4 minute read

[E BOLJ ZANIMIVO IN UPORABNO

Next Article
KRI@ANKA

KRI@ANKA

DRUGI SKLOP IZOBRA@EVANJA PROPAGANDISTOV

Po prvem sklopu pridobivanja znanj in spretnosti za opravljanje nalog rodovega propagandista, je bil sredi novembra na vrsti drugi. V Gozdni {oli v Bohinju je 12 udele`encev spoznavalo drugo pomembno podro~je, in sicer na~ine, oblike, pravila in pomen sporo~anja.

Advertisement

STILI NOVINARSKEGA IZRA@ANJA

"Pri sporo~anju je seveda najpomembneje da odgovorimo na pet vpra{anj: kje, kdaj, kaj, kdo in zakaj. To je osnova sporo~ila ne glede na zvrst," je v uvodu poudarila Nina, tabornica in {tudentka novinarstva. Kon~ne uporabnike lahko samo informiramo, jim posredujemo komentar, napi{emo reporta`o ali pa predstavimo pogovor z zanimivim gostom. Vsaka izmed zvrsti ima svoje zakonitosti, pod ko`o pa pridejo z veliko vaje in prakse. Naslov ima najve~jo mo~, zato naj bo velik in udaren, da pritegne bralca. Potem naj sledi uvod, ki pove bistvo, v nadaljevanju pa naj bosta razlaga in za konec nekaj informacij, ki niti niso tako pomembne. Veliko se lahko nau~imo tudi iz vsakodnevnega branja ~asopisov; tam je primerov res veliko.

KNJI@NI JEZIK V MEDIJIH IN NOVINARSKA

ETIKA

"Jezik, ki ga uporabljamo pri pisanju, naj bo prilagojen starosti in ciljni publiki," je Mateja na najbolj preprost na~in ponazorila splo{no pravilo rabe knji`nega jezika. Tako velja v takih primerih toleranca pri uporabi pravil (sleng mladih), seveda pa se je smiselno ~im bolj omejevati od nepravilnega pisanja besed (jest namesto jaz ali kva namesto kaj ...). Po drugi strani so tudi rodova glasila kot mediji v rokah {ir{e ciljne publike pou~ni in si v tem primeru ne smemo dovoliti tega, da bi si bralci predstavljali kot pravilno vse, kar je zapisano. "Izogibajmo se tujkam, pravilno sklanjajmo tuja imena, upo{tevajmo slovni~na pravila pri deljenju besed, {e posebno pozornost pa namenimo vejici; ta nam {e vedno dela najve~ preglavic", je za konec dodala Nata{a, ki je Matejo dopolnjevala. Vsak, ki `eli pravilno pisati, pa naj si svojo knji`nico v prihodnosti dopolni s Slovenskim pravopisom, Slovarjem tujk in Slovarjem slovenskega knji`nega jezika.

O etiki pa le to, da je napisana na ko`o novinarjev (v njih so zapisane njihove pravice in dol`nosti). Kadar se nam zgodi krivica, jo velja preleteti, saj nam novinarji nikoli ne izdajo, kaj vse so dol`ni napraviti.

TABORNI[TVO V MEDIJIH

Posladek je sledil na koncu. Kako bomo taborni{tvo predstavili javnosti? Kot briljantno ~etico urejenih po{tir- kancev ali hordo neustra{nih avanturistov? Verjetno je prava slika nekje vmes, in kot take nas javnost tudi sprejema, je bilo mnenje Andreja Tav~arja. Sicer pa moramo za zunanjo podobo najve~ napraviti sami. Mediji ali novinarji, ki nas obi{~ejo, bodo vedno napravili samo posnetek dejanskega stanja. Pa vendar se lahko pripravimo `e prej. Lahko pripravimo kratko izjavo o organizaciji ali rodu, sodelujemo pri nudenju pomo~i v naravnih nesre~ah, obve{~amo medije o akcijah, ki smo jih dobro izpeljali. Pripravimo si lahko kratek izvle~ek iz zgodovine taborni{tva, si raz~istimo pojme skavt in svetovna skavtska organizacija ter relacije med taborniki in katoli{kimi skavti (te teme so na spisku najpogosteje zastavljenih vpra{anj novinarjev). Ob upo{tevanju dejstva, da posamezni mediji z verodostojnostjo in objektivnostjo oblikujejo javno mnenje in da skavtstvo v tujini u`iva velik ugled dru`be, bomo morali v tem pogledu {e veliko narediti.

