Kostanjev piknik v Mislinji

Tudi na severu Slovenije, na obronkih pohorskega gozda, natan~neje v Mislinji, se dogajajo zanimive taborni{ke akcije. V soboto, 17. oktobra 1998, smo se zbrali, da bi si napekli kostanj in se od`ejali ob kozar~ku sladkega mo{ta in soka. Zgodaj zjutraj smo mislili, da piknika sploh ne bo, saj je bilo vreme primerno bolj za deskanje ali jadranje kot za piknik. Veter je tako pihal, da bi Mislinjo lahko odpihnil do Ptuja in nazaj. A okrog pol treh (takoj, ko so pri{li na{i gostje - taborniki iz Slovenj Gradca) se je umiril. Kasneje smo ugotavljali, da so se najbr` "pripihali" z vetrom, namesto da bi se pripeljali z avtobusom.

Piknik se je tako le za~el. Najprej smo postavili velik ogenj in ponosno zapeli taborni{ko himno. Dokler nismo bili `e prav po{teno utrujeni in `eljni kostanja, je potekal zanimiv kulturni program z igrami in ske~i. Obiskali sta nas celo dve ~arovnici, ki sta vedno uganili, karkoli smo si zamislili.

Medtem ko so vodniki vztrajno obra~ali kostanje, je bila glavna tar~a zabave gugalnica. Nekateri so se {e boje~e plazili proti vrhu, ko so drugi `e z vso vnemo presku{ali kakovost vrvi in drevesa, s katerim je bila povezana. Ve~ kot padcev je bilo mojstrovin, lupingov in telemark doskokov na travo a'la Primo` Peterka. Pa naj {e kdo re~e, da taborniki nismo spretni in iznajdljivi.

Obe lastnosti je bilo treba uporabiti, ko so vodniki-peki kon~ali z delom. Te`ko je bilo nad gugalnico navdu{enih 80 tabornikov in tabornic spraviti k posodam, polnim `are~ih dobrot. A uspelo je! Ko smo se najdeli, smo ob ognju tako glasno zapeli nekaj pesmi, da smo vsem morebitnim medvedom v okolici onemogo~ili priprave na zimsko spanje.

Ura je vztrajno be`ala in ker ni bilo ve~ vetra, da bi se lahko na{i gostje "odpihnili" nazaj v Slovenj Gradec, so morali pohiteti na avtobus. Z rutkami okoli vratu in z mislimi, da se {e kdaj sre~amo ob tak{ni ali druga~ni prilo`nosti (v mislih smo imeli tudi akcijo vod-vodu), so v ravni vrsti poiskali mislinjsko avtobusno postajo. ^e so jo na{li in kaj se je dogajalo potem, lahko navadni smrtniki le tuhtate in ugibate. Mislinjski ali slovenjgra{ki taborniki tako ali tako veste, vsi ostali taborniki pa na pomo~ pokli~ite `e prej omenjene ~arovnice ...

VE^ NAS JE, BOL’[

Nam Gre

In tako je tudi bilo. Kljub snegu do kolen, poledici, eni po{kodovani rami in mega mrazu, smo se imeli super.

Najbr` se spra{ujete, o ~em govorim. Govorim o sre~anju bodo~ih in{truktorjev temeljnega te~aja 2. izmene in posebnih gostov. Sre~anje so organizirali temeljni te~ajniki iz Rodu jezerskih zmajev iz Velenja. Seveda so jim pomagali tudi izku{enej{i ~lani rodu. In tako smo se v petek, 6. 11. 1998, ob 19.30 dobili pred Rde~o dvorano. Ker smo imeli bolj malo avtov, smo se morali malo stisniti in tako smo se odpeljali v »vi{ave«, na prelaz Sleme, na 1.100 m, 25 km vstran od Velenja. Ko smo pri{li gor, smo se najprej pometali v sneg, nato pa smo se nastanili v majhni hi{ki poleg Andrejevega doma na Slemenu. Najprej smo morali zakuriti, za kar so poskrbeli Sergej (ki smo ga zaradi njegovega nadvse koristnega dela poimenovali Lucifer) & CO. Nato se je za~ela zabava. Za to je bil predvsem zaslu`en Mile, ki je z neko trobento skakljal okoli in nas vse spravljal ob pamet. Zaspali smo zjutraj - kdaj to~no, ne ve nih~e ...

Naslednje jutro nas je zbudil Marko, vendar nad njegovimi idejami o bujenju nismo bili najbolj navdu{eni. Zato smo {e malo zaspali ... do 13.00 ... nato pa kosilo. Topel obrok nam je prijal, bil pa je prav potreben, saj smo takoj zatem od{li na kraj{o orientacijo.

