Revija Tabor 1998/2

• T T T T Test opr est opr est opr est opr est opreme: eme: eme: eme: eme:

• T T T T Test opr est opr est opr est opr est opreme: eme: eme: eme: eme:

• T T T T Tabor na obisk abor na obisk abor na obisk abor na obisk abor na obisk u: u: u: u: u:

• T T T T Tabor na obisk abor na obisk abor na obisk abor na obisk abor na obisk u: u: u: u: u:

• K K K K K aj je z v aj je z v aj je z v aj je z v aj je z v e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG

• K K K K K aj je z v aj je z v aj je z v aj je z v aj je z v e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG e{~nami GG

SESTANEK PROJEKTNIH VODIJ

V za~etku januarja je komisija za program organizirala sestanek projektnih vodij, na katerem so ti dobili zadnja navodila za prijavo programskih projektov ZTS na Urad RS za mladino. Po preoblikovanju dela programskih komisij v projektne skupine je to prva resnej{a naloga za projektne vodje. Seveda je najpomembnej{a kakovostna izvedba programa, to pa lahko zagotovimo tudi s pomo~jo sredstev, ki nam jih bo namenila dr`ava. Glede na odziv projektnih vodij in vsebine projektov lahko v leto{njem letu pri~akujemo veliko zanimivega in privla~nega programa za vse ~lane Zveze tabornikov Slovenije.

TABORNI[KI [TUDENTSKI KLUB

Velik del tabornikov iz razli~nih krajev po Sloveniji se po kon~ani srednji {oli odlo~i za {tudij v enem od univerzitetnih mest v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Koper in Kranj). Seveda s tem na nek na~in v ~asu {tudija izgubi stik s svojim rodom, s tem pa tudi s taborni{tvom. Ker je po mnenju teh {tudentov pomembno, da tudi v tem ~asu ohranijo stik z organizacijo, so v

Ljubljani ustanovili taborni{ki klub {tudentov. Ta zaenkrat deluje {e poskusno ("under construction"), na prvem sre~anju v Ro`ni dolini (v bloku

13 - hvala Tea) pa so se {tudenti dogovorili, da se bodo sre~evali na razli~nih aktivnostih dru`abnega zna~aja (rekreacija, kulturno-dru`abni dogodki,

brucovanje, ...). Oglasna deska je na sede`u ZTS, "ilegalci" pa v~asih na kak{en faks prilepijo tudi plakat - vabilo. Bodi pazljiv na razpoznavni znakambulantni vozel.

JACQUES MOREILLON V SLOVENIJI

Na obisk v Slovenijo prihaja generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije Jacques Moreillon. Ugledni gost je po rodu [vicar, njegova najpomembnej{a hobija pa sta planinarjenje in rodoslovje (veda o prednikih, drevesni strukturi rodov). V preteklosti (1975-88) je bil generalni direktor mednarodnega Rde~ega kri`a, danes pa poleg {tevilnih ~astnih funkcij opravlja funkcijo generalnega sekretarja WOSMa, sodeluje pa tudi v upravi Svetovne skavtske fundacije.

Njegovo bivanje v Sloveniji bomo izkoristili za promocijo Zveze tabornikov Slovenije v vseh sferah dru`benega `ivljenja (predstavnikov dr`ave, mednarodnih organizacij, sponzorjev in medijev), velik del ~asa pa bo pre`ivel tudi v na{i dru`bi. Jacques je namre~ zelo dru`aben ~lovek, zato ga bomo v ~asu bivanja povabili medse in z njim prijateljsko poklepetali. Jacques Moreillon se bo v Sloveniji mudil predvidoma od 4. do 7. marca 1998, pred tem pa bo obiskal tudi hrva{ke skavte.

NOV ROD V CERKNEM?

^eta aragonitnih je`kov iz Cerknega je tik pred ustanovitvijo svojega rodu. Klemen Kenda, na~elnik ~ete in bodo~i na~elnik Rodu

aragonitnih je`kov je za Tabor povedal naslednje:

Kaj je botrovalo skoraj{nji od- Kaj je skoraj{nji od- skoraj{nji cepitvi od Rodu kranjskega jegli~a? cepitvi Rodu jegli~a? Rodu

Prvi razlog je v tem, da ~eta deluje v drugi ob~ini, kar poraja te`ave z identiteto in financiranjem dela ~ete. Poleg tega pa se odstop Jo{ka Podobnika, na~elnika RKJ, pozna tudi pri delu rodu. Najbolj{a re{itev za rod je tudi po mnenju na~elnika ZTS odcepitev in ustanovitev rodu v Cerknem. To pa ne pomeni, da zapu{~amo potapljajo~o se barko, saj bomo z njimi {e naprej sodelovali.

Kdaj pri~akujete dokon~no us- Kdaj pri~akujete us- Kdaj pri~akujete dokon~no us- Kdaj pri~akujete usustanovitev rodu? tanovitev rodu? tanovitev rodu? tanovitev rodu?

V ~eti je trenutno 116 ~lanov, od tega okoli 90 M^-jev in GG-jev. To je za ustanovitev rodu vsekakor dovolj. Naslednja koraka sta ustanovni ob~ni zbor in registracija dru{tva. @elimo si, da bi osmo{olci tudi po kon~ani osnovni {oli ostali kativni ~lani.^aka nas {e ustanovni ob~ni zbor in pa registracija rodu pri upravnih organih.

Ali pripravljate kak{no novo akc- pripravljate kak{no novo akc- kak{no akcijo v bli`nji prihodnosti? v bli`nji prihodnosti? ijo v bli`nji prihodnosti? v bli`nji prihodnosti? prihodnosti?

Za leto{nji maj pripravljamo tekmovanje z gorskimi kolesi v okolici Cerknega, podrobnej{e informacije in razpis pa boste na{li v enem izmed naslednjih Taborni{kih vestnikov.

Upamo da bodo ~lani novous- Upamo da bodo ~lani novous- da bodo tanovljenega Rodu aragonitskih Rodu aragonitskih aragonitskih je`kov (RAJ) z odcepitvijo res pri{li v je`kov (RAJ) z odcepitvijo res pri{li (RAJ) z

“RAJ”! “RAJ”!

Str. 6: Medotova stran

Stran za Medota in Gozdovnika bo odslej v Taboru barviti koti~ek za tiste, ki te`ko ~akajo novih {tevilk na{ih dveh prilog. Prvi~ smo dali prostor medvedkom in ~ebelicam, in sicer Kavbojcem iz Rodu so{kih meja{ev (Nova Gorica), Jelenom iz Rodu gorjanskih tabornikov (Novo mesto) in vodu "Tiho buod'" iz Rodu jezerske {~uke (Cerknica), ki so poslali risbice svojih vodnikov.

Str. 5: Premaknilo se je

Premaknilo se je to, da smo v okviru ZTS kon~no aktivirali skupino za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu. Skupino smo ustanovili sicer `e pred enim letom, vendar nikakor ni mogla narediti prvih korakov. Oktobra pa smo z vso resnostjo in veliko vnemo za~eli z delom. HURA, KON^NO!

Str. 18: Ozrimo se v nebo

Asteroid 3753 je pribli`no 5 km v premeru velika "skalica", ki pa, ~e ne upo{tevamo njene ~udne poti, ni ni~ posebnega v vesoljnem prostoru. Njegova posebnost je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 se sicer vestno podreja gravitacijskim zakonom in tudi ima "veliko `eljo" obkro`iti Sonce. Toda tu se je na{el nesre~ni planet, ki mu njegovi prebivalci pravijo Zemlja. Vsaki~, ko se Asteroid 3753 `eli pribli`ati Soncu in ga obkro`iti, in to se zgodi vsakih 385 let, mu ta nesre~na Zemlja prekri`a pot.

Str. 41: Dvanajst o`igosanih

Na {tirih prispelih kupon~kih so vsi {tirje po{iljatelji glasovali za Uhvati ritam, ki je tako absolutni januarski zmagovalec in ga objavljamo v izvirnem besedilu. Na lestvico pa uvr{~am tudi {tiri predlagane novosti, ki se bodo na lestvico neposredno uvr{~ale vse dotlej, dokler ne bo Dvanajst o`igosanih popolnih.

V NASLEDNJI [TEVILKI

TEST OPREME: NAGLAVNE SVETILKE

[KARJE IN NALEPKA

Ko boste prebrali gornji naslov, se boste verjetno malce za~udili, saj prvi hip med obema pojmoma ne boste videli nobene povezave. No, da vas radovednost le ne bo predolgo mu~ila, naj povem, da bo to spet eden tistih uvodnikov, v katerem vas bomo prijazno povabili k pla~ilu leto{nje naro~nine na Tabor.

V uredni{tvo smo po izdaji prve leto{nje {tevilke Tabora prejeli kar nekaj pripomb zaradi "tiste grde nalepke, ki kazi naslovnico". Na nalepki so lepo napisani va{i naslovi, nalepka pa je tam zato, ker je to najcenej{a mo`nost naslavljanja in odpreme take revije kot je Tabor. Nalepka se je tam zna{la zaradi vedno bolj razprtih {karij. Tisti malce starej{i ste se verjetno `e sre~ali s pojmom odprtih ali razprtih {karij, ki ka`ejo na razmerje med stro{ki in prihodki. Bolj kot so razprte, slab{e je. In lani so se le-te {karje v zvezi s Taborom do konca razprle. Te`ave smo imeli zaradi nesprejetega dr`avnega prora~una, stro{ki, ki se ti~ejo izdajanja na{e revije (papir, tisk, odprema, honorarjiti {e najmanj), pa so po~asi, a zanesljivo nara{~ali. Tako smo pridelali kar obilno izgubo, ki jo "mora" v okviru financiranja mladinske periodike pokriti dr`ava. Ko se bo to zgodilo, se bodo {karje kar precej zaprle, da pa jim ne bi dali povoda za ponovno razpiranje, smo se morali odlo~iti za cenej{o mo`nost po{tne odpreme - in na Tabor nalepili nalepke.

@al se nismo mogli izogniti niti tradicionalnemu dvigu naro~nine ob za~etku koledarskega leta, zato pa smo seveda pripravili vse tiste novosti, ki ste jih, upamo, z veseljem prebirali v januarskem Taboru.

Tako, drage bralke in spo{tovani bralci! Nujna obveznost - enkrat letno napisati tak uvodnik - je za mano, ena oziroma dve nujni obveznosti pa sta {e pred vami. Prva je, da redno prebirate Tabor, druga pa, da ~imprej pla~ate polo`nico z letno naro~nino, ki jo boste letos izjemoma dobili `e februarja. @elimo si, da ne bi predolgo le`ala v predalu.

inZadnjirokzaoddajobesedil fotografijzamar~niTabor je15.februar1998.

Pa hvala za zaupanje, seveda.

Igor Drakuli~

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~

Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Mnenje Mnenje

Dragi rumeni daljnogledniki!

Mu~i me huda radovednost ali bo tole pismo pristalo nekje v Taborovem ko{u ali pa ga boste na katerikoli strani v katerikoli rubriki morda celo objavili. Skratka, prav {okiralo me je branje januarskega Tabora, nekega nagnusno rumenega ~lanka o A. In nisem si mogla kaj, da ne bi kak{ne besede njemu v prid zapisala kar v javnosti. Tak{ni javnosti, kakr{ni je bil ta A. tudi predstavljen. Splo{no znano je namre~, da A. veliko govori ... S tem se strinjam. Tak pa~ je. In je tudi splo{no znano, da gre ta A. zaradi tega marsikomu na `ivce. Vendar je ta A. le eden izmed ostalih tiso~erih slovenskih tabornikov, ki ne delajo NI^, pa zaradi tega {e niso na o~eh vsem ostalih, izpostavljeni v nekem nadvse provokativno rumenem ~lanku, da ga ja ne zgre{i{.

Domnevam torej, da se je moral na A. spraviti nekdo, ki ga dobro pozna, je njegovemu govorjenju celo nasedel in se je potem u`aljeno spravil nanj na najbolj nizkoten na~in - z obra~unavanjem v Taborovih vrsticah. Res izvirno! Ali pa ima ob A. simpati~nem, modrookem in komunikativnem, nekdaj RS@-ml.-jevcu, danes RSO-jevcu (jutri ?) manjvrednostni kompleks? Morda gre za zamero iz mladosti, ker mu je ta speljal vse so{olke? Ah, kdo bi vedel!

In da ne bo pomote, nisem A., ki bi sam sebi v bran pisal odgovor~ek temu u`aljencu. Niti njegova mami, ki se je "zasekirala", kak{nega sina ima - delujo~ega NI^, niti njegova ljubimka, ki ga nagonsko {~iti, pa~ pa le ena izmed tabornic, ki A. pozna tak{nega kot je.

Me pa resni~no zanima, kdo je ta, ki dela VSE, vse za tabornike?

Temu VSEvednemu, nadVSE pametnemu piscu rumenega ~lanka v bodo~e svetujem samo {e tole - naj se sprehodi malo naokrog in poi{~e {e kak{nega A., ki dela NI^. Ko bi vedel, koliko jih je!

Pozdrav A.