Opis Del In Nalog Rodovega Propagandista

Rodov propagandist predstavlja v rodu pomemben komunikacijski ~len med izvorom informacij (rodova uprava, vodniki) in kon~nimi uporabniki (~lani, star{i, javnost, …) - bodisi v rodu ali navzven. Je zelo pomemben ~lan rodove uprave, saj kon~nim uporabnikom korektno in pravo~asno posreduje resni~ne informacije. Zaradi tega ga moramo postaviti v sredi{~e pretoka rodovih informacij. Rodov propagandist se mora stalno zavedati svoje vloge in odgovornosti, ostali ~lani rodove uprave pa mu morajo pri tem pomagati.

OSNOVNI OPIS DELA

Rodov propagandist v funkciji ~lana rodove uprave:

• zagotavlja kakovostno obve{~enost ~lanov v rodu

• sodeluje v taborni{ki sferi na podro~ju propagande

• skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{ke organizacije v dru`bi - lokalni skupnosti

IDEALEN PROFIL

OSEBNE LASTNOSTI (POTREBNE ZA

DELO NA TEM PODRO^JU)

• ustvarjalnost

• komunikativnost

• ~ut za delo z ljudmi

• smisel za humor in estetiko

• urejenost - lik zglednega tabornika

SKAVTSKO IN DRUGO FUNKCIONALNO ZNANJE

• razumevanje in sposobnost podajanja namena, na~el, metode in dejavnosti ZTS

• sposobnost dela na ra~unalniku

• sposobnost pravilnega slovni~nega izra`anja in oblikovanja besedil

• poznavanje kanalov za posredovanje informacij

• komunikologija in sociologija mno`ic

ODGOVORNOST

Rodov propagandist je za svoje delo odgovoren rodovi upravi in stare{ini rodu.

V primeru, da na~elnik rodu opravlja delo stare{ine, odgovarja na~elniku rodu.

KOMUNIKACIJE NOTRANJE

Rodov propagandist:

• sodeluje s ~lani rodu (mu dajejo povratne informacije)

• z lokalnimi strukturami (ob~ina, krajevna skupnost, ...)

• z lokalnimi mediji (tiskani mediji, radio in TV)

• z lokalno dru`bo (druge mladinske organizacije, klubi mladih, CZ, ...)

• s sponzorji in donatorji (pomo~ stare{ini rodu)

KONKRETNE ZADOL@ITVE

• skrbi za obve{~enost ~lanov rodu s pomo~jo razli~nih orodij (glasilo, plakat, vabilo, razstava fotografij, ...)

• skrbi za pripravo, oblikovanje in izdajanje rodovega glasila (kot na~in informiranja v rodu)

• skrbi za a`urno urejanje rodove kronike (zbiranje poro~il, fotografij)

• vzdr`uje stike z lokalnimi strukturami, mediji in drugimi dru{tvi ter ustanovami in jih informira o dejavnosti rodu

• sodeluje z vodniki (gradi pristne stike in zaupanje)

• sodeluje s ~lani rodove uprave, na~elniki dru`in (preko njih motivira vodnike)

• sodeluje s propagandisti v drugih rodovih, obmo~nimi na~elnikipomo~niki za podro~je propagande

• sodeluje s ~lani komisije za odnose ZTS z javnostjo.

ZUNANJE

V odnosu izven taborni{kih okvirov rodov propagandist sodeluje:

• s star{i (pri vzpostavitvi neposrednega stika)

• s {olami (vrtci) in drugimi vzgojno-izobra`evalnimi organizacijami (lokalno)

• izmenjuje informacije s propagandisti v drugih rodovih in o dejavnosti obve{~a ~lane Komisije za odnose ZTS z javnostjo

• o dejavnosti informira uredni{tvo taborni{ke revije Tabor

• skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{tva v dru`bi

IZOBRA@EVANJE

Seminar za propagandiste ZTS

PR seminarji in delavnice, ki jih organizirajo druge organizacije

Pojasnilo

Dela in naloge rde~e barve predstavljajo `elje in priporo~ila, za uspe{no delo rodovega propagandista pa niso nujno potrebna.

This article is from: