlaj{i odpravili na kraj{i sprehod do Mosteca na sladoled in gugalnice. In ko je Gregorjev tiskalnik izdahnil {e zadnji "bzzzrk", se je mala mno`ica spet zbrala.

Podelili smo diplome in ble{~e~e kolajne, prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji pa so dobili {e majice z vezenim na{itkom tekmovanja. Najbolj{e seveda vedno pride na koncu, nagrada za skupno uvrstitev rodov, ki jo je letos `e tretji~ zapored prejel Rod Mirne reke iz Mirne na Dolenjskem – pokal Zlata pu{~ica. Z zaslu`eno zmago si je rod pristreljal tudi prakti~no nagrado - lok in komplet pu{~ic, ki jih je prispevalo podjetje VRE^EK d.o.o. iz Kranja.

Tekmovanja se je letos udele`ilo 5 rodov. Organizatorji ob tem upamo, da ne gre za upad zanimanja za lokostrelstvo v slovenskem taborni{tvu, saj bi bila velika {koda zanemariti to zelo zanimivo podro~je taborni{kega znanja, ki je med drugim tudi ena od obveznih disciplin taborni{kih mnogobojev. Zlata pu{~ica je edinstveno taborni{ko tekmovanje, ki izstopa med najrazli~nej{imi orientacijskimi tekmovanji, in ga priporo~amo vsakomur, ki vsaj nekajkrat na leto prime lok v roke.

Zdaj pa le vsi pu{~ice na tetive in... VSE V ZLATO! Damijan

reporta `a Ko potuje{

Kreativnost ne pozna meja. Kreativnost ne pozna meja.

skozi dan, opazuj {tevilne dobre in uporabne stvari. Vse so delo ~love{ke kreativnosti. Ra~unalnik, s katerim lahko upravljajo otroci, telefon, ki ga lahko skrije{ v pest in ki te v trenutku pove`e z osebo, ki jo `eli{. Knjige, orodje, hi{e in avtomobili - seznam gre v neskon~nost ...

In vse obstaja samo zato, ker je nekdo verjel, da je to mo`no napraviti. Nekdo je imel dovolj trdno prepri~anje v idejo. Bil je pripravljen storiti vse, da je idejo uresni~il. In kamorkoli se obrne{, lahko opazi{ dokaz; neizpodbiten, trden dokaz, da je to mo`no napraviti.

Kadarkoli si bo{ postavil cilj, v katerega bo{ verjel, bo obstajala velika mo`nost, da ga bo{ uresni~il. Potrebuje{ prepri~anje, da se bo to zgodilo. Potrebuje{ vztrajnost in popla~ana bo. Enostavno bo{ zmogel. In verjemi, danes je ravno pravi trenutek za novo idejo.

Bruhanje ognja

@ongliranje

Skulpture

Ko [e Ta Po~asnemu Tekmovanje prehitro Mine

Bilo je malo `uljev in veliko dobre volje.

Na obronkih

zahodnega dela [ale{ke doline, nekje v okolici Zavodenj blizu Smrekovca, skoraj pod Ur{ljo goro, stoji Andrejev dom na Slemenu. V okolici doma se nahajajo objekti na{e vojske in ta jih ve~krat odstopi velenjskim tabornikom.

Rod Jezerskega zmaja tam vsako leto pripravi orientacijsko tekmovanje [ [ [e T T T T Ta P P P P Po~asnega

M M M M Mine. Spo{tovane gr~e znajo povedati, da se je letos zgodil `e 21. po vrsti. Med

7. in 9. majem se je pri Andrejevem domu na Slemenu

pomote) proti Slemenu. Kronisti znajo povedati, da so bile petkove kontrolne to~ke {e posebej dobro skrite in da jih je trema prvega dne in te`a prete`kih nahrbtnikov {e bolje zamaskirala.

Zmagovalci v Baby face

Kronisti znajo povedati, da so bile petkove kontrolne to~ke {e posebej dobro skrite

zbralo ve~ kot 100 tabornikov iz doma~ega rodu in gostov iz Rodu vedrih Prlekov in Zmajevega rodu iz Ljubljane. Bilo je 90 taborni{kega znanja polnih tekmovalcev, ki so tekmovali v dveh kategorijah, in 30 kontrolorjev, ki so to taborni{ko znanje preverjali.

18 ekip je s tekmovanjem za~elo `e v petek popoldne. Z nahrbtniki so z letali{~a od{li (seveda so pe{a~ili, da ne bo

Po petkovi no~i, ki je bila tradicionalno polna mirnega spanca, so bile spo~ite ekipe pripravljene na dolg dan. Sobotno lepo vreme in taborni{ka energija je polnila smrekove gozdove in skoraj vse zvite kontrolne to~ke so morale priznati, da se danes niso dovolj dobro skrile. Taborniki so na vsaki najdeni to~ki risali, pisali, odgovarjali, merili in na eni, ki je bila za~uda najbolje obiskana, tudi jedli.

Seveda pa se tekmovanje v soboto zve~er ni kon~alo. Kontrolorji so se zve~er zna{li pred tradicionalno najte`jim delom ocenjevanja, ki ga celo na sodni{kih seminarjih ne znajo najbolje razlo`iti. To je bilo ocenjevanje gola`ev. Ti so bili letos res tako zelo dobri, da so ~lani ocenjevalne komisije po [TPM-u

kategoriji so bili ~lani ekipe Efenkova 1/2. Zmagovalna ekipa pri seniorjih pa je bila ekipa Planinarjev, ki je osvojila tudi pokal Ferko. Ta pokal je namenjen ekipi, ki je najve~ pripomogla k bolj{emu vzdu{ju na tekmovanju. Najbolj fer ekipo izberejo ekipe med seboj.

za~eli shuj{evalno kuro. V nedeljo je sledil malce bolj moker hitrostni spust v dolino do letali{~a, kjer se je tekmovanje tudi kon~alo s slavnostno razglasitvijo rezultatov.

[TPM-ovski teden na Slemenu je prehitro minil. Bilo je malo `uljev in veliko dobre volje. Naslednji se bo zgodil v prvem vikendu maja leta 2000. Nanj si vabljen tudi ti, ki prebira{ tele vrstice v Taboru.

Vuk

reporta`a

Novo `ivljenje!

Okrog mene, z menoj, v meni. Z vsakim dnem me je ve~. Vsak trenutek mi posku{a kaj novega pokazati. Vsako uro mi stopa{ v misli - Ti.

Tokrat pa v poku{ino Meditacije Louise L. Hay. Naj ti bodo vodilo, naj ti odpro nov pogled, naj te spodbudijo… Kakorkoli `e. Ljubezen naj ti dehti!…

Razumevanje

Krog `ivljenja

Pomlad

se je razbohotila ter se sprehodila tudi `e po najbolj oddaljenih tratah. Natrosila je sve`ih cvetov in zelenih trav, drevje `e bogati s sladkimi sade`i. Narava je ponovno vstopila v razcvet novega kroga `ivljenja. Pa jaz?

U~ljiva sem. Z vsakim dnem se moje zavedanje malce bolj odpira bo`anski modrosti, ki je v meni. Vesela sem, da `ivim, in hvale`na za vse dobro, ki sem ga prejela. @ivljenje mi pomeni u~enje. Vsak dan otro{ko odpiram um in srce in prihajam do spoznanj, spoznavam nove ljudi, odpirajo se mi nova obzorja in razumevanje za vse, kar se dogaja okoli mene in v meni. Moj ~love{ki um morda ne razume vsega takoj, saj razumevanje zahteva veliko ljubezni in potrpe`ljivosti. Nove duhovne ve{~ine mi pomagajo, da bolj spro{~eno sprejemam spremembe, ki se dogajajo v ~udoviti {oli `ivljenja na planetu Zemlja. Odpu{~anje V{e~ mi je ob~utek svobode, ki me obide, ko snamem te`ak pla{~ kriti~nosti, strahu, krivde, zamere in sramu. Takrat odpustim sebi in drugim in nas vse osvobodim. Ne ukvarjam se ve~ s starimi zadevami. Odpu{~am si, ker sem tako dolgo nosila stara bremena. Odpu{~am si, ker se

Lrga

kljaj in ni se mi treba dokazovati. Odlo~ila sem se, da se bom negovala in ljubila kot ~udovito bo`anski izraz `ivljenja. Biti jaz (to, kar sem), je izjemno vznemirljiva pustolov{~ina! Sledim svoji notranji zvezdi in neponovljivo `arim in svetim. Ljubim `ivljenje!

Vendar je moj obraz neponovljiv in enkraten izraz bo`jega obli~ja. Ni mi{ljeno, da bi bili enaki. Mnogo ljudi se ozira na to, kaj si o njih mislijo drugi, a bi bilo bolje, ko bi sledili svojemu srcu in dopustili drugim, naj si mislijo karkoli. Nisem niti prese`ek niti primanj-

Enkratnost V duhu smo vsi eno.

nisem znala imeti rada. Vsak je odgovoren za svoje obna{anje in vsakemu `ivljenju vra~a tisto, kar daje od sebe. Zato mi ni treba kaznovati drugih. Za vse veljajo zakoni zavesti, tudi zame. Svoj um o~istim, odpu{~am. Potem sem zdrava.

trenutki 17 trenutki

Kaj je Skavtska fundacija?

Skavtska fundaci- Skavtska fundaci- Skavtska fundaci- Skavtska fundacija je ustanova Zveze tabornikov ja je ustanova Zveze tabornikov ja je ustanova Zveze tabornikov ja je ustanova Zveze tabornikov Slovenije. Z zbiranjem sredstev, ki se Slovenije. Z zbiranjem sredstev, ki se Slovenije. Z zbiranjem sredstev, ki se Slovenije. Z zbiranjem sredstev, ki se strogo namensko porabijo za uresni~i- strogo namensko porabijo za uresni~i- strogo namensko porabijo za uresni~i- strogo namensko porabijo za uresni~i- za tev predstavljenih ciljev, in s svojim tev predstavljenih ciljev, in s tev predstavljenih ciljev, in s svojim tev predstavljenih ciljev, in s delovanjem pomaga pri rasti in razvo- delovanjem pomaga pri rasti in razvo- pomaga ju taborni{ke organizacije v Sloveniji. ju taborni{ke organizacije v ju taborni{ke organizacije v Sloveniji. ju taborni{ke organizacije v ju taborni{ke organizacije v Sloveniji.

Sredstva za svoje delo pridobiva iz razli~nih virov: od prispevkov posameznikov, gospodarskih dru`b, razli~nih fundacij, vlade, ministrstev in razli~nih komercialnih promocij.