Pripis uredni{tva: Ta VSE je Malus!

ZIMOVANJE ZMAJEVEGA RODU NA PLANINI

NA KRAJU ALI KAJ SPLOH PO^NEMO

Zmaji smo v pobo`i~no-prednovoletnem ~asu ponovno izvedli rodovo zimovanje. Tokrat smo bili na Planini na Kraju oziroma v {ir{em smislu na Komni, saj se Pl. na Kraju nahaja le ~etrt ure dalje od ve~inoma vsem znanega Doma na Komni. Na Pl. na Kraju se nahaja tudi Ko~a pod Bogatinom, vendar smo mi zimovali v enem izmed sosednjih

PREMAKNILO SE JE !!!

Vsak se je gotovo vpra{al kaj in na tiho pomislil, da se je premaknilo tisto, kar si najbolj `eli. Vendar ...

Premaknilo se je to, da smo v okviru ZTS kon~no aktivirali skupino za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu. Skupino smo ustanovili sicer `e pred enim letom, vendar nikakor ni mogla narediti prvih korakov. Oktobra pa smo z vso resnostjo in veliko vnemo za~eli z delom. HURA, KON^NO!

[tevil~no smo se precej okrepili in se `e ve~krat sestali. ^eprav je vsak za~etek te`ak, se z veliko zagnanosti, energije, ustvarjalnosti ter seveda dela prebijamo skozi za~etne te`ave ... Zastavili smo si pomembne cilje, ker se zavedamo, kako potrebno je kaj narediti na tem podro~ju v taborni{tvu. Pa ne "zgolj" za dobro otrok, ampak pred-

objektov. Vreme je bilo ugodno, relativno toplo in v glavnem son~no.

@al je tokrat nekoliko razo~arala udele`ba (vzrok bomo morali poiskati med nami samimi) in tako je bila akcija bolj podobna dru`abnemu sre~anju raz{irjene rodove uprave kot pa “na{ponanemu” zimovanju za PP-je. Saj ne, da ni bilo prijetno, prav nasprotno, bilo je odli~no. A morda ni smisel na{e organizacije in vodstva enot prirejati akcije namenjene njim samim. Zdaj bo verjetno marsikdo porekel, da javno perem na{e lastno umazano perilo. Prav gotovo jih bom tudi dobil po bu~i v lastnem rodu, ~eprav sem njegov stare{ina. Vendar vidim vsaj dva opravi~ljiva vzroka za moje pisanje. Prvi~, menim, da rezultat zimovanja in splo{na situacija v rodu ni dovolj zaskrbela na{ih lastnih funkcionarjev in bom morda na ta na~in le pritegnil njihovo pozornost, ter drugi~, menim, da

vsem zato, da taborni{tvo naredimo ~imbolj odprto za vse.

In ~esa smo se lotili?

* Za~eli smo pripravljati priro~nik za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu.

* Pripravljamo taborjenje v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.

* Navezujemo stike s tujimi skavtskimi organizacijami, ki imajo `e vklju~ene otroke s posebnimi potrebami. @elimo se namre~ udele`iti kak{nega tabora ali posveta pri tujih skavtih, ki na tem podro~ju `e dolgo delajo, in si s tem pridobiti znanje in izku{nje.

* Pripravljamo obse`no osve{~evalno akcijo, s katero `elimo opogumiti in vzpodbuditi vse rodove, da za~nejo z organiziranim vklju~evanjem

se podobne zadeve v zadnjem ~asu vse prepogosteje dogajajo tudi znotraj drugih enot in v vsej ZTS. Seveda bo verjetno marsikdo rekel, da spet te`im. Toda pravico imam do svojega mnenja in dokler sem na ~elu ene izmed nekdaj najve~jih (in najbolj{ih) taborni{kih enot v Sloveniji ter {e ~lan izvr{nega odbora MZT, moram te`iti. Na drugi strani obstajajo tudi povsem demokrati~ni na~ini, da se me vsaj kot funkcionarja uti{a.

Gornje vrstice se tako ne nana{ajo samo na moj Zmajev rod, temve~ tudi na druge ljubljanske enote in na celo ZTS. Zakaj? V zadnjem ~asu se pogosto dogaja, da bolj ali manj prizadevni organizatorji pripravljajo in organizirajo kopico akcij, od katerih pa kasneje marsikatera izpade precej klavrno. Bodisi je slabo obiskana ali pa slabo organizirana. Najslab{e je seveda, ~e je akcija slabo organizirana ob relativno dobrem

otrok s posebnimi potrebami v svoje vrste oz. `elimo ponuditi pomo~ rodovom, ki imajo te otroke `e vklju~ene.

* ^lani na{e skupine bomo predavali o taborni{tvu in "druga~nih" na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih.

* Pripravljamo poseben te~aj za rodove.

To so na{e najpomembnej{e naloge, ki smo si jih zastavili za za~etek. Na zalogi pa imamo {e pooolno idej ...

Torej, vesoljna taborni{ka javnost, to se je premaknilo. ^e te je ta novica razveselila, ali so se ti porodile kak{ne ideje ali vpra{anja, te vabim, da se nam oglasi{ ali pa se vklju~i{ v na{o sredino.

Jasna Trape~ar, vodja skupine za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu

Ker bo redakcija februarskega Tabora kon~ana prej, kot bo mogo~e dobiti reporta`o in rezultate z ZOT '98, objavljamo naslov WWW strani, kjer bodo ti rezultati na internetu. REZULTATI

ZOT '98

http://atlantis.jump.org/~ xisnoub

obisku. Ustvarja se mi ob~utek, da smo na{o celotno dejavnost preve~ razpr{ili. Tako ob kopici aktivnosti in vedno ve~ji le`ernosti dana{nje mladine na eni strani zmanjkuje udele`encev, na drugi strani pa ho~e `e vsakdo, bodisi sposoben ali nesposoben, nekaj orgnizirati, kar pove~uje {tevilo vse pogosteje ne ravno posre~enih akcij.

Zelo me zanima, ~e ima {e kdo v Sloveniji podoben ob~utek in bi hkrati rad tudi kaj storil. Morda bi se morali ponovno vpra{ati o smislu na{e organizacije, njenih ciljih in prioritetah. Nato pa se za~eti malo bolj medsebojno dogovarjati, usklajevati in sodelovati?

Stran za Medota in Gozdovnika bo odslej v Taboru barviti koti~ek za tiste, ki te`ko ~akajo novih {tevilk na{ih dveh prilog. V letu 1998 bosta iz{li dvakrat - Medo aprila in novembra, Gozdovnik maja in decembravse ostale mesece pa se bomo sre~evali na tej strani.

Prvi~ bomo dali prostor medvedkom in ~ebelicam, ki so se odzvali na vabilo v drugi {tevilki Medota. Kavbojci iz Rodu so{kih meja{ev (Nova Gorica),

Jeleni iz Rodu gorjanskih tabornikov (Novo mesto) in vod "Tiho buod'" iz Rodu jezerske {~uke (Cerknica) so poslali risbice svojih vodnikov. Iz vsakega voda sem izbral po dva izdelka, ve~ bi jih namre~ te`ko stla~ili na to stran. S stricem Franetom sva se odlo~ila, da tokrat nagradiva kar vse - po po{ti boste dobili vsak svojo kapo. Hvala vsem za trud in dobro voljo!

va{ urednik Malus

Tja{a in Eva iz "Tiho buod'" sta narisali vodnico An~i

Mi{ka in Luka sta predstavila Markota, glavnega Kavbojca

Marko in Jure nam predstavljata svojo vodnico Heleno

Nov priro~nik

Zadruge ZTS Nov priro~nik

V [PORT EXTREME IN IGLU [PORTU VSE LETO Z VELJAVNO

TABORNI[KO IZKAZNICO VELJA

10 %

10 %

POPUST OB GOTOVINSKEM NAKUPU

KAKO SE LOTITI IZDELAVE GLASILA

Pri ustvarjanju glasila pride skoraj vedno, razen ~e se ne zalomi `e kje prej, do tehni~nih te`av. Ker je ponavadi v rodu manj{e {tevilo tabornikov (naklada ni 600, ampak recimo 200 izvodov), je smiselno razmi{ljati o fotokopiranem glasilu, ki glede uporabnosti (razen (ne)prepoznavanja zelo majhnih obrazov na skupinski fotografiji, fotokopirani na polovi~no velikost) prav ni~ ne zaostaja za tiskanim.

Za kak{ne ve~je obletnice se tiskano glasilo res spodobi, vendar je temu primerno ve~ dela. Priprava je obvezno ra~unalni{ka, ne predstavlja pa ve~jih te`av (razen zrcaljenje izpisa pri programu, ki tega ne podpira, prav tako pa te mo`nosti nima gonilnik za tiskalnik). Potem se pojavi vpra{anje priprave za tisk - paus papir s papirnice je sicer res poceni, vendar njegova kakovost v ve~ini primerov dopu{~a le zavijanje mesa in raznih pekarskih umetnin; poliestrske paus folije so precej dra`je, vendar ob tem odpadejo razni tiskarjevi izgovori, da je bila osnova slaba. Filmi so zanimivi le za ve~je fotografije (naslovnica) in barvni tisk; izdelava celega glasila (pribli`no 40 strani A5) s filmi bi bila predraga.

Pri fotokopiranju teh te`av ni. Osnova je le zrcalo (prazen list s ~rtkano ozna~enimi stolpci ter prostori za naslove in oblikovano glavo in nogo s prostorom za {tevilko strani), ki ga "dovoljkrat" izpi{emo ali fotokopiramo in potem enostavno iz urejevalnika besedil na primerno {irino izpisane stolpce ~lankov lepimo na papir (s tiskarskim lepilnim trakom mle~ne barve). Morebitne nepravilnosti popravimo z belilom. Prednost izdelave fotokopiranega glasila je v na{i stalni prisotnosti. Ves

~as nastajanja smo zraven in vemo, kaj nastaja. Pri tiskarju odda{, ~aka{ v strahu in sprejme{, kakr{enkoli izdelek je tiskar pa~ naredil - pri fotokopiranju tega strahu ni, je pa neprimerno ve~ dela.

In {e nekaj. Kljub res odli~nemu in urejenemu videzu glasila, ki je v celoti narejeno z ra~unalnikom (naslovi, noge in glave, razne sli~ice iz CD-ROMov) pa se sku{ajte omejiti le na ra~unalni{ko oblikovano besedilo, ki je resni~no bolj berljivo. Naslovi, ilustracije, celo okvirji naj bodo narejeni z roko in s tem tudi prijaznej{i. Nekaj ve~ o sodelavcih in piscih ~lankov vam svetujeta tokratna Taborova svétnika.

Matija Tonejc <matija.tonejc @ guest.arnes.si>

Kvedrov rod, Ptuj

1. odgovor

Odkar sem tabornik, tudi ~e opravljam funkcijo na~elnika ~ete, {e nisem do`ivel, da bi v na{em rodu iz{lo glasilo. To ni majhen projekt, in potrebuje nekoga, ki ima dovolj ~asa in ki je sposoben sam voditi ustvarjanje glasila. Verjamem, da obstaja kar nekaj rodov, kjer je tako osebo te`ko najti (pri nas npr. razen na~elnikov, ki pa so preobremenjeni, te naloge ne bi hotel prevzeti nih~e. Pravzaprav je tako, tudi ~e je pri{lo do tega, da smo dobili glavnega urednika, se glasilo ni premaknilo z mrtve to~ke.).

Kako dobiti sodelavce? Spet po moje napa~no vpra{anje. Ni veliko rodov, ki bi lahko med sabo iskali "sodelavce". V rodu z npr. 60 ~lani je to sploh nemogo~e. Jasno je, da bodo morali za glasilo, ~e so se zanj `e odlo~ili, skrbeti na~elniki in vodniki. V ve~jih enotah je seveda druga~e.

Naj povem na{ primer. V ~eti (skoraj{njem rodu) si `elimo izdati glasilo, vendar se nih~e izmed PP-jev ne more odlo~iti za urejanje. Bodisi ima `e tako ali tako preve~ dela (to velja za na~elnike in nekaj vodnikov), bodisi mu taborni{tvo ne pomeni dovolj, da bi sprejel tako delo (ostali vodniki in PPji). Stvari se sedaj gibljejo. Med starej{imi GG-ji smo na{li nekoga, ki je sam izrazil `eljo, da bi urejal glasilo. Zakaj ne? Glasilo bo pa~ temu primerno, hkrati pa bo najbr` iz {tevilke v {tevilko bolj{e. Lep napredek predstavlja tudi "taborni{ki" ra~unalnik, ki smo ga prejeli pred kratkim. Tako dvignemo raven motivacije. Ko bo led prebit, bo najbr` vse steklo veliko la`je.

Kar se ti~e tiskanja oz. fotokopiranja je pa~ potrebno opraviti nekaj ra~unanja. Glasilo z nekako 50 stranmi (A5) bi natisnjeno (~rno-belo) po mojih izku{njah stalo okoli 40.000 tolarjev ({tevilo izvodov niti ni tako bistvenega pomena, glavni dele` prispeva izdelava matric), ~e pa najdemo tiskarja, ki nam je pripravljen {e kaj pomagati, se lahko ta stro{ek {e zni`a (pomembno je seveda, da nekdo izmed nas poskrbi za tehni~ne podrobnosti, tako da je tiskarjevo delo edinole tisk).