Na poti smo re{evali kraj{e teste, s katerimi smo si skoraj zlomili mo`gane. Ko smo pri{li nazaj na cilj, smo morali pokazati znanje tudi na podro~ju postavljanja sne`akov. In tako so nastali mo`je z visoko potenco, pa ~arovnice in {e marsikaj. Hoteli smo izvesti {e nogomet, vendar je bil mraz prehud ... Malo smo se ogreli v na{i topli ko~ici, potem pa {li pihat sve~ke. Gor in dol po bregu, pihanje, strategije in "nevemkaj{evse" se je zvrstilo tam. Potem pa si je ubogi Ale{ spahnil ramo (ali nekaj takega).

Stari, upam, da dobro okreva{! Kakorkoli, malo smo {e pihali, nato pa se odpihnili na ve~erjo.

Po ve~erji pa spet ~aga, da ji ni para. Tokrat smo {li spat malo prej, vendar so se gostujo~i Velenj~ani spremenili v »pokrov-raverje« in nas sredi no~i vrgli iz spalk. Posku{ali smo jih ohladiti, vendar so {e enkrat odigrali svojo to~konaslednji~ hvala bogu ob 9.00 zjutraj. @alostni, da moramo `e domov, smo za~eli pospravljati, vmes smo {e malo pozajtrkovali in se ob 12.00 kon~no odpravili. Manj{o nesre~o, ki se je dogodila zaradi poledice, smo hitro popravili, nato pa se po suhem asfaltu odpeljali proti Velenju. Pri Rde~i dvorani je sledilo dolgo in `alostno poslavljanje, nato pa smo se razkropili vsak na svojo stran.

Bilo je "fajn". Hvala Velenj~anom, da so se tega spomnili, vendar se tukaj {e vedno pojavlja eno vpra{anje: KAJ ZA HUDI^A JE FRBAJS!?!?!?

Spoznavanje Narave In Kulturnega

IZRO^ILA AVSTRIJE SKAVTSKI CENTER ZELLHOF

Geografska sredina Evrope v zadnjem ~asu dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod sre~uje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kak{no je `ivljenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finan~ne mo~i skavti vzhodnoevropskih dr`av ne morejo potovati dale~ proti zahodu. Na sredini je nastalo podro~je, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof.

Kaj center ponuja? Kaj center ponuja? Dva velika objekta, v katerih lahko prespi 130 obiskovalcev z mo`nostjo samopostre`nega na~ina prehranjevanja, in taborni prostor, kjer na 30.000 kvadratnih metrih lahko biva do 1.000 tabore~ih. Taborni prostor je odprt julija in avgusta, v domu pa se je za bivanje ve~je skupine mo`no dogovoriti skozi celo leto.

Kaj je mo`no v Zellhofu do`iveti? Kaj je mo`no v do`iveti?

Zanimiva je `e sama lega, saj center le`i ob jezeru, ki je poleti primeren za kopanje in vodne aktivnosti. Zraven spadajo {e kolesarjenje, hajki, Rudnik soli, ... Ledene jame in ledeniki so prava naravna zanimivost, {e posebej pa bi se ob tem zasvetile o~i kak{nemu geologu. Poseben poudarek je tudi na odnosu do narave, saj je v bli`ini mogo~e videti namakalne sisteme, sortiranje in recikla`o odpadkov, obi{~ete lahko tudi vodno elektrarno. Pravo zakladnico kulturnega izro~ila pa ponuja bli`nje mesto Salzburg, ki je tudi prestolnica te regije. Seveda pa ne manjka dru`enja s skavti iz drugih dr`av, ki jih je v tem centru vsako leto ve~.

Na program medna- Na program medna- Na program medna- Na program medna- program rodnega osebja rodnega osebja so v skavtskem centru {e posebej ponosni, saj le-ta vsako leto privabi veliko {tevilo mladih, ki za teden dni ali ve~ prostovoljno oprav- ljajo vsa dela, potrebna za nemoteno delovanje centra. Monika Kronberger, sicer upravnica centra, pa {e posebej pohvali sodelovanje osebja centra z bosanskimi begunci. Plod tega sodelovanja so tudi delavnice, katerih se mladi udele`enci seznanjajo s polo`ajem v biv{i Jugoslaviji, z razlogi, zakaj so zapustili svojo de`elo, problemi v`ivljanja v novo okolje, in tem, kako na begunce gledajo drugi. Ta in {e nekaj drugih projektov pa zaklju~ujejo tudi ponudbo centra v okviru projekta Evropa zate, v katerih z lastnim programom sodelujejo `e od vsega za~etka.

Kako do tja? Iz Ljubljane se preko Karavank napotimo v Avstrijo in nadaljujemo pot proti Salzburgu. Na odcepu Salzburg Nord nadaljujemo pot proti severu - glej kraj Mattsee. Nadaljujemo {e kak{en kilometer v smeri proti Passau, potem pa opazimo ka`ipot za skavtski center, ki je v neposrednibli`ini.^epridetezvlakom, vas bo ta pripeljal samo do Salzburga, medkrajevni avtobus pa vas od tam pripelje prav do skavtskega centra.