Denar se bo v {ir{em pogledu porabil za tri podro~ja:

Nakup in ureditev tabornih prosto- Nakup in tabornih prosto- Nakup in rov rov rov, s katerim bo ZTS zagotovila mo`nost taborjenja ~lanov {irom po domovini. Rast organizacije in kvalitetnej{e delo se lahko zagotovi le s {tevilnej{im in bolje usposobljenim vodstvenim kadrom, zato se bo del sredstev namenil sofinancisofinancisofinancisofinanciranju vzgoje in izobra`evanja ~lanov ranju vzgoje in ~lanov ZTS ZTS ZTS ZTS ZTS.

Za kakovosten program, ki si ga je zastavila organizacija, in popularizacijo taborni{tva kot mno`i~nega mladinskega gibanja, potrebujemo kakovostno literaturo, zato bo del sredstev namenjen sofisofisofisofinanciranju zalo`ni{ke dejavnosti nanciranju zalo`ni{ke dejavnosti dejavnosti.

Skavtska fundacija na~rtuje uresni~itev zastavljenega programa v naslednjih desetih letih.

Strategija zbiranja sredstev temelji Strategija zbiranja sredstev Strategija zbiranja sredstev temelji Strategija zbiranja sredstev na prostovoljnih prispevkih vseh tistih, na prostovoljnih prispevkih vseh na prostovoljnih prispevkih vseh tistih, na prostovoljnih prispevkih vseh na prispevkih ki `elijo, da mladi ljudje pridobijo po- ki `elijo, da mladi ljudje pridobijo po- pridobijo zitivne vrednote in postanejo vodje ju- zitivne vrednote postanejo ju- zitivne vrednote in postanejo vodje ju- zitivne vrednote postanejo ju- postanejo jutri{njega dne. tri{njega dne.

Zagon ob dnevu tabornikov

Ob dnevu tabornikov je uprava fundacije v okviru za~etka zbiranja sredstev organizirala tiskovno konferenco. Konferenci so prisostvovali na~elnik in stare{ina ZTS in vsi ~lani uprave fundacije razen slu`beno odsotnega mag. Marka Volj~a. V uvodu je Milko Okorn predstavil razloge za organiziranje tak{ne oblike zbiranja finan~nih sredstev, z njimi pa naj bi v naslednjih 10-ih letih pri{li do poenotenja skavtstva v Sloveniji.

Mag. Boris Mrak, predsednik uprave, je predstavil na~in delovanja in sistema zbiranja sredstev, ki v veliki meri temelji na finan~nih prispevkih organizacij, ~lanov in nekdanjih ~lanov ter prijateljev taborni{tva. Tak{nih potencialnih donatorjev naj bi bilo po neuradnih podatkih o ~lanstvu v preteklosti kar desetina Slovencev. S tako zbranimi finan~nimi sredstvi naj bi v prihodnje skrbeli za ~im bolj{o vzgojo in izobra`evanje kadrov, podprli zalo`ni{ko dejavnost in z nakupom nekaterih tabornih prostorov po celi Sloveniji zagotavljali izvajanje taborni{kega programa.

Fundacija je seveda kapitalskega zna~aja in bo investicije pokrivala z obrestmi pozitivnega poslovanja, v prihodnosti pa naj bi v okviru zbiranja finan~nih sredstev fundacija prirejala tudi razne akcije.

Udele`ba na tiskovni konferenci je bila pi~la, kasneje pa smo izvedeli, da so v tem ~asu v Ljubljani potekale {e tri druge tiskovne konference z vsebinsko bolj aktualnega "politi~nega lonca", ki so novinarje iz znanih uredni{kih razlogov speljale na napa~no pot. Pugy

Vse najbolj{e

te~ajnikom poletnih

in{truktorskih te~ajev

Gozdna

{ola je konec aprila `e po tradiciji odprla vrata in{truktorjem `eljnih novih znanj in spretnosti pri vzgoji in izobra`evanju odraslih. Letos pravega "ALT" te~aja ni bilo, se je pa zaradi `elje po bolj{i kvaliteti dela na poletnih in{truktorskih te~ajih zbralo vodstvo poletnih te~ajev. Udele`ba je bila sicer okrnjena, skupina pa ni~ manj delavna in prizadevna –pri nabiranju novih znanj in izku{enj, hrani in zabavi.

Vsebinski poudarki

• spoznavanje in poenotenje terminov

izobra`evanja odraslih

• metode dela za doseganje u~nih

ciljev

• u~ni proces v skupini

• metode dela v skupini

• vzpodbujanje individualnega u~enja

- vloga mentorja na te~aju

• timski pristop - vodstvo te~aja kot

tim

• priprava programa te~aja

Kak{en mentor na te~aju naj bom; kaj naj po~nem in kako naj se obna{am? ^e dobro pomislim, je odgovor prav enostaven. Za prenos iz teorije v prakso pa bo potrebno kar nekaj vaje.

Za za~etek malo kreativnosti ni {kodilo, popisane {~ipalke (kljukice, klin~ki, "ve{halterji" …) pa so popestrile rutice in Johnu pomagale, da nas je lahko klical po imenih.

Je imel kdo rojstni dan? Nih~e, ampak vzdu{je na te~aju je bilo odli~no – in torta vsekakor sodi zraven. Komu pa vse najbolj{e? Ja, te~ajnikom poletnih te~ajev, zato pa smo tukaj.

John je bil v bistvu Sean, ker je po rodu Irec, `ivi pa v Belfastu in ima angle{ki potni list. Njegov moto skavtskega `ivljenja je: "Kljub temu, da smo vsi prostovoljci, smo na svojem podro~ju dela v skavtskem gibanju profesionalci – in nikoli se tega ne smemo sramovati!"

tabor na obisku

Postavljanje najvi{jega stolpa iz kart je lahko tudi del skupinske metode dela –zabava in u~enje hkrati.

Pri vsej stvari smo ve~krat poudarili tudi zadovoljevanje lastnih potreb. Nekateri so to vzeli dobesedno.

Vaja iz retorike ali Roke iz impro lige. Namen je bil dose`en, zabava pa vsesplo{na. Pa naj {e kdo re~e, da u~enje ne more biti zabavno.

Svet Evrope

Svet Evrope ni Evropska Unija, kot mnogi mislijo, predvsem zaradi do pred kratkim enakega logotipa z dvanajstimi zvezdicami. ^e `e ne zaradi drugih razlik, moramo poznati Svet Evrope zato, ker je med {tiridesetimi dr`avami ~lanicami od leta 1993 tudi na{a dr`ava.

Cilji Sveta Evrope so

- za{~ita ~lovekovih pravic, demokracije in izvajanja zakonov

- osve{~ati ljudi in jih vzpodbujati k razvoju evropske kulturne identitete in razli~nosti

- iskati re{itve za manj{ine v evropski dru`bi

- pomo~ pri osnovanju demokrati~ne stabilnosti s podpiranjem politi~nih, zakonodajnih in ustavnih reform.

Za tabornike je Svet Evrope zanimiv predvsem zaradi njegovega odnosa do nevladnih organizacij (NGO), med katere spadamo tudi taborniki. Svet Evrope je status svetovalca podelil ve~ kot 350 nevladnim organizacijam, omogo~a pa jim mo`nost sodelovanja s predlogi glede glavnih dru`benih problemov na dr`avni ravni.

Svet Evrope finan~no podpirajo dr`ave ~lanice, odvisno od {tevila prebivalcev in vi{ine prora~una. Prora~un Sveta Evrope za leto 1998 je zna{al pribli`no 44,000,000,000 SIT.

Seminar mo~ informacije – mo~ komunikacije v Strasbourgu

Kaj pa, ~e bi tok in- formacij obrnili in ... Nenavadno veselje

me je navdajalo, ko sem razmi{ljal o no~ni vo`nji z vlakom. Ne, da vlaka ne bi bil vajen, le tako novo, zanimivo se mi je zdelo. Ravno ko sem prav zadremal se je pojavil nekdo, ki je nekaj hotel. Policisti so samo gledali potni list. Sprevodnik je hotel videti karte. Spet nekdo je samo odprl vrata in jih ob pogledu na spe~ega tabornika zaprl.

Po bolj neprespani no~i sem bil zato toliko bolj vesel, da sem se lahko zgodaj zjutraj sprehodil po `elezni{ki postaji v Münchnu. Samo {e dve uri sta me lo~ili od prihoda v evropsko mesto – Strasbourg.

Ob prihodu v Evropski mladinski center, last Sveta Evrope, sem bil presene~en. Vsi so bili tako prijazni, ob prijavi so me ob mahanju s potnim listom samo za~udeno pogledali in odgovorili: "Saj je v redu, ne potrebujete dokumentov."

Ko gre zares

Naslednji dan smo za~eli z resnim delom. Sedeli smo kot pravi parlamentarci, vsak s svojim mikrofonom in karton~kom za ime. Kmalu smo ugotovili, da bomo ve~ino koristnega dela naredili v delovnih skupinah, tako da je zani-

manje za predavanja z dneva v dan popu{~alo. Morda zaradi vsakodnevnih zabav v avstrijski sobi, gotovo najlep{em prostoru v celi stavbi.

Delo je bilo razdeljeno na teoreti~ni del zjutraj in prakti~ni del popoldne. @e prvi dan smo oblikovali skupine, ki so ve~ino del opravljale skupaj, tako da smo ob koncu dneva podali le poro~ilo vsake skupine.

Zanimivost, ki si jo je vredno zapomniti, je bila ocenitev vsakega dne. Skupine so izbrale posameznika, ki je {el na ocenitev, na katero so pri{li predstavniki vsake skupine in eden izmed vodij. Na ta na~in so lahko organizatorji prilagajali program zanimanju in potrebam udele`encev.

Mednarodni ve~er ali kdo ima mo~nej{o `gano pija~o

Najdete slovensko?

Svetla prihodnost

Ob projektih, vsak je moral narediti svoj projekt za svojo organizacijo, smo ugotovili, da imajo elektronski na~ini komuniciranja, predvsem e-po{ta, svetlo prihodnost. Ne samo to, da je bil obve{~evalni spisek (mailing list) vklju~en v vsak projekt, ampak so nekateri {li celo dalje in osnovali mre`e obve{~evalnih spiskov, kjer bi sporo~ila res prihajala do tistih, ki bi jih morala zanimati.

Veliko smo govorili tudi o izbolj{anju komuniciranja med vodstvom in ~lani. Glavna te`ava je namre~ dvostopenjski tok informacij, saj so najprej obve{~eni tisti s funkcijo v rodu, {ele nato pa informacijo, ~e sploh, dobijo ~lani. Tu smo spet razmi{ljali o elektronski po{ti kot na~inu raz{irjanja informacij na ravni ~lanov in ugotovili, da je za to {e prezgodaj, saj elektronske po{te nimajo vsi.