Tako se morda za manj{e naklade spla~a glasilo fotokopirati (seveda izgubimo na kakovosti), sploh ~e nam kdo nudi svoje storitve ceneje ali nemara celo zastonj.

Na kratko. Glavni problem pri glasilu je ekipa, ki bo zanj skrbela. ^e te med vami ni, jo boste bolj te`ko na{li.

Klemen Kenda

<klemen.kenda @ guest.arnes.si>

Rod Kranjskega jegli~a, Spodnja Idrija

^eta Aragonitnih je`kov, Cerkno

2. odgovor

Za rodovo glasilo je najprej treba pridobiti zadosten krog resnih sodelavcev. Ti pa naj si razdelijo delo:

"eden naj skrbi za pridobivanje gradiva od vodov. Vsak vod naj, ~e se le da, priskrbi en prispevek, lahko pa tudi ve~. Vendar naj ta urednik pazi, da ne bo celo glasilo rezultat dela enega voda. Urednik naj tudi sam doda 'koti~ke' (vici pa take stvari), ki popestrijo glasilo;

"drugi naj skrbi za zunanji videz glasila. Oblikuje naj naslovnico, kazalo, {tevilke strani, razvrsti naj gradivo (prispevki, oglasi, ...), ga preuredi, ~e je potrebno, doda datum, {tevilko, letnik glasila, kdo ga je delal, nekaj izvodov pa naj ohrani v arhivu;

"tretji naj zbira fotografije, dodaja komentarje, v glavnem naj bo v stiku z ljudmi. Zbira naj {e mnenja, ankete in take stvari, ki jih dobi{ direktno od drugih ljudi;

"glavni urednik seveda vse skupaj vodi, poskrbi za sponzorje (najbolje je imeti lokalne firme, ~eprav to ne pomeni, da drugih sponzorjev ne sme biti. Jih boste pa te`je na{li, npr. Union), uredi naj tiskanje in je odgo-

voren za glasilo. Na koncu pregleda prototip glasila in ga odda v tisk.

Vsak vod naj si sam zamisli svoj prispevek, priporo~ljivo pa je, da je originalen. Vsak urednik pa mora opraviti svoj del naloge ~imbolje.

Vzpodbudne besede: ^e si lepo razdelite delo, bo vse {lo kot po ledu.

@iga Virk <tomo.virk @ guest.arnes.si>

RST - Rod skalnih taborov, Dom`ale

KUPON [T. 2:

Ime in priimek:

Naslov:

Kraj in po{ta:

Rod:

Datum:

Podpis:

ZADENITE KNJI@NO NAGRADO!

IZ[EL JE KOLEDAR [PORTA ZA VSE 1998

Koledar{portazavse izhaja pri [portni uniji Sloveniji `e pet let. S skromnih sto podatkov je danes prerasel v knjigo s 456 stranmi, na njih pa se nahaja ve~ kot 5000 informacij o dogajanjih na prireditvenem in vadbenem podro~ju v ljubiteljskem {portu.

Leto{nji Koledar {porta za vse je torej v vseh pogledih najobse`nej{i doslej. @e po tradiciji je razdeljen na ve~ sklopov, s tem pa pridobi na preglednosti. Prireditve so razporejene po dnevih in po panogah; tudi pri vadbi je zaradi ve~je preglednosti uporabljena nova »formula« – razporejena je po panogah in v okviru teh po krajih oziroma {e po ponudnikih (v okviru vadbenih programov je mogo~e najti tudi ponudbe organizatorjev proste – individualne, nevodene vadbe); dodana sta {e sklopa tujih prireditev in ponudba programov [portne unije Slovenije.

Poudariti velja, da bo v prihodnje najve~ji izziv snovalcem Koledarja {porta za vse, predvsem izpopolnitev rubrike o vadbenem podro~ju. To bo odslej lo~evalo vodeno in prosto vadbo (bazeni, trim steze, tenis igri{~a, ...). Vse zainteresirane organizatorje {portne vadbe in lastnike (upravljalce) {portnih objektov in povr{in zato obve{~ajo, da podatke {e vedno lahko sporo~ajo na [portno unijo Slovenije (brezpla~ne vpisne liste lahko naro~ite po telefonu 061/311-728). Vsi podatki iz Koledarja {porta za vse 1998 (in tudi tisti, ki bodo pri{li naknadno), bodo »romali« na spletne strani ( www.k2.net/ sportzavse/ - kjer bo mogo~e tudi brskanje po najrazli~nej{ih kriterijih in seveda »interaktivno« povezovanje na ostalih petdeset medijev, ki tovrstne podatke uporabljajo v rubrikah »{port za vse«.

Brez zveste in prijazne pomo~i pano`nih in ob~inskih {portnih zvez, agencij za {port, {portnih dru{tev in klubov, podjetij in posameznikov, prijateljev in sodelavcev ter seveda medijev, nam tako obse`nega dela gotovo ne bi uspelo pripraviti.

Koledar {porta za vse 1998 je mogo~e naro~iti na [portni uniji Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, ali po telefonu (faksu) 061/311-728, 061/1319-277, epo{ta: sportna.unija@sportnaunija.si

VE[^INE

- “Kaj je z ve{~inami?”

- “Ali so za`ivele?”

- “Zakaj na akcijah in sre~anjih na krojih vidimo tako malo oznak osvojenih ve{~in?”

- “Ali se ve{~ine sploh osvajajo, ali se priznavajo, ali pa se samo ne podeljujejo?”

- “In kon~no - zakaj je tako?”

Ob razmi{ljanju o zgornjih vpra{anjih se sprva zdi, da so nametana brez pravega ob~utka in s pomanjkanjem konstruktivnosti. Vendar ni tako.

Dve leti je minilo ob izdaje TP “Taborni{ke ve{~ine” in od izdaje oznak taborni{kih ve{~in. Po prvih “porodnih” te`avah, ko oznak ni bilo, in je to bil razlog slabega dela na programu taborni{kih ve{~in, temu od lanskega taborni{kega leta dalje ni ve~ tako. Oznak je dovolj. Na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih dobijo te~ajniki kot sestavni del literature TP “Taborni{ke ve{~ine”. Same ve{~ine se v tem obdobju niso spreminjale, novih ve{~in nismo izdali. Zmede z nepoznavanjem torej ne bi smelo biti.

Vendar pa je res, da na ve{~inah v rodovih le redkokdo dela. Oznak za ve{~ine na{i ~lani na krojih ne nosijo, rodovi jih ne kupujejo. [tevilo oznak, ki jih Zadruga ZTS proda na leto, je stvarni podatek, ki to potrjuje.

V ~em je torej problem?

Vpra{ajmo se, komu so ve{~ine namenjene. GG-jem, PPjem? Da, toda kot smo `e ve~krat povedali, so namenjene predvsem predvsem njihovim vodnikom in in{truktorjem kot motivacijski pripomo~ek pri izvajanju osnovnega programa. Mislim, da ni dale~ od resnice trditev, da ~e se program taborni{kih ve{~in ne obnese, tudi z osnovnim programom ne more biti druga~e. V svojem bistvu je program ve{~in le podpora izvajanju osnovnega programa preizku{enj. Kako je torej mo`no, da rodovi vsako leto vsaj tretjini ~lanstva priznajo novo preizku{njo, ve{~in pa ne osvajajo? Ali so izbrali mnogo te`jo in za ~lane manj motivacijsko metodo dela? Te`ko verjamem. Bolj blizu resnici se mi zdi trditev, da se pri osvajanju znanj iz osnovnega programa sre~ujemo z istim problemom.

Zakaj ve~ vodnikov s svojimi ~lani ne dela na programu ve{~in? Zakaj in{truktorji, na~elniki dru`in in klubov ne

naredijo dovolj pri motiviranju svojih vodnikov za delo na programu ve{~in? Ali se tu skriva na{ problem?

In zakaj in{truktorji, na~elniki in vodniki ne delajo na programu ve{~in?

Ker no~ejo?! Ker se jim zdijo ve{~ine neumne, nepotrebne? Mislim, da ne. Verjetno je razlog preprosto v tem, da niti sami ne vedo kako in ne znajo prakti~no izvesti programa ve{~in. (Seveda je jasno, da ni mo`no, da bi vsakdo obvladal vse ali ve~ino ve{~in!)

In ~e je to res, kaj storiti? To vpra{anje je te`ko in nima enega samega odgovora. Jaz predlagam vklju~itev prakti~nih znanj in primerov osvajanja ve{~in v programe vodni{kih in in{truktorskih te~ajev. ^e je problem v znanju, ki ga ljudje nimajo, jih je treba izobraziti. V mestni zvezi (MZT) smo k re{evanju tega problema pristopili pred dvema letoma s prenovo vodni{kega te~aja za vodnike GG, ki vklju~uje prakti~no izvedbo ene ve{~ine. Vsak te~ajnik si izbere ve{~ino, ki jo izvede skupaj s svojimi “sotrpini” v vodu. ^e vod na te~aju {teje osem ~lanov (kar mora biti maksimum), vsak te~ajnik vidi in do`ivi prakti~no izvedbo osmih ve{~in. Rezultati, ki jih imamo, so ve~ kot razveseljivi.

Poskusite tudi drugod!

In kje je Zveza s svojimi in{truktorskimi te~aji? Govorov o vklju~itvi programa ve{~in v in{truktorski te~aj je bilo `e doslej dovolj. Razmi{ljanj o teoreti~nem predavanju na temo ve{~in tudi. Kje je praktikum, pa {e nih~e ne ve. Ali bodo in{truktorji na te~aj pri{li z ustreznim taborni{kim predznanjem (na kar ra~una vodstvo) pa je taborni{ka znanstvena fantastika, ki z realnostjo nima prav nobene zveze.

Ale{ Posega, na~elnik MZT

VETROVKE

Tokrat sem se za vas, dragi bralci, v rubriki Test opreme lotil vetrovk. Vetrovke so vedno in povsod

aktualen kos obla~ila za vse, ki se kakorkoli gibljejo v naravi. V tem trenutku pa sta aktualna razloga za “test” vetrovk {e dva: bli`ajo~i se vedno mokri NOT in novost iz Zadruge ZTS - taborni{ka vetrovka. Sam se `e mnogo let preganjam po naravi in v zadnjem ~asu predvsem po gorah. Mnogokrat sem bil `e moker in {e mnogokrat verjetno bom, kajti popolne vetrovke ni! Toda ravno zato sem se mnogo nau~il o vetrovkah in svoje znanje bi rad podelil z vami, dragi bralci.

Vetrovka je zunanji, vrhnji kos obla~ila, ki naj bi opravljal naslednjo nalogo. [~ititi nas mora pred vetrom in zunanjo vlago, hkrati pa mora ~im bolj prepu{~ati na{o lastno vlago (znoj) navzven. In v tem se ravno skriva razlog nepopolnosti vetrovk in ve~no mokrega stanja. Neprepustnost za zunanjo vlago in prepustnost za na{o lastno, sta dve nasprotujo~i si lastnosti. Dejansko stanje se vedno vrti le okoli bolj ali manj posre~enega kompromisa in nekje med manj{o in ve~jo stopnjo dejanske zmo~enosti na{ega v realnih situacijah uporabe vetrovke obi~ajno izmu~enega trupelca. Popolnoma noben problem ne bi bil izdelati za zunanjo vlago povsem vodotesno obla~ilo, a kaj ko bi se potem uporabnik oble~en vanj `e pri sedenju “skuhal” v lastnem soku.

GLAVNE ZNA^ILNOSTI

Preden se lotimo podrobnosti prehajanja tak{ne in druga~ne vlage noter

in ven, si poglejmo dve glavni zna~ilnosti vseh vetrovk, o katerih moramo razmisliti pred nakupom vetrovke. To sta material material material material vetrovke in njen kroj kroj kroj kroj kroj. Prva in najpomembnej{a zadeva je material vetrovke. Material mora zagotavljati ustrezno za{~ito pred vetrom (vetrotesnost, zrakotesnost), za{~ito pred zunanjo vlago (vodotesnost), prepustnost za notranjo vlago (dihanje), odpornost na mehanske po{kodbe (robustnost) in v kon~ni fazi mora imeti sorazmerno majhno te`o.

