ZAHODNE KARAVANKE S STOLOM

Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki le`i v smeri V - Z na dobr{nem delu na{e severne meje. Pri~nejo se na zahodu (`e izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske vi{ine), ki je hkrati pomemben cestno-`elezni{ki mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnej{i vrh skupine je Pe~ (1510 m). Tod se stikajo meje treh dr`av (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletni{ka to~ka. Kot smo gorsko skupino na zahodu omejili z mejnim prehodom, jo lahko tudi na vzhodu zaklju~imo z mejnim prehodom Me`ica. Zadnji pomembnej{i vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Korde`evo glavo.

Zahodni del za razliko od vzhodnega predstavlja dokaj enotno gorsko verigo. Edino neenotnost predstavlja zaokro`ena skupina vrhov okoli Zelenice (Begunj{~ica z V. vrhom 2060 m, Vrta~a 2181 m, Palec 2026 m ter drugi) takoj zahodno nad Ljubeljem. Ti vrhovi sodijo v skupino najte`je dostopnih karavan{kih vrhov in so tudi zato nekaj posebnega (glej Tabor 2/95).

Vzhodni za~etek v eni liniji enakomerno nizajo~ih se vrhov pa predstavlja Stol (2236 m), ki je hkrati najvi{ji vrh Karavank.

Stol 2236 m

Stol se nahaja SV nad @irovnico. S svojo zna~ilno kopo je o~em prakti~no

Albatros

nezgre{ljiv. Pre{ernova ko~a 2174 m visoko na ju`ni strani se v lepih dnevih vidi npr. s [marne gore in prav gotovo {e od marsikje drugod. Vrh je skratka enkraten razglednik. Dosegljiv je z vseh strani. Najbolj znani sta ju`na in vzhodna varianta pristopa. Severna je primernej{a za Avstrijce in {e to v glavnem le poleti, zahodna pa je zelooo dolga. Stol je poleti in pozimi najla`e dosegljiv po ju`ni varianti, se pravi, ~e krenemo iz @irovnice mimo Valvasorjevega doma (1171 m) ter se povzpnemo skozi gozd in nato preko ju`nih pobo~ij dose`emo vrh. Nekaj manj{o relativno vi{insko razliko moramo premagati v primeru, da krenemo z Ljubelja (pozimi si do Zelenice lahko pomagamo celo s sede`nico - vzhodna varianta), vendar je ta tura orientacijsko in tehni~no zahtevnej{a. Z vozilom lahko prvo (ju`no) varianto precej skraj{amo. Cesta do Valvasorjevega doma je celo pozimi marsikdaj presenetljivo visoko prevozna (zimske gume, verige, 4 x 4, sopotnikiporivalci, ...). Toda pozor - pozimi je, ne glede na smer pristopa, nujno upo{tevanje vseh pravil varnega zimskega gorolazni{tva. Ju`na in vzhodna varianta nam tudi - vsaka po svoje - ponujata lep in zanimiv turni smuk.

Zahodno od Stola se vle~e dolg greben, kjer se nahajajo sprva trije dvatiso~aki (Poto{ki Stol 2014 m, Vajne` 2104 m in M. vrh 2017 m) zdru`eni v skupino Bel{~ice, sledi nekoliko ni`ja Stru{ka (V. vrh 1944 m) ter nato Golica (1835 m).

Izhodi{~e: za tabornike najbolje @irovnica (vlak, avtobus) kot za~etek ju`ne variante pristopa;

^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: @irovnica - Valvasor: 1.30 - 2h, Valvasor - Stol: 2.30 - 3h;

Te`avnost: Te`avnost: Te`avnost: Te`avnost: poleti tehni~no nezahteven izlet po ozna~enih poteh; pozimi pazljivo glede orientacije v spodnjem delu (v gozdu), zgoraj nevarnost plazov in zdrsa;

Zaveti{~a: Zaveti{~a: pozimi predvsem Valvasorjev dom (1171 m, 0609/ 628-648, 064/802-158), poleti {e Pre{ernova ko~a (2174 m, 0609/ 611-366, 064/806-396);

Primernost: Primernost: Primernost: Primernost: poleti `e za GGje, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je;

Vodni{ka literatura: literatura: Vodni{ka literatura: literatura: Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte.

Golica 1835 m

Golica je {iroka ple~ata gora, ki zapira vse severno obzorje nad Planino pod Golico (933 m, tod tudi Dom pod Golico), od Jekljevega sedla (1488 m) na zahodu do sedla Suha (1438 m) na vzhodu. Od vi{ine cca 1500 m navzgor je gola in porasla s travo. Od tod verjetno njeno zna~ilno ime. Svetovno slavo je prav gotovo do`ivela z znano skladbo Avsenikov “Na Golico”. Vzhodno od glavnega vrha Velika Golica (1835 m) sta {e dva manj{a vr{i~a (Krvavka 1784 m in Adam~eva Golica 1647 m). Zahodno pod vrhom je tudi spomenik. Nekdaj je bila Golica najbolj obiskan vrh v Karavankah. Pred vojno sta tu stali dve ko~i. Ena tam, kjer je ko~a tudi sedaj, in druga prav na vrhu. Poleti slovi Golica po {irokih planjavah narcis. Obi~ajen poletni dostop vodi mimo Ko~e pod Golico (1582 m) preko ju`nega pobo~ja. Pozimi je zaradi precej strmih pobo~ij najugodnej{i dostop preko Jekljevega sedla, kar je tudi najugodnej{a turnosmu~arska smer. Seveda obstajajo tudi drugi, manj obiskani dostopi.

Od Golice dalje proti zahodu sledi vrsta vrhov vse do Babe (1891 m) in najzahodnej{ega karavan{kega dvatiso~aka Kepe (2139 m). [e naprej proti zahodu se vrsti kopica ni`jih in zelo redko obiskanih vrhov. Zaradi svoje nizke lege so tudi pozimi tehni~no sorazmerno nezahtevni. Njihova neobiskanost in s

Izhodi{~e: Izhodi{~e: Jesenice (vlak, avtobus), Planina pod Golico (avto);

^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: Jesenice - Planina pod Golico: 1h, Planina pod Golico - Golica: 3h;

Te`avnost: Te`avnost: poleti lahko, pozimi nevarnost plazov in zdrsa;

Zaveti{~a: Zaveti{~a: Zaveti{~a: Zaveti{~a: poleti in pozimi Dom pod Golico na Planini pod Golico (933 m, 064/81-291), poleti Ko~a pod Golico (1582 m, 064/81-291);

Primernost: Primernost: poleti `e za GG-je, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je;

Vodni{ka literatura: Vodni{ka literatura: Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte;

Drage bralke in dragi bralci!

Upam, da je tudi v dana{njem sestavku bilo marsikaj zanimivega. ^e izleti ne mikajo, potem ta rubrika pa~ ni za vas. Kljub temu pa sem prepri~an, da sem nekaterim, vsaj ob~asno dal kak{no dobro izletni{ko idejo. S tem prispevkom se poslavljam od rednega vsakomese~nega sodelovanja pri nastajanju Tabora. Seveda pa {e vedno upam, da mi bo uredni{tvo odstopilo prostor v reviji, ~e bom neko~ v prihodnosti dobil sve`e in zanimive prebliske. Bye-bye.

tem povezana odsotnost markiranih poti pa jim dajeta svojevrsten ~ar. Ni potrebno posebno poudarjati, da je z njihovih pobo~ij lep razgled na Julijske Alpe na drugi strani zgornjesavske doline.