Va`na je zabava

Ni bilo ve~era brez zabave. Mednarodni ve~er in poslovilna zabava sta bila `e pripravljena, ostale zabave pa so nastajale sproti. Ko nismo vedeli, kak{no zabavo bi {e imeli, smo pa~ imeli samo zabavo. Popestritev programa je bila tudi miza za biljard, ki je nudila igranje zastonj. V kratkih odmorih med predavanji in delavnicami so tako najbolj zagreti vadili udarce za ve~erne obra~une.

Mednarodni ve~er

Po stopnicah smo se podali v jedilnico, da bi poskusili tradicionalno hrano evropskih dr`av. Hrana je bila ~udovita, prevladovale pa so tudi alkoholne pija~e. V kategoriji mo~nih `ganih pija~ sta tek-

Avstrijska soba – za~etek in konec vsake dobre zabave

movala predvsem Irene (Gr~ija) in Mircea (Romunija), ob~asno pa se je s svojim "spodbujevalcem" pridru`il {e Had (Slova{ka). ^eprav bi lahko za to tekmovanje Leigh ([kotska) gotovo kaj prinesla, je raj{i `ejnim ponujala {kotsko avtohtono brezalkoholno gazirano pija~o oran`ne barve.

Ugotovili smo, da Islandci vse su{ijo, da so finske oran`ne jagode videti trikrat lep{e od njihovega okusa in da imajo ^ehi zelo zanimive torte. Italijani so se pohvalili s pr{utom in vinom, za slovenski ponos pa sta poskrbela Tanja in Matej, ki sta prinesla potico.

Nima{ e-po{te? Kdo sploh si?

Branje elektronske po{te je na~in `ivljenja. Kdaj si zasvojen ve{ po tem, da

novo sporo~ilo.

Najbolj "priklopljeni" so brali po{to tudi ve~ kot desetkrat na dan. Tudi tisti, ki so na seminar pri{li brez elektronskega naslova, so ga prav hitro dobili na enem od znanih brezpla~nih po{tnih stre`nikov, tako da so lahko po{iljali svoja sporo~ila v svet.

Naslednje leto!

Zadnje dni smo delovali kot ena velika, sre~na dru`ina. Vsi smo se poznali po imenih in nikomur ni bilo te`ko narediti nekaj za drugega. Ampak, kot pri vseh stvareh, je tudi tu pri{el ~as slovesa. Najhuje je bilo to, da so nekateri morali oditi `e zgodaj zjutraj, nekateri dopoldne, ... tako da se je {tevilo po~asi manj{alo.

Ampak – imamo celo dva obve{~evalna spiska, preko katerih smo povezani in vsi skupaj ugotavljamo, kako smo bogi, ker so se za~eli izpiti.

ko pobere{ po{to s stre`nika {e enkrat preveri{ po{to, ~e morda med tem, ko si ti pobiral sporo~ila, ni pri{lo kak{no

No, vmes se najde {e kak{no sporo~ilo, da se zagotovo vidimo naslednje leto. Kje, pa naj bo skrivnost.

Matija

Jutranje zasedanje

V prostem ~asu so nekateri pove~evali svoje zbirke na{itkov

Vsakdo je poseben

Ali si `e

iz prve roke

kdaj pomislil, da je vsak ~lovek na tem planetu unikat in individualen, a hkrati tesno povezan z drugimi? Niti dva ~loveka si nista med seboj enaka. ^lanstvo v na{i organizaciji ni omejeno s fizi~no sposobnostjo, mentalnimi zmogljivostmi ali socialno priviligiranostjo. Skavtstvo je odprto za vsakogar!

Da bi pomagali mladim dose~i konstruktivno mesto v dru`bi skozi njihov fizi~ni, intelektualni, du{evni in socialni razvoj, ponuja skavtstvo {iroko paleto aktivnosti, ki jih je mogo~e izvajati na razli~nih ravneh. Ve~ina od nas si `eli biti sposoben narediti nekaj, kar se nam zdi te`ko ali nemogo~e dose~i. @elimo biti uspe{ni v {portu, igranju in{trumenta, dose~i svoje sanje, a smo marsikdaj hendikepirani, ker smo prepo~asni, preokorni, premalo intelektualno sposobni, nimamo talenta ...

Veliko nas je (ali celo vsi) nesposobni, oz. nezmo`ni, na nekaterih podro~jih, a nismo zaradi tega nujno tudi ovirani. Samo ~e nas nesposobnost pri tem, kar `elimo

Ob vklju~evanju "druga~nih" v organizacijo moramo razmisliti in delati predvsem na spremembi na{ih stali{~ in predsodkov.

dose~i, ovira, postane ta nesposobnost hendikep. Potem imamo posebne potrebe. Z njimi pa `elimo dose~i enak nivo kot tisti, ki jih nimajo. Takrat

potrebujemo okolico, da opazi na{e potrebe in jih upo{teva. To je toleranca in enakost.

Ponavadi je dru`ba – ljudje, okolje in sistem – tista, ki dolo~a hendikep. Postavlja zahteve za dosego ciljev, ki smo jih sposobni ali pa tudi nesposobni dose~i. Gre za negativna stali{~a, nedostopne zgradbe in prevozna sredstva, previsoka in nerealisti~na pri~akovanja, ki zahtevajo od vseh enako in se ne prilagajajo posamezniku. Vidimo nesposobnost, motnjo, namesto sposobnosti in ~loveka. Iz tega izhaja dejstvo, da moramo ob vklju~evanju "druga~nih" v organizacijo razmisliti in delati predvsem na spremembi na{ih stali{~ in predsodkov.

zavzemanja konstruktivnega mesta v dru`bi.

Zato se ne smemo omejiti na to, kaj kdo ne zmore, ampak moramo odpreti o~i in srce za posameznikove sposobnosti,

Stali{~a in vrednote, ki se oblikujejo v mladih, bodo vplivala nanje vso `ivljenje in skavtstvo lahko ima pri njihovem oblikovanju pomembno, celo odlo~ilno vlogo. Skavtstvo je lahko bolj dostopno za mlade s promocijo integracije. Integracija je proces zdru`evanja ljudi razli~nih sposobnosti, tako da si drug drugemu obogatijo `ivljenja. Integracija je cilj skavtstva in ogromno prispeva k na{emu osebnemu razvoju. Gre za zdru`evanje

Vsakdo je druga~en in zato poseben.

Prav vsakdo se lahko identificira z eno od oblik hendikepa. Starej{i ko smo, ve~ primerov svoje oviranosti odkrivamo. Vse `ivljenje smo – eni bolj drugi manj – odvisni od drugih, drugi pa od nas. Le vzajemna pomo~ nas vodi do cilja. Dose~i zavedanje potreb drugih in imeti tolerantna stali{~a do vseh ljudi je del

mladih z razli~nimi (relativnimi) sposobnostmi, ki skavtstvo naredijo bolj izpopolnjeno, bogato z raznolikostmi in mo~nej{e. Integracija je proces, ki potrjuje, da so razli~ne sposobnosti dragocene, da nas enkratnost, potencial in prispevek vsakogar {e posebej bogati. Zato se ne smemo omejiti na to, kaj kdo ne zmore, ampak moramo odpreti o~i in srce za posameznikove sposobnosti, ki so relativno visoke ali pa tudi nizke, na nekaterih podro~jih mo~nej{e, na nekaterih {ibkej{e. Svoje korenine ima v skavtskih zakonih in je posledica izziva – narediti svet bolj{i za vsakogar - tudi skozi skavtstvo.

Jasna Trape~ar

skupina za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu

^I^ '99 BO!

^lani Zmajevega rodu vabimo vse nadobudne tabornike, da se nam v mesecu septembru pridru`ijo na ^i~evem memorialu. To je tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo od 17. do 18. septembra v okolici 17. do 18. septembra v okolici 17. do 18. septembra v okolici 17. do 18. septembra v okolici 17. do 18. septembra v okolici Ljubljane Ljubljane Ljubljane.

Tekmovanja se lahko udele`ijo me{ane ekipe (2 deklici in 3 fanti~i ali dva de~ka in 3 dekli~i) v dveh kategorijah:

GG 12-16 let (letnik 83)

PP nad 17 let (letnik 82 in starej{i)

Starost tekmovalcev se {teje po koledarskem letu. Tekmovalni del v petek zajema vrisovanje, topografske teste, no~no signalizacijo (Morse) in {aljivo tekmovanje. V soboto sledi orientacijski pohod, na katerem se ekipe lahko same odlo~ijo, na katere kontrolne to~ke bodo odkorakale in katerih nalog se bodo lotile. Na izbiro imajo: prvo pomo~ (teoreti~no in prakti~no), test @VN, semafor, skico in opis terena, skico in opis poti, profil terena, prehod in skico minskega polja in hitrostno etapo. Kontrolne to~ke se to~kujejo glede na oddaljenost in zahtevnost orientacije. [tartnina [tartnina bo bo letos enaka kot lani in predlani in sicer bo zna{ala 8000 slovenskih tolarjev zna{ala 8000 slovenskih tolarjev 8000 tolarjev, ~e se boste prijavili pravo~asno. Zamudniki bodo od{teli {e dodatnih 2000 slovenskih tolarjev.

Dodatne informacije lahko dobite na tel 662-346 (Bili-Biljana Hacin) (Bili-Biljana Hacin) (Bili-Biljana Hacin) (Bili-Biljana Hacin) (Bili-Biljana ali E-po{ti: Bilih Bilih@ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com

TABORNI[KI DOM [MARTNO NA POHORJU

Taborni{ki rod ^rno jezero iz Slovenske Bistrice ima v [martnem na Pohorju taborni{ki dom. Le-ta je opremljen s centralno kurjavo, urejenimi toaletnimi prostori, tu{i. V domu je {est sob, v katerih je skupno 30 postelj. Skupna jedilnica je ve~namenski prostor, ki je lahko tudi igralnica, u~ilnica ... V domu je kuhinja, ki je opremljena s hladilnikom, {tedilnikom na plin in elektriko, v kuhinji je tudi pe~ na trdo kurivo (za centralno kurjavo), na kateri se lahko tudi kuha. Prav tako je opremljena s posodo in priborom za 30 gostov.

V domu je mo`no organizirati taborni{ke aktivnosti, okoli samega doma pa je mo`no razpeti tudi do 10 {otorov. Cena najema doma zna{a 450 tolarjev na dan bivanja na enega udele`enca.

[martno je dobra izhodi{~na to~ka za {tevilne izlete, pohode in bivakiranja na Pohorju. S Slovensko Bistrico je Dom povezan z avtobusom, v vasi sta dve trgovini. Dom ima tudi telefon.

Informacije: 062 811 086 – Marija Bra~i~ (Rde~i kri` –dopoldan) in 062 812 062 – Iztok Utenkar (po 20. uri).