Za{~ita pred vetrom Za{~ita pred vetrom najve~krat niti ni problemati~na in temu pogoju uspe zadostiti ve~ina vetrovk iz najrazli~nej{ih materialov, od obi~ajnih “{u{kavcev” pa do sofisticiranih modernih vetrovk (razni tex-i). Problemi se za~nejo pri kompromisu med za~ito pred zunanjo vlago in “dihanjem” samega obla~ila. Na tem mestu ne bi rad izgubljal besed o razli~nih mate-

TEST OPREME

Zgodba povezana z laminati se je menda za~ela (tako pravi legenda) v 60. letih v laboratorijih NASE, ko so izumili dihajo~o membrano (npr. Gore-tex membrana oziroma druge tex membrane). Gre za tanek film posebnega materiala, ki prepu{~a vlago samo v dolo~eni smeri. Dana{nje dihajo~e membrane so izdelane iz politetrafluoretilena ali poliuretanov. Tanek film je nalepljen ali nane{en na nosilni material iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se imenuje laminat.

rialih, ki so bolj ali manj stvar preteklosti (npr. obi~ajen “polivinilasti” nylon), temve~ bi se rad posvetil najsodobnej{i tehnologiji - laminalaminatom tom tom. Zakaj? Zdravje je preve~ dragocena stvar, da bi pri njej var~evali z denarjem, in kdor se `eli nekajkrat na leto preganjati naokoli po de`ju, kot npr. na ROT-u 96, ali pa skorajda vsako leto na NOT-u, naj si ~im prej omisli dobro vetrovko.

LAMINATI

Zgodba povezana z laminati se je menda za~ela (tako pravi legenda) v 60. letih v laboratorijih NASE, ko so izumili dihajo~o membrano dihajo~o membrano (npr. Goretex membrana oziroma druge tex membrane). Gre za tanek film posebnega materiala, ki prepu{~a vlago samo v dolo~eni smeri. Dana{nje dihajo~e membrane so izdelane iz politetrafluoretilena ali poliuretanov. Tanek film je nalepljen ali nane{en obi~ajno na nosilni material iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se imenuje laminat. Membrana se torej obi~ajno nahaja na nosilnem materialu in je vsaj z zunanje strani obla~ila ni nikdar videti. Pri trislojnih laminatih membrane ne vidimo niti z notranje strani obla~ila, ker se

nahaja med dvema slojema nosilnega materiala oziroma med nosilnim materialom in podlogo. Pri dvoslojnih laminatih jo vidimo z notranje strani, kjer je za{~itena le s pri{ito vise~o podlogo - mre`ico. Pri manj obi~ajnih enoslojnih laminatih je dihajo~a membrana nane{ena kar na podlogo. Razli~ni izdelki razli~nih proizvajalcev pogosto uporabljajo enako membrano. Vsa obla~ila z oznako Gore-tex uporabljajo enako membrano (Gore-tex), saj jo proizvaja le dolo~en proizvajalec (Gore), ki ima za{~iten patent. Obstajajo seveda {e druge membrane drugih proizvajalcev s podobno funkcijo, katerim je pogosta skupna kon~nica tex. Toda kopica najrazli~nej{ih obla~il z Gore-tex membrano je zelo raznolika.

Skrivnost je v vrsti nosilnega materiala in v na~inu tkanja le-tega, pomembni so {e kroj, {ivi in ostale podrobnosti ... Razmislek nas pripelje do sklepa, da na lastnosti vetrovke vpliva predvsem nosilni material in ne toliko sama membrana.

Membrane so lahko porozne in neporozne, na nosilni material pa so nane{ene s premazom ali z lepljenjem. Dihajo vse. Nekatere prepu{~ajo molekule vodne pare navzven po fizikalni poti in druge po kemi~ni poti. Podrobnej{e seznanjanje z membranami niti ni pomebno, pomebnej{a je seznanitev z laminati.

Omenil sem `e eno-, dvo- in trislojne laminate. V ~em je razlika? Enoslojni laminati so prej izjema, kot pravilo. Njihova glavna zna~ilnost je, da so zelo mehki in kot tak{ni udobni, a tudi mehansko slabo odporni. Pri trislojnih laminatih je teoreti~no gledano problem relativno tanka plast obla~ila. Temperatura je zato pribli`no enaka na zunanji in na notranji steni obla~ila in tako se pot skondenzira v kapljice pogosto `e na notranji strani obla~ila. Tanek film vodnih kapljic polze~ih navzdol po notranji steni obla~ila zama{i pore in onemogo~i dihanje. V praksi so stvari videti nekoliko druga~e. Vedeti moramo, da membrane dihajo dovolj samo takrat, kadar oble~eni v vetrovko zgolj sedimo in se torej potimo sorazmerno malo. Pri vsaki ve~ji telesni aktivnosti (npr. hoji z nahrbtnikom v klanec) se potimo tako mo~no, da nobena membrana ne uspe ve~ odvajati vse vodne pare navzven. Dvoslojni laminati teoreti~no dihajo skoraj za tretjino bolje (to so dokazovali vsi testi v preteklosti), so mehkej{i (ker so tanj{i) in so zaradi podloge tudi toplej{i. Toda ravno zaradi podloge so te`ji in dra`ji

od trislojnih. Hkrati vas opozarjam, da morate paziti na material podloge - mre`ice. Mre`ica naj bo poliestrska, saj se bo le tako dovolj hitro posu{ila (tudi na notranji steni dvoslojnih vetrovk se kondenzira del vlage - posledica je mokra mre`ica). Nekatere dvoslojne vetrovke imajo mre`ico iz materialov, ki se ne posu{ijo ravno hitro, zato imamo lahko pri ve~dnevnih turah precej{nje te`ave. In zakaj pravim, da dvoslojni laminati samo teoreti~no dihajo bolje? Ker to dr`i za sam material, za obla~ilo pa ne.

Najnovej{i testi temeljijo na druga~nih izhodi{~ih in izhajajo iz vseh uporov, ki se pojavljajo na poti od telesa navzven. Pomemben upor pri prehajanju vodne pare navzven predstavlja tako tudi zrak med mre`ico in membrano dvoslojnih laminatov, ki tako pove~uje upornost obla~ila. Posledica je slab{e dihanje. Generalnega pravila ni! Razmerje med vodoodpornostjo in dihanjem je razli~no od obla~ila do obla~ila.

Mehanska odpornost oziroma odpornost na obrabo naj bi bila pri obeh vrstah (dvo- in trislojnih) teoreti~no enaka (za enake nosilne materiale), saj je le-ta odvisna predvsem od zunanjega sloja - nosilnega materiala. Ravno tako naj ne bi bila razli~na tudi za{~ita pred zunanjo vlago (ponovno pri enakih materialih). Ne glede na povedano pa `e dolgo med ljudstvom kro`i rek o bolj{i vodotesnosti in slab{em dihanju trislojcev ter obratno za dvoslojce, ki morda le ni iz trte izvit. Vsekakor je odlo~itev va{a. Vsaka varianta ima dolo~ene prednosti in slabosti.

KROJ

Druga izredno pomembna zna~ilnost vetrovke je kroj. Omenil sem `e razli~ne na~ine nana{anja membrane in tudi obdelave nosilnega materiala. Toda to so zadeve, pomembne za sam laminat. Ne glede na to, iz katerega materiala oziroma iz kak{nega

Neprepustnost za zunanjo vlago in prepustnost za na{o lastno, sta dve nasprotujo~i si lastnosti. Dejansko stanje se vedno vrti le okoli bolj ali manj posre~enega kompromisa in nekje med manj{o in ve~jo stopnjo dejanske zmo~enosti na{ega v realnih situacijah uporabe vetrovke obi~ajno izmu~enega trupelca. Popolnoma noben problem ne bi bil izdelati za zunanjo vlago povsem vodotesno obla~ilo, a kaj ko bi se potem uporabnik oble~en vanj `e pri sedenju “skuhal” v lastnem soku.

laminata je vetrovka narejena, je pomembnih {e kopico “krojnih” lastnosti, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. Dol`ina vetrovke je od modela do modela razli~na. Dalj{e uporabljajo planinci in gorniki, kraj{e (tehni~ne modele) zahtevnej{i uporabniki kot so alpinisti, turni smu~arji, gorski kolesarji. Za obi~ajno taborni{ko uporabo so primernej{i dalj{i modeli.

Kapuca Kapuca Kapuca Kapuca Kapuca je dodatek brez katerega vetrovka ni vetrovka. Pomembna je njena velikost, zatezne vrvice, dobrodo{el dodatek je {~itek nad o~mi. Pri izbiri moramo biti pozorni {e na glavno zadrgo, njene prekrive, sisteme prilagajanja oblike vetrovke telesu (zatezne vrvice, je`ki na zapestnikih), zunanje in notranje `epe. Bolj{i in zahtevnej{i, tako imenovani tehni~ni modeli, imajo {e zadrge pod pazduhami (za pospe{eno prezra~evanje), posebne v{itke pod pazduhami, ki prepre~ujejo “kraj{anje” rokava ob dvigovanju rok, notranjo gama{o, ... Ve~ina tabornikov teh posebnih dodatkov, ki vetrovko tudi precej podra`ijo, ne potrebuje.

ALBATROS

PRIPORO^ILO

Osebno priporo~am vsem tabornikom kakovostno vetrovko iz dvo- ali trislojnega laminata, pri ~emer ni nujno, da gre za enega izmed dra`jih modelov. Ve~ini bo zado{~al verjetno `e kateri izmed preprostej{ih in cenej{ih modelov, toda preden ga izberete, se morate nujno odlo~iti {e za proizvajalca. Sam trdim, da je bolj{i cenej{i model katerega od kakovostnih in priznanih proizvajalcev, kot {e tako drag in zapleten model nekega neuveljavljenega proizvajalca. Pri vetrovki (in laminatih) je koristno pla~ati ime (“firmo”).

NADALJEVANJE PRIHODNJI^

(P.s.: V prihodnjem Taboru bomo navedli nekaj konkretnih primerov oziroma modelov. Pri vseh bo naveden proizvajalec, modeli pa bodo razvr{~eni glede na ceno, ki je bolj ali manj okvirna, saj so cene v razli~nih trgovinah razli~ne, hkrati je mo`no ve~ razli~nih na~inov pla~ila - gotovina, ~eki, naro~ilnica, koli~inski popust, sejemske cene, ...)

Kvalitetne vetrovke se izka`ejo v ekstremnih situacijah, zato tudi Berghaus svojo najkvalitetnej{o kolekcijo imenuje extrem (Taborov “tester” s soplezalcem na bivaku cca 3300 m visoko v severni steni Les Droites, Centralne Alpe, Francija ob prvi slovenski ponovitvi Direktne variante SV stebra).

ZLATA @ABICA IN GR^EPIJADA USPELI

NEPOZABNO DO@IVETJE NA ROGLI

Dru`abni dogodek, ki ga je v svoj okvir zabele`il moj fotoaparat, ima datum 25. januar 1998. Na fotografijah bo mo~ spoznati nekatere tekmovalce, zaslu`ne organizatorje, zimsko idilo in kopico nasmejanih ter zadovoljnih obrazov tabornikov, ki so mrzlo zimsko nedeljo pre`iveli na Rogli. No, da ni bilo premrzlo, so skrbeli gostitelji iz Rodu zelene Rogle (tokrat bele) z okrep~ilnim ~ajem in okusnim gola`em, seveda pa je bilo zelo vro~e tudi na sami progi, kjer so odlo~ale sekunde. Mestna zveza tabornikov, ki je pripravila Zlato `abico, se je {e posebej potrudila z ~isto pravim merjenjem ~asa (hvala Bla`u in Timingu Ljubljana), [tajerci pa so presene~eno opazovali tudi prihod nabito polnega avtobusa (beri 14 udele`encev) iz Ljubljane (ostali so verjetno smu~ali na bli`njem Krvavcu). Rezultate si lahko ogledate v Taborni{kem vestniku, vseeno pa velja omeniti, da so se v spretnostih med koli~ki najbolj izkazali taborniki iz Poklju{kega rodu iz Gorij.

Sicer pa bi bil za "smu~arske" Gorenjce hud udarec, ~e bi jih premagali "`abarji".

P.S.: Edini, ki sem re{eval ~ast snowborderjev, pa se spra{ujem: "Kje ste borderji?"

AKCIJA, SRE^ANJE, DRU@ENJE, POTEPANJE IN [E KAJ

Vsakotedenska sre~anja so zagnanemu

taborniku in vodniku seveda veliko premalo. Sledi program akcij, ki zajema razli~na

dogajanja na slede~ na~in: akcije v okviru programa, ki ga pripravijo razli~ni rodovi (zapisan v Taboru), rodove akcije in nazadnje akcije dru`ine in voda.

Akcije pripravimo glede na letni ~as, vremenske razmere, izku{nje, starost in fizi~ne sposobnosti ~lanov ter namena in cilja izletov.

Zapisala bova le nekaj mo`nih Zapisala bova le nekaj mo`nih Zapisala bova le nekaj mo`nih Zapisala bova le nekaj mo`nih Zapisala le

izletov: izletov: izletov: izletov:

·

No~ni izlet je primeren za zgodnjo

pomlad in pozno jesen, ko je drevje golo in je vidljivost ve~ja.

Priredimo ga lahko v bli`nji

okolici, vsekakor pa pot dobro

poznamo. Na izletu spoznavamo zvezde in se orientiramo, si

vzamemo ~as za no~no igro, zakurimo ogenj, prepevamo, ...

