NEZNANA SILA

Primo`

Prve medplanetarne sonde, ki so bile poslane z Zemlje, da bi posredovale nekaj od bli`e posnetih slik planetov Jupitra in Saturna, so `e dale~ izven Oson~ja. Kljub temu, da v medzvezdnem prostoru nimajo ve~ kaj poslikati, pa NASA {e vedno vzdr`uje radijsko zvezo s temi sondami. Glede na to, da v medzvezdnem prostoru ne deluje nobena nam poznana sila, razen {ibke gravitacije bli`njih zvezd, se dogaja s sondami nekaj ~udnega. Znanstveniki NASE so namre~ ugotovili, da se sondam manj{a hitrost, kar je v nasprotju s pri~akovanji. Kak{na sila deluje nanje, nih~e ne ve!

SATELITI SISTEMA IRIDIUM

Projekt IRIDIUM je na novo zasnovan sistem za potrebe mobilne telefonije GSM in tudi ostale telekomunikacijske storitve. Ideja izhaja predvsem zaradi ve~nega problema nepokritosti s signalom zaradi neravnega, hribovitega terena na Zemlji. Sprva je bilo zami{ljeno, da bi v orbito okoli Zemlje poslali 77 satelitov, ki bi bili enakomerno razporejeni okoli njene oble, tako da bi tvorili mre`o oddajnikov za potrebe telekomunikacij. S tem bi bilo dose`eno tudi tisto, kar si vsak uporabnik mobilnega telefona `eli - biti dosegliv kjerkoli na Zemlji (tudi v pu{~avi ali na oceanu).

Iz {tevila satelitov v orbiti izhaja tudi ime projekta. Iridij je namre~ tisti kemijski element, ki ima 77 elektronov, ki kro`ijo okoli njegovega jedra. Trenutno je v orbiti le 72 satelitov, od tega 66 delujo~ih in 6 rezervnih. Sistem so v orbito postavile ruske, kitajske in ameri{ke rakete. Sateliti so razmeroma zelo nizko v orbiti, to pa je razlog, da smo tudi astronomi dobili novo vejo pojavov za opazovanje. Orbita satelitov je na- mre~ tako blizu zemljine povr{ine (500 do 780 km), da sateliti zaradi odboja son~ne svetlobe lahko zasvetijo celo tako mo~no kot Luna v ~asu prvega ali zadnjega krajca. To pomeni, da so lahko vidni tudi podnevi, ne samo pono~i. Blisk odseva Sonca od satelita traja ponavadi od 5 do 20 sekund, odvisno pa~ od kraja, od koder opazujemo. Na Internetu se `e dobijo programi, ki omogo~ajo izra~un preleta satelitov za posamezne kraje po svetu, tako da je taka opazovanja tudi mo`no na~rtovati. Slika predstavlja enega prvih posnetkov takega pojava, {e v ~asu, ko {e niso obstajali programi za izra~un. Belgijski amaterski astronom je posnel blisk, ki je trajal 20 sekund z Zenitovim fotoaparatom na stojalu povsem po naklju~ju.

SAJ NI RES PA JE!

Razmi{ljanja o vesolju lahko pripeljejo tudi do razli~nih drznih teorij. Ruski znanstvenik P. D. Ouspenskij je takole razmi{ljal o razse`nostih ~asa in prostora. ^as naj bi bil - prav tako kot prostor - sestavljen iz treh dimenzij. To naj bi pomenilo raz{iritev Einsteinovih idej. Trdil je, da mora obstajati ~as, ki ve~no ostaja "zdaj" - zdaj, ki ve~no ostaja zdaj. Zdaj, ki je negiben in obsega ves ~as, ki bi mu lahko rekli neskon~- nost. Toda potem je {e ena dimenzija, ~as, ki je del na{ega lastnega, specifi~nega "zdaj", ki nam nudi na stotine mo`nosti ali smeri, v katerih lahko napredujemo proti prihodnosti. In tisti hip, ko smo se odlo~ili in se premaknili, nam novi "zdaj" ponudi na stotine drugih, novih mo`nosti. Sklepal je celo, da se ~as ponavlja v neskon~nost, da se ponavljajo vsi `ivljenjski vzorci, tako, da vsak mo{ki in `enska, ki sta bila kdaj rojena, vedno znova pre`ivljata svoje `ivljenje ...

Za Ljubitelje Meteorskih Rojev

Prej{nji mesec smo bili lahko pri~a spektakularnemu pojavu - meteorskemu roju Leonidov. Ta roj so napovedovali `e dolgo, saj je izvor znan. Pojav povzro~i komet, ki se vsakih 33 let vrne v bli`ino Sonca in vedno pre~ka zemljino tirnico na mestu, kjer se Zemlja nahaja 16. ali 17. novembra (odvisno od prestopnega leta). Letos je komet pre~kal zemljino tirnico januarja in seveda za seboj pustil veliko "smeti" - drobnih delcev prahu in leda, ki so sredi novembra s hitrostjo 100.000 km/h leteli skozi njeno atmosfero in ki smo jih lahko opazovali kot ble{~e~e krogle, ki so padale z neba nekako iz smeri ozvezdja Leva. Od tod tudi ime Leonidi. To je bil vsekakor najbolj spektakularen roj zadnjih let, saj se je v povpre~ju utrnilo preko 1000 utrinkov na uro, pa ~eprav je bilo to mnogo manj od pri~akovanj. Eden od leto{njih Leonidov je tudi na sliki.

Znane Izjave

Govorijo nam, naj se u~imo iz tujih izku{enj. To je tako, kot bi hoteli biti siti od kosila, ki ga je pojedel nekdo drug.

Ta mesec pa bo {e en zanimiv roj - meteorski roj Geminidov (meteorji bodo leteli iz ozvezdja Dvoj~ka). Decembra sta zve~er Kastor in Poluks na vzhodni strani neba. Okoli 12. in 13. decembra pri~akujemo do 100 svetlih utrinkov na uro. Opazovanj tudi ne bo preve~ motila Luna, saj je 10. zadnji krajec.