'99 '99 '99 '99 '99

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

Rezultati tekmovanja Zlata pu{~ica '99

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE TEKMOV TEKMOVALK - ^EBELICE ALK - ^EBELICE ALK - ^EBELICE ALK - ^EBELICE ^EBELICE

ZapKategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1038^EBELICETAMARA BEVC1988RMRRMR1210

2004^EBELICEKATARINA POTISEK1988RDR166

3039^EBELICETAMARA DOLENC1988RMRRMR1156

4037^EBELICENINA DIZDAREVI^1988RMRRMR1146

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE TEKMOV TEKMOVALCEV - MEDVEDKI ALCEV-

ZapKategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1006MEDVEDKIALEN TRILLER1988RDR189

2031MEDVEDKIMIHA KOZOLC1988RMRRMR1187

3005MEDVEDKIJERNEJ VRHOVNIK1988RDR177

4030MEDVEDKIGA[PER KRAMAR1988RMRRMR1164

5050MEDVEDKIMATEJ KRAGELJ1988RTTRTT3163

6029MEDVEDKIANEJ LACKOVI^1988RMRRMR1159

7047MEDVEDKIBOR HAMZI^1988RTTRTT2157

8032MEDVEDKIJAN HAZDOVAC1988RMRRMR1150

9044MEDVEDKIJURIJ KRAGELJ1988RTTRTT2146

10034MEDVEDKIGREGA LOGAR1988RMRRMR2142

11033MEDVEDKIGA[PER POTOKAR1988RMRRMR2134

12040MEDVEDKIJAN BEZICA1988RTTRTT1133

13048MEDVEDKIPETER BIZJAK1988RTTRTT3131

14049MEDVEDKILUKA ADAMI^1988RTTRTT3129

15041MEDVEDKIGREGA POMPE1988RTTRTT1118

16035MEDVEDKIKLEMEN KRAMAR1991RMRRMR2113

17043MEDVEDKIDOMINIK KLINC1988RTTRTT1112

18046MEDVEDKIBLA@ JUSTIN1988RTTRTT2104

19042MEDVEDKIDOMEN JUSTIN1988RTTRTT1101

20045MEDVEDKIJURIJ BIZJAK1988RTTRTT296

21036MEDVEDKIROMAN TRATAR1988RMRRMR279

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE TEKMOVALK - GOZDOVNICE ALK - GOZDOVNICEZapKategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1026GOZDOVNICENIKA STARINA1985RMRRMR1103

2027GOZDOVNICEERIKA STARINA1985RMRRMR197

3028GOZDOVNICEANA GOLOB1987RMRRMR181

4052GOZDOVNICEKATARINA MUR[EC1986RTT22

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED UVRSTITVE TEKMOVALCEV - GOZDOVNIKI ALCEV - GOZDOVNIKI ALCEV - GOZDOVNIKI ALCEV - GOZDOVNIKI ALCEV

Zap#KategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1003GOZDOVNIKIMATIJA KRANJC1986RDRTIGRI185

2001GOZDOVNIKISINI[A BI^ANI^1984RDRTIGRI170

3002GOZDOVNIKIBENI POTISEK1986RDRTIGRI155

4025GOZDOVNIKIGREGA [EBIJAN1985RMRRMR1112

5023GOZDOVNIKIROBI PUNGER^AR1985RMRRMR1110

6024GOZDOVNIKIDEJAN KOS1987RMRRMR1101

7063GOZDOVNIKIAN@E JESENKO1986RHVRHV168

8064GOZDOVNIKIDOMEN ROZMAN1986RHVRHV159

9051GOZDOVNIKIJANEZ ADAMI^1986RTT38

10062GOZDOVNIKIMIHA STRA@I[^AR1986RHVRHV129

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED TEKMOVALK - POPOTNICE in GR^ICE

ALK - ALK - POPOTNICE in GR^ICE ALK -

ZapKategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1017POP. in GR^ICEPOLONCA TRATAR1978RMR100

2009POP. in GR^ICENINA BIZJAK1970RDR84

3019POP. in GR^ICESTOJANA PIRC1977RMR77

4018POP. in GR^ICEALEKSANDRA PIRC1977RMR67

5059POP. in GR^ICEPETRA SLANA1980RTT48

6020POP. in GR^ICEMILENA GREGOR^I^1959RMR44

7010POP. in GR^ICEANKA PUSTOVRH1970RDR34

8021POP. in GR^ICEKATJA KOLENC1978RMR29

PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED PREGLED UVRSTITVE TEKMOV PREGLED TEKMOVALCEV - POPOTNIKI in GR^E ALCEV POPOTNIKI in GR^E ALCEV - POPOTNIKI in GR^E POPOTNIKI in GR^E

ZapKategorijaImeLetnikRodEkipaKrogi

1007POP. in GR^ERADO MALNAR1973RDR115

2013POP.in GR^EIGOR VI[^EK1975RMR111

3015POP.in GR^EJO@E STRAH1959RMR108

4011POP.in GR^EEMIL TOMAN1958RMR108

5014POP.in GR^EANDREJ TRATAR1969RMR94

6022POP.in GR^EJURE OBLAK1970RZ@90

7016POP.in GR^EJO@E GREGOR^I^1947RMR84

8055POP.in GR^EGA[PER PAJOR1980RTT83

9061POP.in GR^EMITJA HAJDINJAK1980RHV81

10058POP.in GR^ELOJZE GOLOBI^1980RTT76

11012POP.in GR^EDAMIJAN KA[I^1963RMR76

12057POP.in GR^EDAMIJAN GA[PARI^1980RTT63

13053POP.in GR^EGA[PER GOLOBI^1980RTT50

14054POP.in GR^EMATEJ DOMANJKO1980RTT44

15008POP.in GR^EALE[ ROZMAN1970RDR44

16056POP.in GR^EMATEV@ ADAMI^1980RTT26

Bubi, RAJ Cerkno klemen.kenda @ guest.arnes.si

Predstavitvene strani obmo~nih organizacij: Raje postorite

Zdru`imointernet svoje mo~i…

kaj za svoj rod, za svojo obmo~no organizacijo ali za na{o Zvezo? Odgovor je najbr` na dlani, vsaj pri ve~ini.

Tudi v medmre`ju je opazno, da vse preve~ zaletavo krpamo luknje, namesto da bi si se{ili novo obla~ilo. Ker je `e od za~etka vsakdo oral svojo ledino, se je zgodilo, da ima sedaj marsikateri rod bolje poskrbljeno za svojo predstavitev v Internetu, kakor pa na{a Zveza. Namesto da bi piramido za~eli graditi pri temeljih, si je vsak sam najprej postavil vrh. Posledica tega je neenotna podoba celotne predstavitve ZTS (doma~e strani so raztresene vsepovsod po Internetu, nekateri rodovi imajo svoje lastne domene, ipd). Krivdo za tako dogajanje je te`ko pripisati komurkoli, vsekakor pa svoj del odgovornosti nosi IO ZTS, saj so se rodovi (in obmo~ne organizacije) o~itno naveli~ali ~akanja in so zato raje na lastno pest, kljub vi{jim stro{kom, poskrbeli za svoje spletne predstavitve.

Upam, da se strinjate, da je `e skrajni ~as, da stopimo skupaj in spremenimo stvari na bolje. Sredstva so, ideje tudi, e-taborniki smo pripravljeni, ~akali pa smo tudi `e dovolj, tako da ~akamo samo {e na prvi resnej{i povod. Toliko vsem v razmislek, ~e pa je kdorkoli pripravljen kakorkoli pomagati, naj se oglasi na USENET-u USENET-u USENET-u USENET-u ali na na{i listi: zts zts @ coollist.com coollist.com coollist.com.

ZTO-KR – Zveza tabornikov ob~ine Kranj (www.zto-kr.org) (www.zto-kr.org) (www.zto-kr.org) (www.zto-kr.org) (www.zto-kr.org)

MZT – Mestna zveza tabornikov (www.mzt.org) (www.mzt.org)

Ta stran se dopolnjuje vsak teden in na njej lahko ljubljanski taborniki vedno najdete a`urne in uporabne informacije.

SOOT – Severnoprimorska obmo~na organizacija tabornikov

(www2.arnes.si/ (www2.arnes.si/ gngjvege5/oozts/) gngjvege5/oozts/) gngjvege5/oozts/) gngjvege5/oozts/)

Zadnji~ smo vam obljubili elektronske naslove ~lanov vodov, ki so se z `eljo po dopisovanju prijavili na doma~i strani www2.arnes.si/ www2.arnes.si/ www2.arnes.si/ www2.arnes.si/ gngjvege5/raj/?dopisovanje.html gngjvege5/raj/?dopisovanje.html gngjvege5/raj/?dopisovanje.html gngjvege5/raj/?dopisovanje.html gngjvege5/raj/?dopisovanje.html.

RADGONA I, Ale{ Celcar, 16 let

Torej, sem skavt. Prihajam iz Radgone. Rad bi, da mi pi{e ~im ve~ tabornikov... Pi{ite in izvedeli boste ve~, oziroma vse kar vas zanima. Moj naslov je ales1 je ales1 @ slo.net slo.net slo.net.

@ELEZNIKI I, Vodnik: Nika ^rnivc, 11-16 let

Smo vod 9-ih skavtinj in bi si rade dopisovale z vrstniki. Pi{ite! (spela.blaznik spela.blaznik spela.blaznik spela.blaznik @ usa.net usa.net).

ROD JEKLARJEV JESENICE - SMRKCI, vodnik: Dejan Krivec, 12-15 let

Smo taborniki z Jesenic. Radi bi si dopisovali z mnogo taborniki. Vod {teje 6 ~lanov: 3 punce in 3 fante. Po{to po{ljite na e-po{to ~lanice Tine ( tina_repovz tina_repovz @ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com).

ROD JEKLARJEV JESENICE - MRAVLJE, vodnica: Tina Repov`, 7 let

Smo tabornice in en tabornik, ki bi si radi dopisovali z veliko taborniki. Imamo pa tudi prijazno vodnico Tino. Pi{ite nam na njen e-po{to ( tina_repovz tina_repovz tina_repovz@ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com).

^e pa si `elite dopisovalca iz tujine, pokukajte na tole stran: www.web.co.za/scouts/penpals.html

stare, lepe, taborni{ke...

Hura, ~as poletnih po~itnic je pred nami. Verjetno `e kujete na~rte za taborjenja, veliko pa vas je takih, ki boste zavili tudi v Bohinj in okusili "taborni{ki izvir znanja" v Gozdni {oli. Seveda je pred mnogimi tudi in{truktorska kariera in vsak in{truktorski "bruc" se mora za svoj `elezni pevski repertoar nau~iti in{truktorsko himno. Himna se `e mnoga leta prena{a iz roda v rod.