·

Kolesarski izlet je primeren za

manj{e skupine. Dr`imo se

stranskih cest, s seboj pa imejmo

rezervno zra~nico, zemljevid, ali pa na~rtujmo izlet s pomo~jo

kolesarskega priro~nika. Pripravimo kro`no pot, ali pa se v eno

smer popeljimo z vlakom. ^e {e ni toplo, da takoj sedemo na kolo, pa preglejmo zavore, lu~, odsevnike, ...

· Kdaj pa kdaj povabimo na izlet s seboj star{e. Tako bolje spoznajo smisel taborni{tva. Mogo~e nam lahko pomagajo pri sponzoriranju. Slovenija ima ~udoviti kras in Slovenija ima ~udoviti kras in Slovenija ima ~udoviti kras in Slovenija ima ~udoviti kras in nekaj rek, ki jih lahko spoznavamo nekaj ki lahko spoznavamo nekaj rek, ki jih lahko spoznavamo nekaj ki lahko spoznavamo ki na naslednji na~in: na naslednji na naslednji na~in: na naslednji

· Poleg pribli`no 20 turisti~nih jam je dostopnih veliko drugih jam brez posebne opreme. Podatke o Ma~kovcu, Vranji jami, Marijinem breznu in drugih jamah, ki bi bile zanimive za nas, najdemo pri jamarskih dru{tvih. In `e pripravimo izlet, kjer bo blatno, kjer se bomo plazili, svetili z baterijo, se preskusili v orientaciji labirintov, premagovali razli~ne

ovire. Marsikateri jamar nam bo rad ustregel in nas popeljal na novo dogodiv{~ino.

· Po razli~nih odsekih Krke, Kolpe, Save in drugih rek se lahko podamo s splavom. Pomemben je dovolj velik in {irok splav, zgradba splava, kjer lahko kombiniramo stare zra~nice in plasti~ne sode. Seveda se ~isto brez izku{enj ne moremo podati na pot, kajti vrteti se v krogu, ali potovati kot reka ho~e, tudi ne gre. Za splav je slabo edino to, da z njim ne moremo prek ve~jih brzic, pregrad (Kolpa). V teh primerih splav raztovorimo, opremo prenesemo.

DOMI[LJIJA IN TOPOGRAFSKI ZNAKI

Pred kratkim sem bil znova pred tem, da svojim gozdovnicam "utrujam" s topografskimi znaki. Spet bi jim kazal zemljevide, risali in u~ili bi se znake, jih skupaj iskali po karti ... Eh, rahlo dolgo~asno in standardno, se vam ne zdi? Meni se je vsekakor zdelo. Na sre~o pa sem dobil idejo ...

Na prvem sestanku sem jim na tablo narisal nekaj temeljnih topografskih znakov in dopisal njihove pomene. Potem sem jih prosil, da iz teh znakov sestavijo vas, mesto, pokrajino po lastnem okusu. Punce so se hitro navdu{ile in si res dale du{ka. Nastali so labirinti avtomobilskih cest, letali{~a sredi osamljenih dreves, {olska pokopali{~a, {tadioni na gri~evjih in podobno. Med topografskimi znaki se je zna{la tudi kaka narisana krava. Vsekakor so se zabavale.

Njihove izdelke smo najprej primerjali s pravo topografsko karto in ugotovili, kateri je najbli`ji resni~nosti. Nato sem na osnovi njihovih risb napletel nekaj domi{ljijskih in {aljivih zgodb, ki so se trudile pojasniti ~uda na papirju. Tudi dorisali smo kaj skupaj.

Na naslednje sre~anje sem vsaki prinesel snopi~ z vsemi topografskimi znaki. Zopet so morale ustvariti vas, a tokrat po mojih navodilih. Napisal sem jim, kaj vse mora biti v vasi in okoli nje (20 hi{, cerkev, `elezni{ka postaja, severno od vasi gri~ z gradom in spomenikom, opu{~en rudnik na vzhodu itd.). Najprej so malo "jamrale", ~e{, spet bomo delali isto stvar, nato pa se ogrele za to "igro", za~ele vneto brskati po gradivu, iskati znake in urejati vsaka svojo domi{ljijsko vas. Brez krav tudi tokrat ni {lo.

Skratka, nekoliko bolj ustvarjalno in zabavno u~enje topografskih znakov se je precej dobro obneslo. Za naslednje sre~anje pa se bo treba domisliti kaj novega ...

MALUS

Dalj{e izlete, pohajkovanja in potepanja so Dalj{e potepanja so Dalj{e izlete, pohajkovanja in potepanja so Dalj{e potepanja so primerna za letne po~itnice. Seveda jih temu primerna za letne po~itnice. jih temu za temu primerno pravo~asno na~rtujemo in pripravljamo. primerno na~rtujemo in pripravljamo. primerno

· Nekak{ne “ekskurzije” po zamejstvu z ogledi

Kne`jega kamna, gradov in jezer na sosednjem

Avstrijskem, ali pa le `veplov izvir v Malborghettu (vonjave) ...

· Ve~ in ve~ tabornikov potuje na razna mednarodna sre~anja in taborjenja po vsej Evropi in {e dlje, lahko pa se v taborni{kem stilu lotimo evropske pe{ poti.

Naslednji~ ve~ o tem, kako izra~unamo ceno izleta, Naslednji~ ve~ tem, kako izra~unamo ceno izleta, kako kako se na izlet pripravimo, nekaj o opremi in var- kako se pripravimo, nekaj o opremi in kako nosti na izletu. V~asih pa smo primorani akcijo pre- nosti na izletu. V~asih pa smo primorani akcijo primorani prosto spremeniti ali celo kon~ati. prosto spremeniti ali celo spremeniti celo

Simona Kos, Ale{ Ferenc @erjavov rod, Dolsko

[aljivi primerek

ASTEROID 3753

Gravitacija je sila, ki dolo~a gibanje zvezd, planetov, galaksij in drugih teles v vesolju. To je sila, ki jo povzro~i privla~nost neke mase. Tako so tudi Zemlja in ostali planeti Oson~ja ujeti z gravitacijsko silo Sonca. Luno privla~i gravitacijska sila Zemlje, Sonce pa je skupaj z vsemi svojimi planeti ujeto v gravitacijski ples okoli jedra neke galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta. Praviloma so poti, po katerih kro`ijo manj{a telesa okoli ve~jih, podobne kro`nicam ali elipsam. Kot pri vsakem pravilu pa se najdejo tudi tukaj izjeme. Ena takih je Asteroid 3753.

To je pribli`no 5 km v premeru velika "skalica", ki pa, ~e ne upo{tevamo njene ~udne poti, ni ni~ posebnega v vesoljnem prostoru. Njegova posebnost je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 se sicer vestno podreja gravitacijskim zakonom in tudi ima "veliko `eljo" obkro`iti Sonce. Toda tu se je na{el nesre~ni planet, ki mu njegovi prebivalci pravijo Zemlja. Vsaki~, ko se Asteroid 3753 `eli pribli`ati Soncu in ga obkro`iti, in to se zgodi vsakih 385 let, mu ta nesre~na Zemlja prekri`a pot. Preve~ se pribli`a Zemlji, da bi njegova pot vodila naprej okoli Sonca. Gravitacija Zemlje ga pritegne k sebi in mu drasti~no spremeni tirnico. Potem Asteroid 3753 posku{a znova. Sonce sku{a po zakonu gravitacije obkro`iti z druge strani. Toda glej ga zlomka! Spet naleti na Zemljo, ki se je medtem `e tudi premaknila po svoji poti okoli Sonca. Asteroid 3753 tako odnese spet stran od

Sonca v vesolje. In to se ponavlja vsakih 385 let. Asteroid 3753 so odkrili leta 1986, lansko leto pa je preletel Zemljin ju`ni pol v pribli`no stokratni oddaljenosti Zemlja-Luna. Kljub temu, da se je tako pribli`al Zemlji, ni bil viden niti v srednjevelikih teleskopih. Bil je deset tiso~krat manj svetel kot najbolj medla zvezda, ki jo {e opazimo s prostimi o~mi.

Asteroidom bi lahko rekli tudi majhni planeti, in ni ~udno, da se jih je oprijelo tudi ime planetoidi. V na{em

Oson~ju so jih na{teli `e blizu deset tiso~. Najve~ji z imenom Ceres meri v premeru tiso~ kilometrov in obkro`i Sonce v dobrih {tirih letih in pol. To je bil tudi prvi asteroid, ki so ga odkrili. Odkril ga je Giuseppe Piazzi leta 1801, ravno na Novega leta dan. Samo dva asteroida sta {e, ki imata premer ve~ji od 500 km. To sta Palas in Vesta. Ostali pa so manj{i. Prakti~no bi vsako skalico v vesolju lahko imeli za asteroid. V~asih kak{en pade tudi na Zemljo in za seboj pusti sled v obliki kraterja. Zadnji je menda padel decembra na Grenlandijo. Menda je bil velik kakih 100 m v premeru, potres pa so ~utili celo na Islandiji. @rtev ni bilo, saj je padel na ne-

Nenavadna pot Asteroida 3753 po Oson~ju

Asteroidi so le redko pravilne okrogle oblike

naseljeno podro~je. Lahko pa si predstavljamo, kaj bi bilo, ~e bi padel na kak{no evropsko velemesto, saj je imel udarec nekajkratno mo~ hiro{imske bombe. Skrb, da novica ne bi pri{la v javnost in povzro~ila paniko, govori o resnosti zadeve. Kljub temu se je novica zna{la na straneh ~asopisov `e v sredini januarja letos. Manj{i, in teh je najve~, pa zgorijo v zemljini atmosferi in zasvetijo kot utrinki. Tem ponavadi pravimo meteoriti, saj si njihova velikost ne zaslu`i ve~ imena "skalica" ampak kve~jemu "kamenje", ~e ne celo "pesek". Ve~ina poznanih asteroidov se zadr`uje v orbiti okoli Sonca nekje med Marsom in Jupitrom. Tej orbiti pravimo tudi "Pas asteroidov". Neka hipoteza celo pravi, da je na tem mestu nekdaj kro`il planet, ki se je zaradi nam zaenkrat {e neznanega razloga razletel na ko{~ke, ti ko{~ki pa so danes asteroidi. Nih~e pa ne ve, ali so na tem domnevnem planetu morda `ivela tudi ljudem podobna bitja, ki so morda izumila atomsko bombo.

POPOLNI SON^NI MRK

Popolni son~ni mrk bo nastopil 26. februarja in bo najbolje viden na

podro~ju Srednje Amerike in severnega dela Ju`ne Amerike, saj se bo zgodil ravno okoli poldneva po tamkaj{njem ~asu. Kot delni mrk bo viden v ZDA in Mehiki ter srednjem delu Ju`ne Amerike. Mrk pri nas na `alost ne bo viden, lahko pa nas potola`i dejstvo, da

ZNANE IZJAVE

Sem rojen u~enec! Kar obstaja je moj u~itelj!

lahko razmislili tudi v Sloveniji, saj popolni son~ni mrki lahko pritegnejo veliko turistov, hkrati pa lahko pomenijo promocijo na{e dr`ave.

VENERA KOT DANICA

Venera je `e na jutranjem nebu.

bomo `e drugo leto v avgustu do`iveli podoben popoln mrk v Sloveniji, prav tako okoli poldneva. To bo hkrati tudi zadnji son~ni mrk v tem tiso~letju. Zanimivo je, da na Internetu `e lahko najdemo turisti~no ponudbo v nekaterih dr`avah, ki bodo dele`ne tega nebesnega spektakla na ta dan. O tem bi

Kot predhodnica Soncu sveti zjutraj na vzhodni strani neba. Ker je najsvetlej{a, zadnja zbledi v jutranji zarji. Kot Danica bo svetila tja do poznih poletnih dni, proti koncu leta pa bo spet gost na ve~ernem nebu. Takrat ji bomo spet lahko rekli Ve~ernica. Primo`

Tako nekako je, ~e na Zemljo pade asteroid

(Kahlil Gibran)

ZMAJEVSTVO JE KONGLOMERAT DUHOVNOSTI IN EKSTREMIZMA

Ne bi na{li prav veliko slovenskih tabornikov, ki bi na vpra{anje: "Ali pozna{ Zmajevce oziroma Zmajev rod iz Ljubljane?", odgovorili negativno.

Ljubljanskih Zmajevcev se pa~ `e dolga leta dr`i nek poseben sloves, nekako nedotakljivi so, nad ostalim taborni{kim `ivljem. "Furajo" neko svojo posebno zmajevsko taborni{ko smer in se na njej po~utijo kot doma. Ne moremo re~i, da so ~lani Zmajevega rodu najbolj priljubljeni taborniki v Sloveniji, zato pa lahko z gotovostjo trdimo, da postavljajo kakovost taborni{tva kot ideje in dejavnosti na prvo mesto.

Ljubljanskih Zmajev pa nismo obiskali samo zaradi tega, pa~ pa nas je zanimal tudi njihov notranji organizacijski ustroj. V zvezi z Zmajevim rodom je namre~ znano, da ima svojo notranjo strukturo precej samosvojo in da so posamezne ~ete znotraj Zmajevega rodu dokaj samostojne. "@e dolga leta je znano, da je Zmajev rod prava valilnica novih kadrov in novih enot. Ker delujemo na ve~ osnovnih {olah v Ljubljani, nam nikoli ni primanjkovalo taborni{kega podmladka, prav zato pa ob~asno pride do prevelikega {tevila na{ih ~lanov. Kriti~no to~ko smo doslej dosegali z okrog 350 ~lani in takrat se iz na{ega rodu ponavadi 'izvali' nova enota. Seveda ne brez posledic za oba, saj vemo da rojstvo iz~rpa tako mamo kot nedono{en~ka, vendar se rane hitro zacelijo in `ivljenje te~e dalje," je uvodoma povedal stare{ina Zmajevega rodu Ra-

fael Kalan, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom Rifle.

VALILNICA NOVIH ENOT

Tako so iz Zmajevega rodu v preteklosti iz{le enote kot Rod Sivega Volka, Rod trnovskih reglja~ev, najmlaj{i po sta`u je @erjavov rod iz Dolskega, kmalu pa se bodo verjetno osamosvojili tudi ~lani ~ete Samorastniki, ki `e {teje pribli`no toliko ~lanov kot maticaZmajev rod, to je okoli 120 tabornikov in tabornic, ki so razporejeni v 20 do 25 vodov.

Zakaj torej za Zmajev rod velja, da ima tako samostojne ~ete, ki bi bile lahko skoraj samostojni rodovi, sem vpra{al Rifleta in Ale{a FischingerjaFischota, na~elnika ~ete ^rni tulipani. Besedo je spet prevzel Rifle in povedal, da so se ve~je "osamosvojitvene te`nje" za~ele s krepitvijo ~ete Samorastniki. Tako se je Zmajev rod kar naenkrat

soo~il takoreko~ s petimi enotami znotraj enega rodu. To pa je pomenilo razbitje temeljnih elementov, ki rod sploh dr`ijo pokonci in skupaj. Po Rifletovem mnenju gre za naslednje elemente: izobra`evanje in kadrovanje, skupne finance, skupna oprema, skupno ime s simboli in skupno glasilo. Rifle si kot rodov stare{ina zdaj uspe{no prizadeva spet ~imbolj poenotiti delo vseh ~et (Triglavska ~eta 1 in 2, ^eta ^rnih tulipanov in ^eta Viharniki), seveda pa bo preteklo {e kar nekaj ~asa, da bodo vsi ~lani Zmajevega rodu sprejeli to novo usmeritev.

ZATZ Z Zmajevim rodom pe je poleg notranje samostojnosti povezan tudi takoim. ZATZ - seveda gre za znamenito Zmajevsko akademijo taborni{kih Zmajevsko akademijo taborni{kih Zmajevsko akademijo taborni{kih Zmajevsko akademijo taborni{kih znanosti znanosti znanosti, ki `e leta in leta uspe{no "proizvaja" kakovostne zmajevske

Rodova uprava na taborjenju leta 1996 v Logatcu

Stare{ina rodu: Rafael Kalan, 27 let

Na~elnica rodu: Mihaela Hojker, 22

Stare{ina T^1: Maja Blejec, 21

Na~elnica T^1: Bilijana Hacin, 21

Stare{ina T^2: Vasja Krotko, 19

Na~elnica T^2: Katarina Ker`i{nik, 18

Stare{ina ^^T: Marko Oblak, 22

Na~elnik ^^T: Ale{ Fischinger, 21

Stare{ina ^V: Nina Orliæ, 19

Na~elnik ^V: Jure Brankovi~, 18

Gospodarica: Ne`a Bodlovi~, 23

Blagajni~arka: Karmen Kurent, 23

Tajnica: Jana Miklav~i~, 18

kadre. Pri ZATZ-u sicer ne gre za klasi~no izobra`evanje kadrov, pa~ pa bolj za neke vrste PP klub, ki se v rodu trudi zadr`ati vse tiste, ki niso postali vodniki, jih pa zanimajo druga specialisti~na znanja (plezanje, prehranjevanje v naravi, pohodni{tvo, orientacijski tek, ...). Ti specialisti svojega znanja ne zadr`ijo zase, ampak ga trosijo naokoli ter tako ustvarjajo bogat program za vse generacije. Mali ZATZ sprejme svoje "u~ence" `e v 7. razredu, veliki ZATZ pa jih prevzame, ko so v 2. ali 3. letniku srednje {ole. Rifle je ob tem {e dodal, da je ZATZ pravzaprav tisto, kar se ZTS zdaj trudi vzpostaviti s sistemom specialistov in obogatitvijo programa za starostno skupino popotnic in popotnikov.

AKCIJE IN ZMAJEVCI

Kot `e re~eno - Zmajevci se ni~esar ne lotijo na pol, kar {e posebej velja pri njihovih rodovih akcijah. "Mi smo stalno na robu ekstremizma in sku{amo tu tudi ostati, seveda pa pri tem postavljamo varnost vedno na prvo

mesto," je ob tem izjavil Rifle. ^lani Zmajevega rodu se lahko pohvalijo, da 10-dnevna taborjenja vsako leto organizirajo na drugem tabornem prostoru; da imajo skoraj gotovo najvi{ji jambor in da pridejo na prazen travnik, kjer je treba {e vse urediti. No~ejo ni~ podarjenega, vse ho~ejo narediti sami, sta povedala sogovornika. Podobno je tudi z zimovanji za starej{e, saj gredo skoraj vedno v visokogorje, kjer si uredijo bivak in v njem tudi spijo. In ~e se odlo~ijo, da bodo med zimovanjem nasko~ili bli`nji vrh, ki je visok ve~ kot 2.000 metrov, jih slaba vremenska napoved ne bo ustavila. Pri Zmajevcih cilj opravi~uje vsa sredstva, volja pa odstranjuje vse morebitne ovire, bi lahko rekli malce po makiavelisti~no. Poleg tega, da jim je tako pojmovanje aktivnosti `e zdavnaj zlezlo pod ko`o, vedo povedati tudi to, da bi PP-ja brez zelo {irokega spektra razli~nih dejavnosti zelo te`ko zadr`ali v taborni{kih vrstah. Razli~ne dejavnosti, pome{ane s taborni{kih duhom - to je pravi recept za starej{e starostne skupine, torej za popotnice in popotnike, ki kar naprej uhajajo iz taborni{kih vrst.

^I^ IN BELA SLED

Zmajev rod ne bi bil to, kar je, ~e ne bi bil tudi organizator akcij. Tako `e leta in leta prirejajo ^i~ev memorial, v spomin na njihovega nekdanjega ~lana, ki je tragi~no preminil v gorah. ^i~ je v bistvu u~na tekma za Zmajevce, saj ga organizirajo in na njem tudi tekmujejo. Seveda so k udele`bi vabljeni tudi drugi rodovi, ki pa jih je zadnja leta manj, saj so na njihov termin (zadnji vikend v septembru) malce nepo{teno uvrstili sedanji ROT. Ker je bil ZOT nekaj ~asa v resni krizi, so se odlo~ili tudi za zimsko orientacijsko tekmovan-

Vasko pred znamenito Zmajevsko pe~jo za peko kruha

Zmajevci delajo vse na veliko - jambor pri tem ni izjema

ZMAJI

Zmajev rod izdaja glasilo Zmaji, ki naj bi iz{lo 10-krat letno. To se sicer zgodi le v najbolj{ih letih, vsekakor pa so Zmaji povsem zgledno glasilo. Glavne rubrike so uvodnik na~elnika rodu, strokovni ~lanki iz ZATZ-a, kronika s programom ter Zmajepis (utrinki in spisi z akcij).

je, ki so ga poimenovali Bela sled. Letos bo `e tretji po vrsti, obe akciji pa ob kakovostni izvedbi vabita tudi zaradi relativno nizke {tartnine in neznansko dobre hrane z dunajskimi zrezki, princeskinimi krofki in podobnim. Taborni{ki gurmani, ne zamudite odli~ne prilo`nosti za tekmo v krogu prijaznih tabornikov.

FINANCE

V eni od lanskih {tevilk Tabora smo odprli zanimivo temo o vi{ini

~lanarine, ki naj bi jo pobirali rodovi. Res je, da vsako leto pride iz pisarne ZTS informacija o priporo~eni vi{ini ~lanarine, ki pa jo Zmajevci zadnja leta ne upo{tevajo ve~. Prvi so orali ledino tudi na tem podro~ju in postavili - za marsikoga - astronomsko visoko ~lanarino v vi{ini 5.000 tolarjev. "Taborni{tvo ni socialna dejavnost, saj je treba imeti v sodobnem taborni{tvu `e precej ne preve~ poceni opreme. S svojim predlogom smo prodrli tudi v Mestni zvezi tabornikov, tako da je v 'klubu 5.000' vse ve~ ljubljanskih rodov. Verjamemo, da bodo do leta 2.000 vsi," je poudaril Rifle.

Zmajevci si ustvarijo z zbrano ~lanarino res zdrave temelje za razli~ne aktivnosti. Vsak ~lan dobi s pla~ano

~lanarino rodovo majico in na{itek, bodo~im kadrom (po osem za vodni{ki te~aj MZT in in{truktorski te~aj)

pla~ajo vse stro{ke izobra`evanja, iz skupne blagajne pa gre tudi za {tartnine na razli~nih tekmovanjih. Pri tem je treba povedati, da so Zmajevci pravi tekmovalni fanatiki in da se pojavljajo povsod, kjer je tekmovanje organizirano na dostojni ravni. S pametno finan~no politiko jim ostane kar nekaj denarja tudi od tabornin, tako da brez prevelikih te`av prekrmarijo finan~no leto, sproti pa dopolnjujejo tudi skupno opremo.

Kljub trenutni krizi, ki jo je izpostavil Rifle, je Zmajev rod {e vedno eden od najbolj{ih in najbolje organiziranih enot v Sloveniji. @e dejstvo, da vsakih nekaj let postanejo tako mo~ni, da iz enega rodu nastaneta dve enoti, pove dovolj. Ni~ nismo spregovorili o mednarodnem sodelovanju Zmajevcev, ki je bilo mo~nej{e v preteklosti, v drugi polovici 80. let (poljski harcerji, angle{ki skavti in francoske skavtinje), seveda pa ni treba izgubljati besed o tem, da sta ~lanom Zmajevega rodu na taborni{kih akcijah povsem tuja kajenje in pitje alkohola. Rifle in Fischo sta njun rod dodobra predstavila meni, upamo pa, da zdaj Zmajevce bolje poznate tudi vi, dragi bralci.

IZJAVI

Fischo Fischo Fischo Fischo Fischo: Vodstvo Zveze tabornikov Slovenije premalo promovira taborni{ke akcije kot {portne prireditve, saj je tridnevno orientacijsko tekmovanje izredno naporna fizi~na in psihi~na preizku{nja za vse tekmovalce. ^e bi javnost kaj ve~ vedela o na{ih tekmah, bi organizatorji vsekakor la`je dobili kak{ne sponzorje.

Rifle Rifle Rifle Rifle Rifle: Ena od ljubljanskih {ol se je obrnila na Zmajev rod, da bi jim organizirali teden prave taborni{ke {ole v naravi. Ugotovili so, da jih bo to pri{lo ceneje kot druge oblike, pa {e za strokovno plat jim ne bo treba toliko skrbeti. Menim, da je to lahko za taborni{ke enote zelo dober na~in za zaslu`ek, saj morajo biti take izmene komercialno naravnane.

Zimovanje '94 v "vili" Ro`ca pod Golico: umivanje zob na prostem

Igor Drakuli~

Foto: Arhiv ZR

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA

DATUM IN KRAJ IN KRAJ DATUM IN KRAJ IN KRAJ

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

zamuja), sklenil pa po kosilu v soboto okoli 14. ure. zamuja), sklenil pa kosilu soboto okoli 14. ure. zamuja), sklenil pa po kosilu v soboto okoli 14. ure. zamuja), sklenil pa kosilu soboto okoli 14. ure. zamuja), sklenil pa po kosilu v soboto okoli 14. ure.

KOTIZACIJA ZA SEMINAR KOTIZACIJA ZA SEMINAR KOTIZACIJA ZA SEMINAR KOTIZACIJA ZA SEMINAR KOTIZACIJA

Kotizacija za seminar zna{a 4.000 tolarjev na udele`enca in vklju~uje bivanje, prehrano, topografske karte obmo~ja, kjer taborite (~e bodo na razpolago) in nekaj literature.

Seminar bo potekal od 20 do 21. marca 1998 v Gozdni

Seminar bo potekal od 20 do 21. marca 1998 v Gozdni

Seminar bo potekal od 20 do 21. marca 1998 v Gozdni

Seminar bo potekal od 20 do 21. marca 1998 v Gozdni {oli v Bohinju. {oli Bohinju. {oli v Bohinju. {oli Bohinju.

NAMEN NAMEN

Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Ker bo delo potekalo v dveh skupinah hkrati, je za`eleno, da rod po{lje ve~ udele`encev.

PROGRAM

Seminar bo potekal v dveh skupinah razli~nih vsebin, in sicer:

·seminar za organizatorje taborjenj (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, ki je zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborenj in drugih aktivnosti na prostem; tehni~ne priprave na taborjenje; finan~na konstrukcija in dolo~itev vi{ine tabornine), ·seminar za programske vodje (v program taborjenja bomo poskusili vplesti ~im ve~ elementov osnovnega programa, ve{~in M^ in novih ve{~in za GG in PP ter nanizati idejne re{itve za izpeljavo le-teh).

Poseben poudarek bomo namenili tudi tabornim objektom (vhod, totem, …), odnosu in o~uvanju okolice tabornih prostorov ter {egam in navadam na taborjenju.

POGOJI POGOJI POGOJI POGOJI

·starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje

·osnovno znanje prvega vozla

PRIPORO^ENA LITERATURA PRIPORO^ENA LITERATURA PRIPORO^ENA LITERATURA PRIPORO^ENA LITERATURA

Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci poznajo in prinesejo s seboj, je:

·Pravilnik o taborjenjih ZTS

·Osnovni program, Delo z M^, Taborni{ke ve{~ine

·[ege in navade

·Na{ tabor - del narave

Kotizacijo je treba nakazati na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu ob prijavi, sicer slednje ne bomo upo{tevali.

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [TEVILO UDELE@ENCEV ROK PRIJAV [TEVILO

[tevilo udele`encev je omejeno na 40, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na Prijavo na Prijavo na Prijavo na predlo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS najkasneje predlo`enem obrazcu po{ljite sede` ZTS najkasneje predlo`enem obrazcu po{ljite na sede` ZTS najkasneje predlo`enem obrazcu po{ljite sede` ZTS najkasneje po{ljite najkasneje do 1. marca 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev do 1. marca (glej pogoje razpisu te~ajev do 1. marca 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev do 1. marca (glej pogoje razpisu te~ajev do 1. marca 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev in seminarjev G[ 98 - Tab. vestnik 12/97). in seminarjev G[ - Tab. vestnik 12/97). in seminarjev G[ 98 - Tab. vestnik 12/97). in seminarjev G[ - Tab. vestnik 12/97). in

Bra~i~evi dnevi

Leto je naokoli in ker vemo, da ste nas mo~no, mo~no, mo~no pogre{ali, smo se (milostno) odlo~ili, da znova organiziramo najbolj fino in super in oh in sploh tekmovanje: Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Letos se bodo Bra~i~evi dnevi dogajali, odvijali in zavijaline boste verjeli - v Slov. Konjicah, in sicer 14. marca, leta 14. leta 14. marca, leta 14. leta 14. marca, leta gospodovega 1998-ega. gospodovega 1998-ega. gospodovega 1998-ega. gospodovega 1998-ega. 1998-ega. In kaj bomo po~eli? Malo se bomo sprehajali, malo bomo risali, malo bomo signalizirali, malo se bomo povijali, malo bomo jedli (!), malo bomo vozlali, veliko se bomo zabavali! Fino, ne?

Ja, {e malo "tehnikalij": zbor ekip bo ob 8.00 zjutraj pred Obmo~nim poveljstvom Slovenske vojske (v neposredni bli`ini cerkve). Rok prijave je do dneva `ena - do 8. do dneva `ena do 8. marca 1998. marca 1998. marca 1998. marca 1998. (Torej, ko boste svoji izbranki, `eni, ta{~i ali ljubici kupovali ro`ice, se {e spomnite, da morate prijaviti svojo ekipo na Bra~i~eve dneve!!!). Cena te neverjetne avanture je borih 6.000,00 SIT 6.000,00 6.000,00 SIT 6.000,00 6.000,00 SIT, za ekipe, ki bi rade pri{le en dan prej in ga {e malo po`urirale (tradicionalen `ur zagotovljen!), pa enega jurja ve~. Za to ceno dobite kosilo, na{itek in poleg dobre organizacije {e lepe nasmehe na{ih sexy kontrolorjev in kontrolork.

Navedeno literaturo bo na seminarju mo`no tudi literaturo bo na seminarju mo`no tudi

Navedeno literaturo bo na seminarju mo`no tudi literaturo bo na seminarju mo`no tudi seminarju mo`no kupiti. kupiti. kupiti. kupiti. kupiti.

^AS PRIHODA IN ODHODA PRIHODA IN ^AS PRIHODA IN ODHODA PRIHODA IN Seminar se bo pri~el v petek ob 18. uri (tabornik ne Seminar se bo v petek 18. uri (tabornik ne Seminar se bo pri~el v petek ob 18. uri (tabornik ne Seminar se bo v petek 18. uri (tabornik ne se ne

Prijavite se lahko po telefonu ( 063/754-070 063/754-070 063/754-070 063/754-070 063/754-070) ali po po{ti ( Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice) Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice) Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. p.p. Slov. Konjice), tolar~ke pa naka`ete na `.r.: 50720-678-72429, 50720-678-72429, 50720-678-72429, s pripisom »Za Bra~i~eve dneve«.

Torej, ne pozabite se prijaviti pravo~asno (zamudniki bodo

FEB '98

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

pla~ali enega jurja ve~!!!). Propozicije dobite po po{ti (po prijavi), za vse dodatne informacije pa vam je na voljo zgornji telefon.

Vodja tekmovanja, Matja` E.

[TPM ´98

Tudi letos [TPM bo! Zgodil se bo, kot ponavadi, v {ir{i okolici Velenja, in bo trajal od od od od od 8. do 10. maja 1998 do maja 8. do 10. maja 1998 do maja do maja 1998. Udele`i{ se ga lahko s svojo pet~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in podobnih taborni{kih ve{~inah ter je v povpre~ju stara vsaj 13 let za kategorijo Babyface ali 18 in ve~ za Seniorje. ^e te zanimajo propozicije, jih lahko dobi{ na naslovu: Andrej Bra~i~, Ko`eljskega 1, 3320 Velenje, tel.: 063/852-370. Vse ostale potrebne informacije bo{ lahko prebral v naslednjih {tevilkah Tabora. Se vidimo!

Jezerski Zmaji

BORZA TABORNIH PROSTOROV

GORNJI GRAD VABI

* taborni prostor za 70 oseb

* hladna voda, WC, kuhinja

* prosti termini: 20. junij - 28. julij, 18. avgust - 31. avgust

* info : rod XI. SNOUB, Verstov{kova ulica 4, 2000 Maribor 062/222-482 (Windy), 062/417-416 (^rnc)

RAZPIS

Izvr{ni odbor ZTS ponovno vabi k sodelovanju kandidate za delo ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR.

Kandidati morajo imeti izku{nje pri urejanju revij, od njih pri~akujemo aktivno znanje angle{~ine in ustrezno strokovno izobrazbo.

Delo odgovornega urednika je honorirano. Prijave z dokazili sprejemamo do 28. februarja 1998 na naslov ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

ZLATA @ABICA

REZULTATI REZULTATI REZULTATI REZULTATI REZULTATI

Kategorija medvedki: Kategorija medvedki: Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Rus MihaPR Gorje44:33

2.Fajs LukaRBS Ljubljana51:02

3.Brglez NejcRBS Ljubljana56:51

4.Kernc JernejRBS Ljubljana1:12:94

5.Hrovat @igaRBS Ljubljana2:55:87

Kategorija ~ebelice: Kategorija ~ebelice: Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Hrovat @ivaRBS Ljubljana58:03

Kategorija gozdovniki: Kategorija Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.[inkovec Uro{PR Gorje41:39

Kategorija gozdovnice: Kategorija Kategorija gozdovnice: Kategorija Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.[travs MetaPR Gorje42:41

2.Koren SonjaPR Gorje44:51

Kategorija popotniki: Kategorija popotniki: Kategorija popotniki: Kategorija popotniki: Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Podboj MartinRKV Postojna35:91

2.Robi~ GregaPR Gorje36:36

3.Hafner @igaRTT Ljubljana39:99

4.[tandekar MaticRR Ljubljana45:93

Kategorija popotnice: Kategorija Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Lepej Du{ankaRSG Koper35:78

2.Likar Tja{aRKV Postojna40:94

3.^asar BredaPR Gorje41:87

4.[irca MajaRBS Ljubljana43:88

Kategorija gr~e: Kategorija Kategorija gr~e: Kategorija Kategorija

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Pan~ur RokPR Gorje31:86

2.Majcen BorisRZR Zre~e32:44

3.Pec PeterRZR Zre~e32:89

4.Maru{i~ DamirRZR Zre~e33:96

5.Jesen{ek Matja`- JessyPR Gorje34:56

6.Gale Matja`PR Gorje34:74

7.Ver~kovnik PeterRJZ Velenje35:35

8.Hren Bo{tjanRZR Zre~e35:68

9.Zaninovi~ Vice35:88

10.Strajnar Toma`RSO Kranj35:95

TABORNI[KI VESTNIK

11.Mohori~ GregorRGT Novo Mesto37:08

12.Su{nik RokRR Ljubljana38:50

Kategorija gr~ice: gr~ice: Kategorija gr~ice: gr~ice:

Uvr.Priimek in imeRodNajbolj{i ~as

1.Pan~ur MatejaPR Gorje35:87

2.Zago`en MojcaRJZ Velenje36:12

3.Majcen TanjaRZR Zre~e40:08

Uvrstitev rodov: Uvrstitev rodov:

Uvr.Rod

1.Poklju{ki rod, Gorje

2.Rod Bi~kove skale, Ljubljana

3.Rod zelene Rogle, Zre~e

4.Rod kra{kih viharnikov, Postojna

5.Rod jezerskega zmaja, Velenje

6.Rod Ro`nik, Ljubljana

7.Rod srebrnega galeba, Koper

8.Rod tr{atega tura, Ljubljana

9.Rod stra`nih ognjev, Kranj

10.Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto

Prehodni pokal Zlata @abica je osvojil Poklju{ki rod iz Gorij. Za pomo~ pri izvedbi smu~arskega tekmovanja Zlata @abica se zahvaljujem RZR Zre~e, RTC Rogla in {e posebej Mateju Kotniku, RZR Zre~e.

RAZPIS ZA NOT “98”

21. no~no orietacijsko tekmovanje bo letos v no~i z 28. na 29. marec. Zbor ekip bo v soboto, 28. 3. 1998, ob 1700, kraj pa

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

bo objavljen v naslednji {tevilki Tabora ter na teletekstu. Kot vsako leto boste pred za~etkom tekmovanja re{evali topo teste in vrisovali KT, med samim tekmovanjem boste signalizirali, se trudili prehoditi minsko polje, re{evali test iz prve pomo~i ter prehodili hitrostno etapo.

Tekmovanje bo tokrat potekalo v petih kategorijah: popotnice popotnice popotnice popotnice od 15 do 18 let (let. roj. 80 - 83) in popotniki popotniki popotniki popotniki od 15 do 20 let (let. roj. 78 do 83), gr~ice gr~ice gr~ice nad 18 let (let. roj. 79 in starej{e) in gr~e gr~e gr~e nad 20 let (let. roj. 77 oz. starej{i) ter korenine. korenine. V kategoriji korenin lahko sodelujejo me{ane ekipe, katerih ~lani so starej{i od 30 let (en ~lan ekipe je lahko mlaj{i) in so bili neko~ aktivni taborniki. Tekmovali bodo na progi enake dol`ine in te`avnosti kot `enske ekipe, od njih pa ne pri~akujemo divjanja skozi progo (~asovnica bo zanje dalj{a), ampak predvsem znanje, ki ga bodo pokazali pri ostalih nalogah. ^e ne boste uspeli sestaviti ekipe, vseeno pridite, pa se boste na{li na samem tekmovanju.

Prijave po{ljite do torka, 24. 3. 98, na naslov: MATEJA OBLAK, Abramova 19, 1000 Ljubljana. Prijava ekipe je Prijava je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice o veljavna ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice o ~e pla~ani {tartnini in zagotovilo na~elnika oz. stare{ine pla~ani {tartnini in zagotovilo na~elnika oz. stare{ine in oz. rodu, da se bodo njihove ekipe na tekmovanju vedle v rodu, da se bodo njihove ekipe na tekmovanju vedle njihove skladu s taborni{kimi zakoni. skladu taborni{kimi zakoni. skladu s taborni{kimi zakoni. skladu taborni{kimi zakoni. zakoni. [tartnina zna{a 8000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Taborni{ki rod Mo~virski tulipani, Splitska 13, Ljubljana. [t. `iro ra~una: 50101-678-52373. Vsak rod lahko prijavi v kategorijo po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, kar pomeni, da bodo imele prednost ekipe, ki se bodo prej prijavile.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: .....................................................

ROD: ........................................................................

ULICA: .....................................................................

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ................................

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA

NARO^ILNICA NARO^ILNICA NARO^ILNICA

Na tekmovanje vabimo tudi ekipe Zdru`enja katoli{kih skavtinj in skavtov, ki bi se rade udele`ile

tega zanimivega no~nega orientacijskega

tekmovanja.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV TABORNI[KI VESTNIK

Poro~ilo s tekmovanja Glas Jelovice 98

Tekmovanje je bilo v soboto, 10. januarja 1998, v Bukovici. Tekmovalo je 34 ekip: 15 ekip gozdovnikov, 4 ekipe gozdovnic, 12 ekip popotnikov in 2 ekipi popotnic.

