VE^ SVE@INE IN

ENERGIJE NA PODRO^JU MEDNARODNE DEJAVNOSTI

Gozdna {ola v Bohinju je sredi novembra gostila komisijo za mednarodno dejavnost ZTS. Na posvetu, ki se ga je udele`ilo 9 ~lanov, ve~inoma "glavnih igralcev", je bilo te`i{~e na analizi preteklega obdobja in prevetritvi komisije, ki je po mnenju vodje komisije Andreja Tav~arja potrebna novih in sve`ih mo~i. V preteklem obdobju smo se udele`ili pomembnih seminarjev in delavnic na evropski ravni, kar nekaj rodov pa je obiskalo ali gostilo skavte iz tujine. Seveda rodovi pozabljajo, da je te akcije treba prijaviti na ZTS, gre pa predvsem za evidentiranje in pomo~ ~lanov KMD. Vedno ve~ je tudi skavtskih skupin, ki si `elijo raziskovati Slovenijo po svoje, pri tem pa se ne obra~ajo na rodove, ki bi jim v ~asu obiska lahko zagotovili pogoje za legalno bivanje. Tako je v preteklosti `e pri{lo do primerov spora tujcev z lastniki ali posredovanja policije, slaba lu~ pa pade tudi na doma~o organizacijo. Trajna skrb ~lanov KMD bo tako seznanjanje tujcev s pogoji bivanja in veljavno zakonodajo na tem podro~ju. V prihodnosti je trenutno zelo aktualna udele`ba na jamboreeju v ^ilu, od nje pa si v komisiji obetajo nove navdu{ence, ki jim bo mednarodno skavtstvo zlezlo pod ko`o. Sicer pa so vidni tudi uspehi pri sodelovanju z drugimi skavtskimi organizacijami, saj se uveljavljamo tako na podro~ju vzgoje in izobra`evanja (sodelovanje v vodstvih mednarodnih te~ajev), kakor tudi pri prena{anju na{ih mednarodnih izku{enj drugim.

EVROKORAKI ´99

V prihajajo~em letu se bomo zopet pridru`ili paleti Evrokorakov po vsej Evropi. Slovenskemu smo na{li dom v bli`ini Bovca, na tabornem prostoru »Pri starem mlinu«, v ~asu od 17. julija do 17. avgusta 1999. Tokrat bo glavno podro~je solidarnost, pripravili pa bomo taborjenje za otroke, ki jih je prizadel potres, in pomagali pri odpravi posledic potresa. Projekt je bil `e predstavljen v Bovcu, Kobaridu in Tolminu, kjer so v ob~inah izrazili vso podporo in pomo~ pri pripravi projekta. Program za Evrokorak bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih {tevilk revije Tabor.

Zts Sodeluje V Pripravah

V Gozdni {oli v Bohinju se je 15. novembra 1998 sestal pripravljalni odbor mednarodnega tabora “Techuana 2001”, ki ga bodo v bli`njem Sv. Martinu pri Ba{kem jezeru skupaj organizirale skavtske organizacije {tirih sosednjih dr`av: Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Gostitelji tabora so na sre~anju razdelili `e pripravljen promocijski material, oblikovane pa so bile tudi smernice nadaljnjega sodelovanja in priprave programa. Od predstavnikov ZTS so se sre~anja udele`ili Andrej Tav~ar, Emil Mumel, Tina Bogataj in Tadej Pugelj, naslednji sestanek, ki bo 18. aprila 1999 v Trstu, pa bo posve~en podrobni pripravi programskih aktivnosti.

Str. 4, 5: Ko postane priprava ve~ernega ognja prava pustolov{~ina

Angle{ki skavti so pre`iveli {tiri dni taborjenja s taborniki RDR Medvode. Taborniki jim niso pustili po~ivati, vi{ek svojega taborjenja pa so do`iveli, ko so jim zaupali nalogo, da postavijo ve~erni ogenj. Celo popoldne so z navdu{enjem sekali, sekali, sekali, ... Kljub krvavim `uljem so se nasmejani slikali in sku{ali ovekove~iti vsak trenutek te, zanje nepozabne pustolov{~ine. Vsi so se spra{evali, od kod tak{no navdu{enje in kmalu izvedeli, da je pri njih sekanje prepovedano.