Ker je dinami~na in opisuje taborni{ko `ivljenje, se jo lahko nau~ite tudi na taborjenju (nikoli ne ve{, kdaj v prihodnosti ti bo {e pri{la prav). Pri tem pa vam bo prav gotovo prisko~il na pomo~ kak{en na~elnik, ki je svoje pevske sposobnosti v Bohinju `e razvil.

Velike tiskane besede v oklepaju se ponovijo {e bolj glasno.

In{truktorski te~aj

CV gozdni {oli nekega ve~era, se je zbrala grupica G ljudi, bog ve kak{na jim je bila namera, izkazalo se je, da so Cpri{li

refren: FNa naj naj in{truktorski te C ~aj, Fna naj naj in{truktorski te C ~aj, Fna naj naj in{truktorski te G ~aj, Takoj pri~eli so s torturo, kar naenkrat noben´ga ~asa ni, ~ez dan nih~e ne ve za uro, pono~i nobeden ne zaspi.

refren...

Ko zrele misli vsak poka`e in z bivaka pridejo nazaj,

ko zjutraj se priplazijo iz pla`e, vsak v sebi nosi vpra{aj.

FNa naj naj in{truktorski te C ~aj, (ZAKAJ) Fna naj naj in{truktorski te C~aj, (ZAKAJ) Fna naj naj in{truktorski te G ~aj, (ZAKAJ) zakaj, zakaj, zakaj?

Zato, ker mladi smo in lepi (LEPI) in radi imamo vse ljudi, za resnico nismo slepi, (SLEPI) spoznavati svet se nam mudi.

FNarava nam je domovina C Fplatnena streha nam je C dom, Fv njem sre~na na{a je dru C `ina, Fspet drugo leto pri{el G bom!”

refren...

Supot in Dragonja zadnji ko{~ki naravnih lepot Slovenije

V poletnih

mesecih se velikokrat odpravimo v Primorje in urice izkoristimo za pole`avanje na pla`i in namakanje v morju. Za tiste, ki `elijo oddih v teh krajih pre`iveti odmaknjeni od vrve`a na obali, pa je ogled bli`njega pore~ja reke Dragonje prav primeren.

V zgornjem toku se v Dragonjo stekajo razli~ni potoki, skupaj pa tvorijo paleto zanimivih naravnih pojavov. V preteklosti je namre~ ta del prekrivalo plitvo morje, usedline, ki so nastajale, pa so bile izmeni~no laporji in pe{~enjaki. Potoki so v mehke plasti napravili svoje struge, pri vrezovanju pa naleteli tudi na trde plasti apnen~evega pe{~enjaka. Tako so nastale {tevilne naravne kaskade (stopnice) preko katerih se pretaka voda. V zgornjem toku potoka Supot pod Ko{tabono je zajeda tolik{na, da voda kot slap pada kak{nih osem metrov v globino. Pojavi spadajo v skupino geomorfolo{kih nadzemnih vodnih posebnosti, ki jih je v tem predelu Slovenije zaradi sestave tal kar precej.

V Kopru zavijemo na obvoznico proti obmejnemu prehodu Dragonja. Tik pred prehodom zavijemo levo in po levi strani spremljamo obmejno reko Dragonjo. Po pribli`no osmih kilometrih makadamske ceste na levi v hribu opazimo cerkev Sv. Kozme in Damjana. Na prvem odcepu zavijemo levo in po 300 metrih pridemo do potoka Supot in njegovega spodnjega slapa (do zgornjega ni ozna~ene poti). ^e na odcepu nadaljujemo pot, lahko opazujemo zanimiv del toka reke Dragonje. [e opozorilo: cesta od Dragonje do vasi Ko{tabona je zaradi udora dela ceste za vozila neprevozna. Seveda se na potep lahko odpravimo s kolesom, si ogledamo {e se~oveljske soline, zanimivo vasico Ko{tabona in se vrnemo preko koprskih gri~ev.

glasilaglasila

Medpremorom, ki smo ga naredili v prej{nji {tevilki, se je nabralo toliko va{ih glasil, da jih bomo komaj lahko opisali na dveh straneh. Posebno pohvalo si zaslu`ijo {kofjelo{ki taborniki iz Rodu svobodnega kamnitnika, saj izdajo svoj Termitnjak vsak mesec.

Seveda smo dobili {e kup drugih glasil, ki smo jih na kratko predstavili. Dobili smo tudi bilten ob 15-letnici

Rodu Poldeta Eberla-Jamskega iz Zagorja, v katerem spoznamo zgodovino rodu. Prijetno pa smo bili presene~eni nad novo podobo Skavti~a, glasila skavtinj in skavtov ZSKSS.

Luj~ek

Glasilo Rodu Louisa Adami~a Grosuplje, 1999

Luj~ek nam v uvodniku zaupa, kako je nastal, potem pa nam postre`e s kratkimi in zanimivimi opisi akcij, tekmovanj in taborjenj. Med besedili lahko najdemo tudi risbe najmlaj{ih tabornikov, ki glasilo zelo popestrijo. Luj~ek ima vse, tudi kri`anko – in ne samo eno, ampak kar dve.

Matija

Termitnjak

Glasilo Rodu svobodnega Kamnitnika [kofja Loka april 1999

Iz kup~ka Termitnjakov si bomo podrobno ogledali le zadnjo, aprilsko {tevilko, ki se lahko pohvali s tr{imi in barvno potiskanimi platnicami. Poseben videz {tevilke je namenjen 45-letnici taborni{tva v [kofji Loki. Ve~ino gla-

@abica

Glasilo Mestne zveze

tabornikov Ljubljana

{tevilka 4, maj 1999

@abica se `e takoj na prvi strani pohvali, da je zmaga na NOT-u ostala doma. V blazno resnem pogovoru z Juretom, gospodarjem MZT zvemo, da mu gre na `ivce kreganje zaradi denarja. ^e niste prebrali aprilskega Tabora, lahko nekaj informacij o tekmovanju Tabornik v impro ligi preberete v @abici. Zraven ob{irne reporta`e s Fe{tivala in seveda predstavitve vro~ega para – Katje in Gregorja – so bili {e povabljeni na mnogoboj MZT in Zlato pu{~ico 99.

sila zato zasedajo spomini na preteklost, veliko pa je tudi ~lankov o tekmovanjih, zimovanjih in taborjenjih. Ne manjka niti ugank za najmlaj{e niti kuharskega koti~ka.

Termitnjak je poseben `e zato, ker je eno izmed redkih glasil, ki izhaja vsak mesec.

Je`ek

Glasilo tabornikov Rodu

aragonitnih je`kov Cerkno

{tevilka 2, april 1999

Ta {tevilka Je`ka se lahko pohvali s prelepo barvno naslovnico, na kateri je motiv iz Aragonitka 1999. Ob reporta`ah in zanimivih ~lankih lahko na svoj ra~un pridejo tudi teoretiki, saj nas Je`ek nau~i semaforja in Morsejeve abecede, za name~ek pa nam mladi naravoslovec zastavi vpra{anje. In res – zakaj se sneg okoli stopinj na ogrevani terasi ni stopil?

Mravljin~ek

Glasilo tabornikov Rodu

^rnega mrava Ljubljana

{tevilka 2, 1998/99

Vas zanima, kako narediti pravi indijanski Ti-pi? Mravljin~ek vam pove vse, od velikosti platna do vrstnega reda postavljanja palic. Daki {e vedno nadaljuje tradicijo, ki se {e ne bo kon~ala. Mravljin~ek pa se poslovi s pravo fotoreporta`o z zimovanja.

Kranjski tabornik

Glasilo Zveze tabornikov ob~ine Kranj

{tevilka 3, leto 1999

glasila

Kranjski tabornik je tak{en, kot se za glasilo, ki izide enkrat na leto, spodobi. V celoti natisnjen in odli~no oblikovan podaja kroniko dogajanja v kranjski ob~ini v preteklem letu. V glasilu si lahko preberemo {e nekaj zanimivosti o Inkih in se povabimo na Zadnji TAKT –pa ne ~isto zadnji – menjalo se bo le osebje, igra ostaja.

ROD

Glasilo Rodu upornega plamena Menge{

{tevilka 1, marec 1999

^e kupi{ Rod, se tudi malo razgiba{, saj je cena zanj 20 sklec. Ko spoznamo vse "ta glavne", smo pripravljeni na pregled aktivnosti. Ob Poldetovi razlagi Franclu, kaj je kroj, se dodobra nasmeji{ in `e si pripravljen za delavnico, v kateri se nau~i{ postavljati ognje.

Ste v dvomih, vas nekaj preganja, pa ne veste kaj? Preberite ~lanek Zakaj (p)ostati tabornik in spet boste lahko mirno za`iveli.

Kuhalniki in posoda Moram priznati

, da nisem

pri~akoval tako pestre ponudbe v na{ih trgovinah, saj imamo na voljo kuhalnike in posodo skoraj vseh proizvajalcev tovrstne opreme (v mislih imam kuhalnike in posodo primerno za na{e vedno prepolne nahrbtnike in ne ekonom loncev ter steklokerami~nih {tedilnikov).

Moje raziskovanje sem omejil na ljubljanske trgovine in bli`njo okolico, vsem tistim, ki pa niste iz Ljubljane, bo tale prispevek pomagal, da vam ne bo potrebno hoditi v Ljubljano primerjati cene in ponudbo. Vendar pa ve~ina uvoznikov ni iz Ljubljane in se lahko v rodovih, kjer boste naro~ali ve~ kosov posode in kuhalnikov hkrati, obrnete kar nanje, pa {e kak{en popust boste dobili.

Lon~ek kuhaj…

Posoda je narejena ve~inoma iz aluminija ali pa iz nerjave~e plo~evine (rostfrei), na{el sem tudi posodo, ki je kombinacija obeh, a o tem malce kasneje.

Plasti~na posoda se mi zdi neprimerna, ker hrane v njej ne more{ pogreti, kaj {ele skuhati (razen v mikrovalovnih pe~icah, ki `al ne gredo v nahrbtnike, da elektrike niti ne omenjam). Iz doma~e kuhinje verjetno pozna{ tudi aluminijasto posodo s teflonsko prevleko in posebnim dnom, vendar pa nisem na{el nobenega primerka take posode, ki je tudi manj primerna za na{e "divje kuharje", ker je izjemno ob~utljiva na ostre predmete, teflona pa najbr` no~e{ za kosilo.

Da ne bo pomote, za vod je dale~ najprimernej{i velik kotli~ek, ki ga obesi{ na trino`ec, zakuri{ pod kotli~kom in skuha{ izvrstno juho, obaro, gola`, brodet…

V trgovine sem se podal na lov za manj{imi posodami, ki se uporabljajo za izlete manj{ih skupin in sodijo v nahrbtnike bolj zagrizenih tabornikov.

