DVANAJST O@IGOSANIH

NE! TODA NA KRI@U SEM ZASLEDILA, DA IMAJO V BOHINJU SVETOVNI JAMBOREE. SAJ VE[, VSI SKAVTI ...

KAJ PA JE ZDAJ TO? [E PO 20 LETIH POBIRAJO PARKIRNINO?!

PROMOCIJSKA AKCIJA. ZA VSAKO URO PARKIRANJA OB JEZERU VAM PLA^AMO 1500! IZVOLITE PREDUJEM!

MARSIKAJ SE JE SPREMENILO V BOHINJU ...

TISTA POLOVICA, KI JE ZDAJ BREZ VODE, JE POLNA [OTOROV!

O, HVALA BOGU IN SVETEMU DUHU, DA STA TU, MOJA DRAGA AGENTA!

^E V TREH URAH NE RE[ITA NA[E TE@AVE, BO GROZA! SSZ BO POPOLNOMA OSRAMO^ENA ... NE MOREMO SI TEGA PRIVO[^ITI PRED 20.000 SKAVTI, KI TABORIJO NA POSESTVU "GOZDNA [OLA"!

IZGINJAJO NAM UDELE@ENCI JAMBOREEJA - PONO^I STA PONIKNILA DVA PODTABORA!

NI^ NE BI BILA PRESENE^ENA! NADALJEVANJE PRIHODNJI^

by Rade

Malus

Vse Starosti

KROG ZAUPANJA (Simona - Tabor 5/1989)

Okrog osem ali devet igralcev stoji v tesnem krogu, z obrazom so obrnjeni navznoter. Dotikajo naj se z rameni. En igralec stoji v sredini, o~i ima zaprte, roke ob bokih in pete skupaj. Ne da bi premaknil noge, mora igralec pasti naprej, tako da ga ostali ujamejo in ga prenesejo po krogu. Igra zahteva veliko zaupanja vase in ostale ~lane voda.

M^, GG

MULTIKULTURNI FESTIVAL (Junior Girl Scout Handbook, New York 1986)

Mnogokulturni festival je ~udovit na~in, kako spoznati razli~ne kulture. To je lahko majhen, preprost dogodek, posve~en le eni ali dvema dr`avama, ali pa velika prireditev, ki zahteva ve~mese~no na~rtovanje (za~nimo zdaj, ~e jo mislimo pripraviti za 22. februar, dan ustanovitelja). Priredimo jo lahko kot zabavo z igrami in dejavnostmi, ki izvirajo iz tujih dr`av. Prav tako je mogo~e s festivalom v na{e vrste privabiti nove ~lane.

Na~rtovanje in odlo~anje je klju~ni element do uspe{nega festivala. Izkoristiti je treba nadarjenost vsakogar izmed nas. Verjetno bomo potrebovali glasbenike, plesalce, pesnike, dekoraterje, umetnike li~enja, pisce, re`iserje, igralce, rokodelce, kuharje, raziskovalce, ...

Sodelujo~e lahko razdelimo v skupine po dva ali ve~, da skupaj pripravljajo prispevke iz posameznih dr`av. Taborniki s specifi~no nadarjenostjo, na primer glasbeniki in pisci, pomagajo ve~ skupinam. Za podatke o dr`avah uporabimo knji`nico (ter multimedijske enciklopedije in internet). Vsako dr`avo moramo spoznati ~im bolje, vklju~no z jedmi, obrtmi, posebnimi tradicijami in na~ini obla~enja.

Pri na~rtovanju festivala se moramo dogovoriti:

- Kako dolgo bo trajal festival in kako bomo porabili ta

MI IZBIRAMO - VI UPORABITE

vi izbirate - mi uporabimo

~as. Ure festivala lahko namenimo za skupinske plese, parade, modne prireditve, igre, pripovedovanje.

- Koga povabiti. Privabimo lahko prijatelje iz {ole, krajane, sorodnike, druge tabornike in katoli{ke skavte.

- Kam postaviti dogajanje. Potrebovati bi znali mize za jedi, stojnice za obrtnike, prostore za zabavo in ples, za igre in za predstavitve, prostor na zidovih (za okra{evanje), ...

Razmisliti velja tudi o odboru za stike z javnostmi. ^lani odbora bi poskrbeli za to, da bi vsi ostali izvedeli za na{ dogodek. Najave, plakati, bilteni in osebna pisma - vse to in {e ve~ pride v po{tev.

Nekaj idej za festival:

- JAPONSKA: Postrezimo ~aj na japonski na~in, napi{imo haiku (to je kratka, trivrsti~na pesem, ki se ne rima, vsebuje 17 zlogov, navadno pa opisuje ob~utek, nekaj iz narave ali letni ~as).