Str. 8, 9: 24-urni posvet na~elnikov, vodnikov in ostalih tabornikov

Posveti na~elnikov in vodnikov so dostikrat slabo obiskani, najve~krat pa na njih ne izvemo tistega, kar bi si resni~no `eleli. Na Internetu nam je na voljo servis, ki nam omogo~a posvet po na{ih merah in to kadarkoli imamo ~as. @e eno leto imamo taborniki svoji konferenci na Internetu (USENET - si.org.zveza.tabornikov in si.org.zveza.tabornikov.tabor), vendar sta do sedaj obe bolj ali manj samevali.

Str. 32, 32: Zahodne Karavanke s Stolom

Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki le`i v smeri V - Z na dobr{nem delu na{e severne meje. Pri~nejo se na zahodu (`e izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske vi{ine), ki je hkrati pomemben cestno-`elezni{ki mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnej{i vrh skupine je Pe~ (1510 m). Tod se stikajo meje treh dr`av (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletni{ka to~ka. Zadnji pomembnej{i vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Korde`evo glavo.

Str. 38: Skavtski center Zellhof

Geografska sredina Evrope v zadnjem ~asu dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod sre~uje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kak{no je `ivljenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finan~ne mo~i skavti vzhodnoevropskih dr`av ne morejo potovati dale~ proti zahodu. Na sredini je nastalo podro~je, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof.

Nova metla

S pojmom novih metel smo se v preteklih dneh velikokrat sre~evali, saj so bile v Sloveniji lokalne volitve. Neke vrste volitve pa so bile tudi v uredni{tvu Tabora, saj je izvr{ni odbor ZTS na podlagi dogovora z Matijo Tonejcem in kasnej{ega razpisa za novega odgovornega urednika Tabora, na katerega se je prijavil le Matija, izbral "novo metlo" v uredni{tvu taborni{ke revije.

Verjemite mi, da je kar te`ko pisati tak uvodnik. ^e ~lovek ve~ kot deset let dela pri Taboru in ga soustvarja, pusti to v njem dolo~ene korenine in spomine. Korenine bodo zdaj po~asi odmrle, spomini pa bodo ostali.

Ne{teto tabornikov se je v tem ~asu pojavilo na straneh Tabora, ogromno tem smo odprli, predstavljali smo na{e enote, bili prisotni na tekmovanjih, pisali smo reporta`e, oblikovali vpra{anja za intervjuje, si zmi{ljevali nove stvari, vabili nove sodelavce in stalno pomlajevali uredni{tvo. To je pa~ nujen proces, saj na mladih svet ostaja - in predvsem na takih, ki so {e vedno aktivni v taborni{ki organizaciji. Dober Taborov urednik je lahko le nekdo, ki je priklopljen na taborni{ko o`ilje, ki ~uti neposreden taborni{ki utrip, saj bi v nasprotnem primeru ta na{a revija postala preve~ akademska in tuja na{im tabornikom.

Ekipa, ki ostaja in se vidno krepi, bo zlahka krojila nadaljnjo Taborovo usodo, saj bodo zanj skrbele usposobljene in preizku{ene roke. Tisti, ki odhajamo v zaslu`eni "pokoj", pa bomo z veseljem spremljali njihov trud, saj vemo, koliko ga je treba vlo`iti v izdajo ene {tevilke Tabora.

Drage bralke, spo{tovani bralci, Taborovke, Taborovci, iskrena hvala za vse va{e dobre `elje v vseh teh letih, in seveda, oprostite, ~e kaj ni bilo v redu.

Va{ vdani, zdaj `e nekdanji urednik Tabora

Igor Drakuli~

besedilZadnjirokzaoddajo

Utrinki Z Jamboreeja

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakuli~

Namestnik odgovornega urednika: Miha

Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej

Pugelj - Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna SKU[EK, Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine