KOSTANJEV PIKNIK

V soboto, 10. oktobra 1998, smo se ~lani rodu XI. SNOUB spet podali raziskovat jesensko naravo, iskat tak{ne ali druga~ne avanture, pozdravit pohorske `ivali ali kraj{e: spet izvesti enega od na{ih (`e tradicionalnih) kostanjevih piknikov. Letos smo se (enkrat za spremembo) odpravili na Pohorje. @e zgodaj smo vstali, da ne bi zamudili niti trenutka tistega lepega dneva, ki je bil pred nami. Seveda smo med hojo budno opazovali (beri: nabirali) kostanje, kateri pa so, kot nam pove `e naslov pri~ujo~ega prispevka, odigrali zelo pomembno vlogo v celotni akciji. Kmalu smo prispeli na na{ cilj in kot vestni taborniki nemudoma (po malici, seveda) za~eli »obdelovat« na{e skrbno nabrane, `e prej omenjene kostanje. Tako smo jih previdno narezali in jih pripravili za peko. Da nam ne bi bilo dolg~as, smo zakurili kar tri ognje in od vsakega so prihajale prav prijetne vonjave, tiste jesenske, tiste, zaradi katerih smo se pravzaprav odpravili to soboto na na{ pohod.

Na{e nadobudne vodnice so pripravile nekaj zabavnih iger in tako smo se ({e z polnimi `elodci) malo poigrali na tisti na{i jasi sredi Pohorja. Ko smo pojedli vse kostanje, vse kekse, ki smo jih imeli s seboj, in vse ~okolade, ki nam jih je prinesla Andreja, smo se odlo~ili, da bo ~as za na{ odhod. Tako smo vse pridno pospravili in po~asi "odpujsali" domov. Pot nazaj je bila nekako bolj vesela in zabavna (saj veste, najbolj{e vedno pride na koncu), zato je bilo {e toliko te`je slovo od prijateljev. Sicer pa smo si obljubili, da to ni zadnja akcija, ki smo jo izvedli to jesen. No ja, pa saj vsi vemo, da se na piknike ne hodi samo jesti kostanje, ampak predvsem obujati spomine in ustvarjati nove, {e lep{e, s svojimi najbolj{imi prijatelji.