Aluminijasta posoda

poceni

ob udarcu se "lepo" deformira in je {e vedno uporabna

- ker aluminij dobro prevaja toploto, je temperatura na sredini posode bistveno ve~ja (nad plamenom) kot na robovih in se gostej{a jed rada za`ge

- ne smemo pu{~ati hrane oziroma pija~e (~aj) v njej

- te`je se pomiva

Nerjave~a posoda

+ + + + bolj{a za kuho, ker je na dnu posode temperatura bolj enakomerno porazdeljena (hrana se manj "`ge")

+ + + + hrana lahko v njej brez {kode po~aka dan ali dva + + + + + lep{e se pomiva

--- te`ja kot aluminijasta

-- dra`ja

- ob zelo mo~nem udarcu po~i

Idealna posoda je tista, ki je narejena iz obeh materialov: zunanji del posode iz aluminija, notranji del, ki je v stiku s hrano, pa iz nerjave~e plo~evine. Temu primerna je pa tudi cena (SIGG). Tisti, ki bi radi imeli kar najla`ji nahrbtnik, no~ejo pa se odre~i posodi in priboru, lahko se`ejo po posodi in kuhalnikih iz titana (Primus).

Brez ognja ne gre…

Ve~inoma si za kurjenje ognja lahko pomagamo z naravnim materialom, ker pa drva niso vedno na voljo, si moramo pomagati s prenosnim kuhalnikom, ki naj bi bil ~im manj{i, ~im mo~nej{i in {e gorel naj bi ve~no. Slednje, `al, zaenkrat {e ni uresni~ljivo, morda prihodnje leto…

Gorilne kocke – gel

+ + + + + enostavne za uporabo

+ + + + + poceni

-- ni mo`na nastavitev mo~i plamena

-- potrebuje{ stojalo za posodo

- na posodi ostajajo saje

Bencinski kuhalniki

Kuhalniki so ve~inoma prirejeni za uporabo na prostem, zato mora{ biti zelo previden, ~e kuha{ v zaprtem prostoru, ki ga mora{ ob~asno prezra~iti.

Pozor pri menjavi plinskih kartu{ Ko menjamo kartu{e na plinskih kuhalnikih moramo paziti, da se na drugem kuhalniku kaj ne kuha oziroma ni odprtega ognja v bli`ini, ker v sicer prazni kartu{i {e vedno ostane nekaj plina, ki zado{~a za nekontrolirano gorenje ali eksplozijo po doma~e. O posledicah ste pa verjetno `e brali…

+ + + + gorivo dobi{ na vsaki ~rpalki, pri vsaki

hi{i

-- na posodi pu{~a saje (razen tistih gorilnikov, ki imajo tla~ilko, da prite~e gorivo v {obo pod pritiskom)

- hrana pe~ena neposredno na plamenu ima priokus po gorivu

Plinski kuhalniki

+ + + + + ~ist plamen

+ + + + ~ist za uporabo

- moramo imeti dovolj kartu{ s plinom na zalogi

-- ~e nimajo predgretja odpovejo pri zelo nizkih temperaturah (pod -10°C)

Trik za plinske kuhalnike pri nizkih temperaturah

Pomagamo si tako, da segrejemo kartu{o z dlanmi (~e ni obdana s plastiko, ki bi onemogo~ala prevajanje toplote). Pomagamo si tudi lahko s kak{no odve~no svetlo kovinsko posodo, ki jo postavimo tako, da usmerimo infrarde~e sevanje, ki se sicer izgublja v okolico, nazaj proti kuhalniku (kot zrcalo). Lahko pa kupimo tudi grelno blazinico za kartu{e od Primus-a, ki se segreje na 50°C in deluje pribli`no 15 minut. Potem jo prekuhamo za 5 minut in zopet je pripravljena za uporabo. Podobno blazinico izdeluje tudi vauDe.

Proizvajalec Proizvajalec Proizvajalec Uvoznik Uvoznik Uvoznik Uvoznik Uvoznik Kje se da kupiti: Kje se da kupiti: se

PRIMUSTehnounion d.d., Vo{njakova 2, LjubljanaBlagovni center, Devova 18, Lj. in ve~ina trgovin s planinsko / alp. opremo

MARKILLEKSTIM d.o.o., Ljubljanska 3, Izola inK2 Alpinist, Gosposvetska ul., Lj. (pri h. Lev)

T.E.R.R.A., STROSSMAYERJEVA 13, Maribor

ELDERIDK & K Trade @iri, Dobra~evska ul. 49, @iriHorizont, Gosposvetska ulica, Lj.

LAKENGACA Trade d.o.o., Tolstojeva 7, LjubljanaV ve~ini trgovin s planinsko / alp. opremo

ENDERSPROMONTANA d.o.o., Koro{ka c. 5, KranjV njihovi trgovini v Kranju

CAMPRUBICO TRADE d.o.o. , Smrekarjeva 1, CeljeMaxiMarket v Ljubljani

LAPLAYASUN & FUN d.o.o., Poljanska c. 55, [kofja LokaBAUMAX d.o.o. Ljubljana, Celje

SIGGIGLU [PORT, Tr`a{ka c. 88, LjubljanaV njihovi trgovini na istem naslovu

opreme

PLSPBSMFSDragonStormy plin / plinplinbencin (1)plin (2)plinplinplinbencin -piezo v`ig-navojna k.-predgretje-piezo v`ig-posebno-topl.reflektor-navojna k.- kompakten -top.refl./-piezo v`ig-topl.refl /-navojna k.za{~iten-piezo v`ig -vetrni {~itse dokupivetrni {~it-topl.refl /proti vetru-topl.refl / -navojna k.-navojnavetrni {~it-piezo v`igvetrni {~it

PRIMUS PRIMUS PRIMUS PRIMUS

MARKILL MARKILL MARKILL MARKILL

nerjave~aaluminijaluminijnerjave~aalu – nerj. plo~evinaplo~evinaplo~evina

koz 1.25 lkozica ~3 lkoz 14 cmkoz 12 cmkozica + pon 2xkozica ~2 lkoz 16 cmkoz 14 cmkro`nik

lon~ekkozica ~1 lkro 14 cmkoz 16 cm1 l - 1.5 lpriborlon 2xkro 16 cmkro 16 cm2.2 l

kro 3xro~aj

fiksni ro~ajfiksni ro~ajposoda je

od zunaj

prebarvana

~rno

840 g600 g700 g

4.500 SIT5.500 SIT3.350 SIT4.800 SIT3.700 - 5.500 SIT

Legenda:

cene so povpre~ne

koz = kozica

pon = ponev

lon = lon~ek za pija~o

kro = kro`nik

(1) = Laken posoda je uspe{no testirana pri In{titutu za varovanje zdravja Republike Slovenije

Uredni{tvo

Legenda: Legenda: Legenda: Legenda: Legenda: cene so povpre~ne

(1) bencin, diesel, kerosene, petrolej, alkohol

(2) Markill izdeluje tudi adapter za navadne kartu{e brez navoja za priklop na gorilnike z navojem

navojna k. navojna k. = plinske kartu{e imajo na vrhu vgrajen navoj z ventilom, v katerega privijemo kuhalnik, ki ga lahko odvijemo tudi ~e je v kartu{i {e plin, tega nikakor ne smemo narediti pri kuhalnikih z navadno kartu{o, ki je brez ventila!

revije Tabor se zahvaljuje

podjedju Tehnounion, ki je edino zaupalo kuhalnik v uporabo –testiranje.

Obmo~ni mnogoboj

medvedkov in ~ebelic mariborske regije

Prav veselo

je bilo v soboto na Ptuju, kjer so taborniki Kvedrovega rodu organizirali mnogoboj za medvedke in ~ebelice iz mariborske regije. Kljub jutranjemu kislemu vremenu se je kmalu zjasnilo in imeli smo ~udovit son~en dan. Na tekmovanju se je zbralo 12 vodov s po petimi ~lani.

Za~eli smo s postavljanjem ognjev in mladi taborniki so se zapodili v bli`nji gozd, kjer so poiskali material zanje. Te`ava je bila le v tem, da je v preteklih dneh de`evalo, in tako se je pri nekaterih pri`iganje zavleklo. Ponekod je bilo krivo tudi napa~no gnezdo, toda to so `e podrobnosti.

Pri lovu na lisico so najmlaj{i res lahko pokazali vse, kar so se nau~ili. Tudi tukaj je ponagajalo vreme preteklih dni, saj je bila proga tako razmo~ena, da so M^-ji namesto po stezi hodili po blatu, kar pa ni pokvarilo razpolo`enja.

Starej{i so se podali na te`jo orientacijo, vendar jim ni povzro~ala preglavic, saj so vsi uspe{no na{li pot do cilja. Poleg obi~ajnih tekmovalnih panog pa so na Ptuju pripravili tudi {aljivo tekmovanje in igro med dvema ognjema, kar je samo {e popestrilo `e tako ~udovit dan.

Raz{li smo se z obljubo, da se na dr`avnem mnogoboju zagotovo vidimo.

reporta`a

Jana

Bo stalo?

Material je nabran, zdaj samo {e postavimo piramido in pri`gemo

[e malo, pa bomo za~eli

Kon~no - rutke na igri{~u!

Osmega

maja se je v kranjskem {portnem parku odvil `e {esti TAKT - Taborni{ki ko{arkarski turnir. Tudi tokrat je imel mednarodno udele`bo, udele`ili so se ga namre~ skavti iz Sarajeva in Splita. Vsega skupaj je na treh igri{~ih na ko{ metalo 12 ekip.

Zmagali so tisti, ki so bili najbolj taborni{ki. Resni~no, prehodni pokal je osvojilo mo{tvo, ki je ves ~as nastopalo s taborni{kimi rutkami okoli vratu! Vpeljali so torej novo modo, za katero si lahko le `elimo, da bi se v prihodnosti {e bolj prijela.

To so bili nih~e drug kot Aragonitni je`ki iz Cerknega. V finalu so za to~ko premagali kranjske Stra`ne ognje. Rezultat - 34:33 (15:14). V mali finale so se prebili ljubljanski Beli bobri ter mladci iz Bosne in Hercegovine. Izid29:24 (10:10) za Odred izvidja~a Mraku{a.

Malus

foto: Djure

reporta`a

Najbolj{i, iz RAJ-a.

Te`ka centra visoko v zraku na lokalnem derbiju med RS@-ml in RSO.

poskrbela, da sta se lahko poljubljala s simpati~nimi gostjami iz tujine ...

Sosedski dvoboj - splitski proti sarajevskim skavtom.

Legendarna zlata kopa~ka, prehodni pokal (saj igramo na Gorenjskem, ne?) in krasni Pip~evi kipci za najbolj{e v najrazli~nej{ih ocenjevanjih.

NASLEDNJI DAN.