- NIGERIJA: Pobarvajmo si majico. Barvanje s povezovanjem (tie-dyeing) je stara umetnost, ki so jo prvi izpopolnili Nigerijci (uporabljali so naravne barve iz korenin in rastlin). Z elastikami zve`emo dele majice, da ustvarimo konice, ki jih barva ne bo dosegla. Pomo~imo blago v barvo - dlje kot bo namo~eno, temnej{e bo. Odstranimo elastike in splaknemo v mrzli vodi. Uporabiti smemo tudi ve~ barv - za~nemo z najsvetlej{o in gremo skozi vse postopke z vsako izmed njih.

- INDIJA: Napravimo mozaik.

- ZDA: Se{ijmo pre{ito odejo.

Pp

BRALNI KRO@EK

Zakaj pa ne? Zakaj se ne bi v klubu PP domenili in si skraj{ali zimske dni s tem, da bi vsi prebrali kak{no dobro zgodbo ali knjigo? Nato pa o njej skupaj podebatirali?

Gozdovni{ka in skavtska klasika, Indijanci, dogodiv{~ine iz divjine, med~love{ki odnosi, duhovnost, zgodbe z roba dru`be - to je le nekaj tem, ki pridejo v po{tev. Branju lahko posvetimo del sestanka ali pa vsak zase bere med tednom in pride na sestanek `e pripravljen (hm ...).

Polharija '98

Loga{ki taborniki smo 3. oktobra 1998 `e drugo leto zapored organizirali polhanje v okolici Logatca. Na~rtovali smo spanje v bivakih ali {otorih na gozdni jasi ob ognju, a ker nam je popoldansko slabo vreme to prepre~ilo, smo se zatekli v jamarsko ko~o. Izkori{~amo to prilo`nost in se zahvaljujemo

Jamarskemu dru{tvu Logatec za gostoljubje v ko~i, kjer smo pre`iveli prav pri- jeten ve~er (beri: no~) ob ognju, s kitaro in ob kar lepem {tevilu neutrudnih pevcev.

Pono~i de`ja k sre~i ni bilo, popoldansko de`evje pa je polhe pregnalo v zgodnji spanec, zato je bil ulov bolj pi~el. V na{e polharice z `ganjem (marsikomu se je to zdelo ~udno, celo sme{no, a tudi polhi ga radi malo srknejo) in lesnikami smo jih zvabili samo sedem, zve~er pa samo dva polha! Je bil pa gola` zato toliko bolj{i (pohvala kuharju!).

Kljub slabemu ulovu smo se odli~no zabavali. Obujali smo stara prijateljstva in spoznavali nove prijatelje. Naslednje jutro so za~eli udele`enci `e odhajati, ve~ina pa se je priporo~ila za Polharijo '99. Upamo, da bo prihodnje leto lep{e vreme in bolj{i ulov. Prisr~no vabljeni!

Potovalni tabor

Kon~no smo ga do~akali. Koga, bi se vpra{ali vsi? Potovalni tabor po Koro{ki za GG. Kako smo pri{li na to idejo konec septembra, ko je vreme muhasto in je zelo malo son~nih dni?

Preprosto - saj smo vod Smrkci s ~isto pravo Smrketo in atom Smrkom. Zbrali smo se pred taborni{ko ko~o, natovorjeni s {otori in hrano za tri dni ter odsmrkali proti Obretanovem.

Utrujeni smo prismrkali na travnik pred ko~o Rodu koro{kih jeklarjev. Hitro smo postavili {otore, saj je za~elo `e malo de`evati, de`urni pa je poiskal drva za taborni ogenj. Lenko smrk in Torti sta namestila zastavo, ostali pa smo {li po vodo za ve~erjo.

Naslednji dan pa pohod na Ur{ljo goro in pri najvi{ji to~ki smo krstili Glavco. Nazaj pa smo Smrkci vozili formulo, saj smo drveli skoraj 300 km/h in le na najbolj nevarnih predelih je na stezo zapeljal varnostni ata Smrk. V boksih nas je ~akalo kosilo, ki nam ga je pripravil Torti smrk. Okusna juha (le koli~ina je bila "izredno velika").

Popoldne so bili na sporedu lokostrelstvo, uganjanje krav in {e in {e zanimivih iger. Zve~er sta na{a poro~evalca gledala POP TV in nam napovedala grdo vreme, zato smo se raje umaknili na varno v ko~o. In res je vso no~ de`evalo. V ko~i pa smo Smrkci kar lepo zaspali in te`ko je verjeti, da je bilo to `e ob 21. uri. Naslednji dan pa ~ez vrh proti lovski ko~i, kjer so nam postregli lovci LD Pogorevc. [e eno uro smo bili na poti brez hrane in otovorjeni s {otori, preden smo z vrha zagledali doma~i kraj @erjav. Lahko si mislite, da je bil naslednji dan v {oli poln vtisov s potovalnega tabora.

P.s.: Posebno radi bi se zahvalili Rodu koro{kih jeklarjev z Raven na Koro{kem za vso pomo~, ki so nam jo nudili na potovalnem taboru.