POGLEJ, ZNAK! TO JE NJIHOV SEDE@!

BOM JAZ - KOT V STARIH ^ASIH!

MOGO^E BO [LO ...

HA HA, SI PA OPTIMISTI^NA!

DAJ NO NEHAJ, KAK[NE NEUMNOSTI TIPKA[?!

HM ... TO JE VENDAR KIP!

MISLITE, DA VAS BOMO ^AKALI?! V ILEGALI SMO, SKAVTKI!

SI TI NA[LA KAJ UPORABNEGA?

NI^. SPET SVA NA ZA^ETKU ...

NI^, NI^, NI^ ...

PRESRFALA SEM CEL KRI@ - BREZ USPEHA!

... BARVE POBARVANI NOVAKOV ROBOT KA@E, DA NISO IZGINILI.

POGLEJTA! TAMLE! KAJ???

TISTI MULEC TAMLE ...

SAMO V INDIJANSKE ...

Z ROKO JE POKAZAL GOZDOVNI[KI ZNAK!!!

ZA NJIM!

AHA, V PODZEMLJU SO ...

izletizlet

Z raftom po Kolpi

Priljubljena

taborni{ka aktivnost na vodi je ~olnarjenje oziroma vo`nja po vodi z najrazli~nej{imi plovili, kamor sodi tudi v zadnjem ~asu vse bolj priljubljeni rafting. Obilico mo`nosti za vodne aktivnosti nudi reka Kolpa.

Verjetno je prav vsem bralcem jasno, kje te~e Kolpa. ^e pa komu morda ni, naj {e enkrat zapi{em, da je reka Kolpa mejna reka med na{o domovino in sosednjo Hrva{ko. Izvira pri na{ih sosedih sredi neobljudenih gozdov pribli`no {tiri kilometre ju`no od Osilnice. Svojo pot za~ne v ozki soteski v smeri proti severu, dokler pri Osilnici ne dose`e slovenskega ozemlja. Tu se vanjo zlije ^abranka in nato zavije proti vzhodu. Naslednjih 118 km predstavlja njen tok mejo med sosednjima dr`avama. Kak{nih 10 km vzhodno od Metlike izstopi iz Slovenije ter krene dalje preko hrva{kega ozemlja Savi naproti. Ve~ino svojega popotovanja po Sloveniji predstavlja Kolpa dokaj ~isto reko. Kakovost vode reke Kolpe se giblje v naslednjih mejah:

• od izvira do Broda na Kolpi je v I. kakovostnem razredu;

• od Broda na Kolpi do Adle{i~ev je v I. – II. kakovostnem razredu;

• od Adle{i~ev do Metlike sodi v II. kakovostni razred;

• in od Metlike do meje s Hrva{ko se uvr{~a v II. – III. kakovostni razred.

Lestvica kvalitetnih razredov obsega {tiri razrede kakovosti. I. razred predstavlja skorajda pitno vodo. II. razred sestavljajo vode primerne za rekreacijske {porte. Da je IV. razred, razred mo~no onesna`enih voda, ni potrebno posebej poudarjati.

Imamo torej, za razmere na delu planeta kjer `ivimo, skoraj popolnoma ~isto reko. Ravno pravo, relativno ~isto, v divji in neokrnjeni naravi teko~o. Za vas, dragi bralci, ki ste pustolov{~in `eljni taborniki, so verjetno to dovolj mo~ni argumenti in se vam je v va{ih glavah vsaj v tem trenutku `e porodila `elja po razburljivem mokrem SPUSTU.

In o splavarjenju ter ~olnarjenju

Kolpa je v glavnem mirno teko~a reka. Pravzaprav bi bila kar dolgo~asna, ~e ne bi njenega mirnega toka pogosto prekinjali najrazli~nej{i jezovi ob katerih stojijo mlini. Mlini se da-

Nekaj o Kolpi

Albatros

nes ne vrtijo ve~, a jezovi so ostali in skrbijo za pestrej{o plovbo po reki.

Toda preden se znajdemo na reki, nas ~aka nekaj priprav. Vrnimo se na za~etek. Splavarjenje je lep slovenski izraz za `e udoma~eni angle{ki rafting. Splavarimo obi~ajno s splavom, ~olnarimo s ~olnom. Skupna obema aktivnostima je plovba po vodi s plovilom. Plovilo pa je prva ovira ob katero tr~imo, kadar preidemo od ideje o aktivnostih na vodi k njenemu uresni~evanju. Nekatere taborni{ke enote tovrstno opremo posedujejo, druge ne. Marsikdaj se taborniki (enote in posamezniki) izogibajo aktivnostim na vodi z izgovorom, ~e{ da nimajo ~olna. Nikar tako, posedovanje ~olna prina{a kup te`av (drag nakup, problemi z ustreznim prostorom za hranjenje, vzdr`evanje, transport …). ^e pa ~olna nimamo, ga preprosto najamemo – nekaj stro{kov a nobenih te`av. Odlo~itev je va{a.

Ko sprejmemo odlo~itev na kak{en na~in bomo pri{li do plovila, se moramo odlo~iti {e o vrsti. Obstajajo vsaj tri mo`nosti. Prva je najvarnej{i velik, {irok in stabilen raft. V njem se lahko vozi ve~ oseb (recimo 6-8). Plovba je udobna in predvsem suha, vendar je vsaj za nekatere na relativno mirni Kolpi kar preve~ dolgo~asna.

Druga mo`nost je manj{i gumijasti raft-kanu namenjen dvema osebama. Izmed prevoznih sredstev, ki jih poznam, je za reko kot je Kolpa, to najprimernej{e. Je stabilen, nepotopljiv in predvsem prilagodljiv, tako da se ob pre~kanju jezov kar upogne in preprosto zdrsne preko.

izlet

Zadnja mo`nost je poliestrski trdostenski klasi~ni kanu. Namenjen je dvema ali trem osebam. Za varno in predvsem suho pre~kanje jezov z njim je potrebna kar precej{nja zaloga znanja.

Varnost na vodi

Nekaj nasvetov za pravilno uporabo re{ilnega jopi~a pri vseh vseh vseh vseh vseh vodnih aktivnostih.

Veliko ljudi misli, da se ve~ina utopitev zgodi na odprtem morju. Devet od desetih utopitev se zgodi v jezerih in rekah, ve~ina le nekaj metrov od obale. Re{ilni jopi~ ti lahko re{i `ivljenje, vendar le v primeru, da ga ima{ na sebi, zato vedno, preden gre{ v ~oln, nadeni re{ilni jopi~ in preglej vse zadrge in trakove, ~e so res ~vrsto pritrjeni.

Pri izbiri re{ilnega jopi~a moramo biti predvsem pozorni na vrsto aktivnosti, ki jo bomo izvajali v vodi. Poznamo ve~ vrst, ki se med seboj razlikujejo po na~inu uporabe in obliki:

Re{ilni jopi~ za odprto morje Re{ilni jopi~ za morje Re{ilni jopi~ za odprto morje Re{ilni jopi~ za morje jopi~ verjetno ne bo del opreme za vo`njo s kanujem, je pa najbolj{i izmed vseh re{ilnih jopi~ev, saj je primeren za dolgotrajno plavanje v vodi (~akanje na pomo~) in za razburkane vode. Edina neprijetna lastnost jopi~a je njegova velikost, ki nekoliko omejuje gibanje tistemu, ki jopi~ nosi.

Re{ilni jopi~ za ob obali Re{ilni jopi~ za ob obali Re{ilni jopi~ za ob obali Re{ilni jopi~ za ob obali jopi~ ob je neke vrste telovnik, ki ima odli~no lastnost –nezavestnega ~loveka v vodi obrne z obrazom navzgor, tako da prepre~i mo`nost utopitve. Je zelo udoben, vendar ni za razburkane vode.

Prevra~anja so pogosta in zato ga ne priporo~am nestrokovnjakom.

Naslednji razmislek mora biti namenjen logistiki spoznavanja lepot reke Kolpe, predvsem ko se na reko odpravljamo za ve~ dni. Recimo, da pripravljamo potovalni tabor PP kluba taborni{ke enote.

izlet

Imamo dve mo`nosti. Prva mo`nost je enostavnej{i na~in. V tem primeru se utaborimo na nekem prostoru in nato vsak dan delamo izlete po reki gor ali dol. Jasno je, da v tem primeru ne vozimo s seboj skoraj ni~esar.

Drugi na~in – alpski stil je bolj popotovalen. Analogija je v alpinizmu, saj v tem primeru vozimo vse s seboj (v ~olnu ali v spremljevalnem vozilu) in taborimo vsak dan drugje. Mislim, da je vsakomur jasno, da je drugi na~in organizacijsko ve~ji zalogaj. To je le nekaj poudarkov namenjenih bodo~im organizatorjem taborni{kih popotovalnih taborov po reki Kolpi. Ostale organizacijske zadev{~ine so podobne kot ~e organiziramo pohodni potovalni tabor.

Kako do Kolpe?

Mo`nosti dostopa z javnimi prevoznimi sredstvi v gornji del reke Kolpe so precej slabe, vendar ~e se res odpravljamo na potovalni tabor lahko plovbo kombiniramo s hojo. Tako se izlet za~ne v Ko~evju (dobre avtobusne zveze) in prvo etapo predstavlja okoli 20 km pe{a~enja do gradu Kostel (zanimivost).

Tak{nim in druga~nim kombinacijam splavarjenja ter ~olnarjenja po Kolpi sledi ob koncu {e "mar{" do ^rnomlja, od koder se domov vrnemo z vlakom ali avtobusom.

^eprav je reka Kolpa relativno mirna, so jezovi ob nekoliko vi{jem vodostaju lahko kar pestra ovira, ob katerih je nujna nekoliko ve~ja previdnost, vsaj za tiste manj izurjene.

Vo`nja z malim gumijastim raft-kanujem

Veliki raft na Kolpi

Nekaj predlogov in napotkov

Dve trasi:

Gornja / Fara – Slavski Laz – Bilpa (jama, zanimivost) – Laze – Dol – Kot / cca 24 km;

Spodnja / Kot – Radenci – Damelj – U~akovci – Vinica / cca 22 km;

Izhodi{~e: Kot / okrep~evalnica Kolpa (najem ~olnov, camping), Tine & co. d.o.o., po{ta Stari trg ob Kolpi; ^asovnica: 4 – 5 ur za vsako ob nekoliko hitrej{i vodi in za manj izurjene vesla~e;

Te`avnost: gornja je nekoliko zahtevnej{a, spodnja pa je primerna za uvajanje;

Zaveti{~e: Naselja in campi ob reki nudijo mo`nost umika (in oskrbe, pomo~i) vendar je na obeh trasah vsaj en dalj{i odsek, kjer smo tako reko~ "sredi ni~esar" in moramo - ho~e{ no~e{ – veslati;

Primernost: za starej{e GG-je (7. in 8. razred) ter za starej{e; zna{li se bodo tudi vesla{ko neve{~i udele`enci;

Letni ~as: toplej{i del leta, `e za prvomajske praznike in dalje, seveda je zanimivej{e po de`evju, ko Kolpa naraste in se lahko vozite preko jezov brez prestopanja.

Redno preverjajte re{ilne jopi~e. Vsako leto jih podrobno preglejte in zamenjajte vse tiste, ki so strgani in po{kodovani, saj se ob po{kodbi razmo~i notranji material, ki tako izgubi nekaj svoje plovnosti. Re{ilnih jopi~ev na kakr{enkoli na~in ne spreminjajte – kraj{anje ali dodajanje (npr. `epov).

Za dolgo `ivljenjsko dobo re{ilnih jopi~ev se dr`ite teh nasvetov:

• ne pu{~ajte te`kih stvari na re{ilnih jopi~ih in jih ne uporabljajte za kle~anje, saj s tem po{kodujete plovni material v notranjosti

• temeljito posu{ite re{ilni jopi~, preden ga pospravite

• nikoli ne su{ite re{ilnega jopi~a na radiatorju ali s su{ilnikom za lase.

Plavalni re{ilni jopi~ re{ilni jopi~ Plavalni re{ilni jopi~ re{ilni jopi~ jopi~ je najudobnej{i med re{ilnimi jopi~i, vendar je namenjen zgolj uporabi v mirni vodi, saj nima opore za vrat in tako v razburkanih vodah ne obdr`i vedno ~loveka nad valovi.

Veliki raft na Kolpi

Predlogi, ideje in napotki, zbrani v tem sestavku, so nastali na podlagi popotovalnega tabora ZR v ~asu prvomajskih praznikov. Za dobro organizacijo, na osnovi katere sem tudi sam ~rpal ideje, se zahvaljujem Lepiju in Ma~ku.

Skavtske novice ob rob

• V aprilski {tevilki smo na mednarodnih straneh pisali o novih ~lanicah WOSM-a. Za ~lanstvo v tej organizaciji sta konec aprila zaprosili tudi Albanija in Bosna in Hercegovina. Po preteku trimese~nega obdobja, ko imajo ~lanice mo`nost izraziti svoje pomisleke, in sprejemu obeh, v Evropi tako ne bo ve~ dr`ave, ki ne bi bila ~lanica WOSM-a (z izjemo San Marina in Andore).

• Za ~lanstvo v Svetovni skavtski organizaciji so zaprosile {e Butan ob vzno`ju Himalaje, Mozambik na vzhodni obali ~rne celine in Sv. Vincent na Grenadskem oto~ju v Malih Antilih.

• "Skupaj lahko ustvarimo svet brez min," je slogan akcije, v kateri sodeluje tudi WOSM, med svojimi ~lanicami pa promovira vse vrste aktivnosti povezane z vzgojo in ozave{~anjem ~lanov in dru`be v celoti.

• Za organizacijo 12. svetovnega skavtskega MOOT-a leta 2004 se potegujeta Avstrija in Kitajska.

• Za organizacijo 37. svetovne skavtske konference in 9. svetovnega skavtskega mladinskega foruma leta 2005 kandidirata Hong Kong in Tunizija.

• Za organizacijo 21. svetovnega skavtskega jamboreeja je prispela samo ena ponudba in sicer iz Anglije.

• Svetovna skavtska trgovina

SCORE international ponuja skavtske artikle tudi preko Interneta: www.worldscoutshop.org

Je nov pripomo~ek (sredstvo), ki bo ~lanice Evropske skavtske regije informiral o napredku in uresni~evanju na~rta regije 1999-2007. Namesto razpr{enih informacij v razli~nih publikacijah, bodo v tem dokumentu zbrane vse informacije uresni~evanja za~rtanih ciljev na podro~ju:

• mladinske politike in promocije skavtskega gibanja

• kakovostnej{ega programa za {e ve~je {tevilo mladih

• odraslih virov in zagotavljanja le-teh

• zagotavljanja povezanosti v komunikacijsko mre`o in prenosa informacij

• podpore pri razvoju nacionalnih skavtskih organizacij Dokument je na voljo v prilogi Europaka (po{te, ki jo biro regije po{ilja nacionalnim organizacijam ~lanicam) in na spletnih straneh Evropske skavtske regije: www.scout.org/europe/ www.scout.org/europe/

Prva {tevilka je v celoti posve~ena projektu Evropa zate - predvsem predstavitvi ob{irnega ovrednotenja projekta Evrokoraki in Potni list za Evropo. Oba projekta sta na{im ~lanom dobro znana, morda manj znana pa je v dokumentu opisana igra "Evropa zate", katere avtorji so na{i ~lani projektne skupine potnega lista za Evropo.

Iniciativni odbor o Smotri 2001

Hrva{ki skavti se pripravljajo na zlet – "Smotru izvid`a~a Hrvatske". Nekaj zagretih "starih ma~kov" se je konec marca sre~alo v skavtskem centru Fu`ine pri Delnicah. Iniciativni odbor je v spro{~enem vzdu{ju oblikoval okostje te za hrva{ke skavte najpomembnej{e akcije v naslednjem obdobju. Zlet naj bi potekal v obliki samostojnih taborov posameznih odredov, postavljenih na podro~ju bodo~ega skavtskega centra ob Fu`inskem jezeru. Poleg doma~ih skavtov iz cele Hrva{ke, pri~akujejo najve~je {tevilo "tujcev" prav iz vrst slovenskih tabornikov. Dodatni motiv za udele`bo na{ih ~lanov je seveda bli`ina dogodka, saj so Delnice od meje oddaljene le 10 kilometrov. Zakaj ne bi na zlet pri{li kar pe{?

Aktualno iz skavtskega komiteja

Nekaj poudarkov s sestanka ~lanov svetovnega skavtskega ko- miteja, ki je potekal konec marca 99 v @enevi

•Finan~no leto 1998-99 bo Svetovna skavtska organizacija kon~ala s pozitivno bilanco. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je pla~evanje ~lanarin v letu konference nekoliko bolj a`urno.

•Zaradi restriktivne politike "kaznovanja" nepla~evanja ~lanarine v lanskem letu, se je izdatno zmanj{alo {tevilo dol`nikov; od 12-ih polno kaznovanih (~lani nimajo pravice sodelovati v procesu odlo~anja, kakor tudi ne na nobeni akciji WOSM-a) jih je ostalo {e 6, od 31 delno kaznovanih pa jih je ostalo 8, tako da je po novem 14 od 151 ~lanic polno kaznovanih. Kljub temu pa so vse ~lanice pozvane, da sodelujejo na 35. svetovni skavtski konferenci in predstavijo svoje razloge za nepla~evanje ~lanarine.

•Boy scouts of America so s pomo~jo sponzorjev zbrali 50.000 ameri{kih dolarjev in jih namenili Svetovnemu skavtskemu biroju kot prispevek za nakup ra~unalni{ke opreme za sede` organizacije v @enevi in njegove regionalne sede`e po svetu.

•Izjava o poslanstvu, ki naj bi jo delegati oblikovali na Svetovni skavtski konferneci v Durbanu, bo svojo obliko dobivala vsakodnevno. Prvi dan bodo udele`enci prisostvovali AV predstavitvi strategije gibanja, naslednji

dan bo sledil uvod v samo oblikovanje besedila izjave, tretji dan bodo udele`enci v majhnih skupinah v delavnicah v naravi oblikovali svoj pogled na predlagana izhodi{~a, ki bodo slu`ila za pripravo osnutka oblike in vsebine izjave. Osnutek bo potem pregledala izbrana skupina delegatov in pripravila kon~no besedilo, ki ga bo konferenca sprejela zadnji dan. Temeljni dokument "Bistvene zna~ilnosti skavtstva", ki je slu`il za obravnavo in pripravo na ravni posameznih organizacij, ~lanic WOSM-a, je preveden tudi v sloven{~ino.

•Na konferenci v Durbanu bo organizacijski odbor, ki pripravlja aktivnosti ob 100. obletnici skavtstva, predstavil program dejavnosti in logotip obletnice.

•Naslednja, 36. skavtska konferenca, in 8. svetovni skavtski mladinski forum bosta poleti leta 2002 v Gr~iji.

•Na 11. svetovni skavtski MOOT se je do sredine marca po podatkih organizatorja prijavilo okoli 7300 udele`encev iz 93 dr`av.

•Poslovni rezultati Svetovne skavtske fundacije bodo tudi v naslednjem letu zagotavljali najmanj enako finan~no podporo, kot je je bila Svetovna organizacija dele`na preteklo leto.

razvedrilo

Prav toplo `e postaja in zdaj `e redno hodim iz svojega brloga, toda ni mi v{e~ kar vidim. Tabornikov je vedno ve~ in vsi smo zadovoljni, te`ava je le v tem, da se {tevilke na Zvezi s tem ne strinjajo.

Ni mi dalo miru in moral sem se odpraviti naokrog, da pridem stvari do dna. Tako sem ugotovil, da pri nekaterih rodovih polovica tabornikov ni prijavljenih, ~lanarino pa pla~ujejo. Komu gre del ~lanarine, namenjen delovanju na{e preljube Zveze?

^eprav sem sam v~asih rekel tudi nekaj ostrih glede Zveze pa se mi zdi, da bi jo morali podpreti prav vsi. Zakaj se rodovi izogibajo pla~ilu dela

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 7-8

Va{ stric Volk

~lanarine ZTS-u mi ni jasno. Vem le, da bi vsi `eleli popolno Zvezo, ki bi jim ustregla v vsakem pogledu. To pa brez obojestranskega upo{tevanja pravil, `al ne gre.

Re{itve so:

Re{evalec:

nagradnakri`anka

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8

Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 35 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : TABORNIK V IMPRO LIGI, ILORIN, NOVI REALIZEM, JOR, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado zalo`be Sidarta je prejel Gregor ^ernilec Gregor ^ernilec Gregor ^ernilec Gregor ^ernilec iz Kranja. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil An`e Abram An`e Abram An`e Abram An`e Abram iz Nove Gorice, DROGINO nagrado je prejel Primo` Strle Primo` Primo` Strle Primo` iz Ljubljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Grega Mil~inski Grega Mil~inski Mil~inski iz Ljubljane, nagrado podjetja Jazon pa je dobila Anja Krenker Anja iz Celja. ^estitamo!

Nagrade, ki jih bomo razdelili iz`rebancem velike dvojne kri`anke, naj zaenkrat {e ostanejo skrivnost. Povemo vam le to, da jih bo veliko. Nagradne kupone po{ljite najkanajkasneje do 15. julija sneje do julija sneje do 15. julija sneje do julija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.