REZULTATI JELOVICE 98

MestoEkipaRodtopoPP@VN~as hitr.hitrostKT~as iz ~as.kazenskupaj

1115ZR21458086030,160000776

2103ZR820805746060059-118650

3104PRG1945752390060072-144595

4102RS@ml0507596019,6550030-60584,7

5112RSM7458073043,6960097-194582

6114RSM4256590025,9260079-158562

7105RDV445751822060084-168556

8107RZ@1350759999050073-146492

9101RPEJ3306574941,7150076-152487,7

10109RJS6075999903003-6375

11110RS@ml160709999040071-142344

12116PRG140909999030049-98333

13108RZ@325759999040087-174329

14106RJS2930809999030058-116323

15113RST5207599990300121-242158

Gozdovnice Gozdovnice Gozdovnice

1201RaR224080540606003-6796

2204ZR43458099990500100-200468

3202RPEJ19106099990600133-266423

4203ZR1040759999020076-152173

Popotniki Popotniki Popotniki

MestoEkipaRodtopoPP@VNranjenec~as

hitrosthitrostKT~as iz ~as.kazenskupaj

1304RSO61508010027549,49850001190,5

2302RSO40509010023460850001190

3308RZJ36457510024557,1890023-461167

4305RZ@20508510031539,2385019-381106

5310RR26508510032037,9580033-661033

6303RSM7508010042012,3185086-172927,31

7307RST28508010042012,3180074-148922

8309RaR20409010030043,08800112-224869

9301RZJ29456504329,231800129-258690,23

10311RPEJ110901001512060074-148653

11312R^M109010018100650117-234607

12306RJZ110750480040047-94392

Popotnice Popotnice Popotnice Popotnice

1401RSO50508010010506075068-136954

2402RZ@24458509999040043-86468

topo - topotesthitrost - hitrostna etapa

PP - prva pomo~KT - kontrolne to~ke

@VN - `ivljenje v naravi~as iz ~as. - ~as iz ~asovnice

Gozdovniki Gozdovniki Gozdovniki Gozdovniki Gozdovniki

OGLASNA DESKA ZA KOMISIJE

Uspe{no smo za~eli z delom v komisiji za odnose ZTS z javnostmi. Prvo sre~anje v sredini januarja je prineslo predvsem razdelitev dela in oblikovanje projektnih skupin. Tako so nastali ekipa za zalo`ni{ki program, ekipa za pripravo izobra`evanja propagandistov v rodovih ter osem projektov v sklopu obve{~anja:

·obve{~anje in sodelovanje s ~asopisi (Delo, Dnevnik, …)

·sodelovanje in pokrivanje dogodkov z radijskimi in TV hi{ami

·spletna stran ZTS na Internetu

·pretok informacij znotraj organizacije (glasila, revija Tabor)

·podatki o ZTS na zgo{~enki

·"Join in jamboree" v reviji Tabor

·propaganda (prenovljena sraj~ka ZTS, sraj~ka v {panskem jeziku, propagandni materiali za podporo drugih podro~ij, …)

·promocija (sodelovanje na sejmih, promocijske akcije –22. april, …)

V tem ~asu se projektne skupine `e sestajajo, tako da bodo na naslednjem sre~anju 11. februarja 1998, predstavile svoje naloge in cilje. Na sre~anju smo premleli {e nekaj sve`ih idej, ki bi jih bilo smiselno pripraviti, zaenkrat pa naj ostanejo {e skrivnost.

Mateja [u{ter{i~ Dimic

Ogenj je pri`gan. Pridi in prisedi, da bomo skupaj zaklju~ili dan.

Dosti si hodil. Trdo si delal.

Jutri ... je dan, ki ti pripada in iz katerega lahko naredi{ kaj lepega.

^uti{ vonj, ki se dviga iz mokre zemlje?

^uti{ veter, ki piha med drevjem?

In glas pti~a, ki leti mimo?

Jutri, zgodaj zjutraj, bo{ vstal in bo{ pel kot slav~ek, smejal se bo{ kot otrok, skakal po travnikih.

Vidi{ sence, ki se podalj{ujejo? Tako pride no~.

Ni~ ne govori. Naj pride ti{ina. Besede povedo tako malo. Ne delajo drugega kot hrup. Ti{ina pa je glasba; je ne`no petje, je najbolj preprosta in najbolj ~ista od vseh molitev. poglavar Done~i slap

KMD KMD

@IVAHNO V PODKOMISIJAH KMD

Komisija za mednarodno dejavnost je po jesenskem posvetu pridno pljunila v roke - pravzaprav vodstvo KMD bolj bdi nad delom, ki so se ga lotile posamezne podkomisije.

Podkomisija za posameznike pod vodstvom Teje Teodorovi~ pripravlja vrsto novosti, namenjenih u~inkovitemu informiranju posameznikov o {tevilnih mo`nostih, ki jih ponujajo mednarodne povezave ZTS. Ve~ina novosti bo predstavljena na Internetu - na doma~ih straneh ZTS. Tudi pri tabornikih uporaba ra~unalnika postaja neizogibna ...

Pod taktirko Maje Cvek podkomisija za velike akcije pripravlja predlog kriterijev, po katerih bomo v bodo~e izbirali udele`ence velikih akcijzaradi velikega zanimanja in omejenih mo`nosti bomo v prihodnje za mednarodne dejavnosti izbirali le najbolj perspektivne tabornike, ki so tudi v organizaciji `e dali kaj od sebe.

Podkomisija za seminarje, ki jo vodi Ne`a Bodlovi~, pripravlja metodologijo za izbolj{anje posredovanja in arhiviranja izku{enj, pridobljenih na seminarjih v tujini. Cilj tega dela je, pove~ati koristnost seminarjev v tujini za celotno ZTS.

“Velenjska” podkomisija za rodove je jeseni v vse rodove poslala vpra{alnik o njihovi mednarodni dejavnosti - odziv je bil prav boren, zato bo treba vajo ponoviti. Mednarodne dejavnosti ZTS ni mogo~e uspe{no voditi in koordinirati, ne da bi informacije tekle v obeh smereh. Na~elniki rodov, brez vas ne moremo ni~ - na pomo~ ...

O vsem tem in {e o ~em bo tekla beseda tudi na naslednjem dvodnevnem posvetu celotne KMD, ki bo predvidoma 13. in 14. marca 1998 - na posvetu bo nekaj prostih mest tudi za nove “mednarodne gara~e”.

Andrej Tav~ar

22. februar - Founders day

Dan ustanovitelja skavtstva, Roberta Baden Powella

KOJA KOJA KOJA KOJA PROJEKTI @E PRIPRAVLJENI

ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

izredno resna rubrika

za dru`abno kroniko in druge nor~ije

de`avi:

THE T THE T THE T THE T THE ABORNIK ABORNIK ABORNIK S V VSAKO S V VSAKO VSAKO

SVETOVNO V SVETOVNO V SVETOVNO V SVETOVNO V V AS! AS! AS! AS!

Za primer nam slu`i ena zgodbica: Dogaja se v Ameriki v nekem majhnem mestu z okoli 3000 prebivalci. Na sestanku je zbrano deset skavtov, ki se u~ijo o organiziranosti WOSM-a. Vodnik jim predava iz nove knjige "In all the world are scouts, but in Slovenia are the taborniks". Na ta na~in lahko tudi mi taborniki prispevamo k promociji na{e dr`ave.

Radenska 3 polejna (objavljeno avgusta 1995 v glasilu In[trukTOR)

Nova ureditev skavtske organizacije:

Za ponatis besedila smo se odlo~ili zato, ker se bli`a Dan ustanovitelja. ^e ga boste izkoristili za navezovanje stikov s tujimi skavti, vam bo teorija o THE TABORNIKS vsekakor pri{la prav. Zagotavljamo vam, da boste z njo v hipu pritegnili njihovo pozornost, Sloveniji pa bistveno pove~ali mednarodno razpoznavnost.

Ja, seveda, {e bolje bi bilo, ~e bi tujcem `e pred 22. februarjem poslali kar omenjeno knjigo. A to ne bo {lo. Kupec, ki je `e pred dvemi leti odkupil celotno naklado, je ostal anonimen. Utemeljeno pa lahko sumimo ZSKSS in Urad vlade RS za informiranje.

novo:

WOSM

SCOUTS THE TABORNIKS

IOJ^EK! IOJ^EK! IOJ^EK! IOJ^EK! IOJ^EK!

Izvr{ni odbor (IO) ZTS je z navdu{enjem sprejel novico, da v mar~evski {tevilki Tabora ne bo nove priloge o taborjenjih. Kon~no se je ponudila prilo`nost, da se v Taboru objavi

PRAVA RESNICA! V nadomestni prilogi

"IOJ^EK" boste na{li vse tisto, kar ste doslej pogre{ali, pa zlobni uredniki Tabora niso hoteli objaviti. Hkrati bo zado{~eno tudi

pravici: zakaj bi samo M^-ji in GG-ji dobivali priloge, ~e jih pla~ujemo vsi?! "IOJ^KA" na 48 barvnih straneh bodo poslali vsem slovenskim PP-jem in gr~am.

POSLU[AJ SVOJE SRCE

Na{e `ivljenje so trenutki. Lepi. Tihi. Bogati. Neznosni. Polni. Sre~ni. ... Neskon~no jih je in v vsakomur od nas so zataknjeni le njegovi. Ti trenutki smo mi: on, ti, jaz.

Zdaj, da, prav zdajle oblikuje{ nov trenutek in z vsako od “mislic” na tej strani si posku{aj ustvariti prav poseben trenutek. Ko si sam. Na ve~ernem klepetu s prijateljem. Na vodovem sre~anju ... I{~i. Brskaj. Odkrivaj nove dimenzije.

·Neko~ je stal mlad, krepak mo` sredi `ivahnega trga in se je zdel sam sebi odve~. Tedaj je pri{epala po ulici stara `enica s te`ko ko{aro in mu podarila kar mimogrede mo`nost ne biti odve~.

·Nikoli ne dobi{ `elje, ne da bi dobil tudi mo~, da jo uresni~i{. Vendar mora{ vseeno nekaj narediti za to. (R. (R. Bach)

·Stati mora{ med nebom in zemljo kot pokon~no bitje, katerega noge ne zgubijo stika navzdol in katerega ~elo se dviga v odnos navzgor.

·^e izmenjava jabolki, bova {e vedno imela vsak eno, ~e pa izmenjava misli, bo vsak imel obe. (Bernard (Bernard Shaw) Shaw)

·Vse razlike, vsi nesporazumi, vse druga~nosti pri ljudeh tostran in onstran prepada so premostljivi z malo dobre volje. Z voljo do dobrega. Brez te volje pa nih~e ne pride niti ~ez najmanj{o razpoko.

·Ljubi vsakogar tako, kakor ljubi{ sebe, najprej pa mora{ biti sam v sebi poln, da lahko sam sebe prav ljubi{. (Fynn) (Fynn) (Fynn) (Fynn)

·Pusti mi, da bom dober s teboj. ^e ne bom JAZ, kdo bo potem? ^e ne bom ZDAJ, kdaj se bo to zgodilo? ^e ne bom dober S TEBOJ, kaj bo potem z nama?

·Razpravljaj o lastnih omejitvah in res bodo tvoje. (R. Bach) Bach)

·Za vsake sanje, ki so ostale v `ivljenju neizpolnjene, obstaja izpolnitev, o kateri si nikoli ne bi upali niti sanjati ...

·Pazi nase, na to, kaj misli{, na to, kaj ~uti{, na to, kaj po~ne{, na to, ~esar ne stori{. Na to, kaj ima{ rad, na to, kaj pusti{ neljubljeno. Le kdor pazi nase, se lahko spo{tuje.

·Svet je tvoja bele`nica. Na straneh podaja{ svoje zaklju~ke. Ni resni~nosti, ~eprav lahko resni~nost tam izrazi{, ~e `eli{. ... Pi{e{ lahko tudi neumnosti ali la`i ali trga{ strani. (R. Bach) (R. Bach) (R. Bach) (R. Bach)

·Roman, ki ga pi{emo na papir, se pi{e la`e, kakor se `ivi `ivljenje. Kljub temu nikoli - ~etudi bi obsegal ve~ knjig, kot jih gre v celo knji`nico - ne bo upodobil prekipevajo~e polnosti ~love{kega `ivljenja.

·Zakaj moram poslu{ati svoje srce? Ker ga nikdar ne bo{ prepri~al, naj obmolkne. ^etudi se bo{ pretvarjal, da ne poslu{a{, kaj ti govori, bo v prsih vedno ponavljalo tisto, kar misli o `ivljenju in svetu. (P. Coelho) Coelho)

GLASILA

Slovenski taborniki v Italiji so v uvodniku svojega glasila MODRI VAL napisali, da so opise, vtise in mnenja zbrali z namenom, da bi bralci izvedeli kaj ve~ o taborni{kem delovanju, "predvsem pa, da bi bolje razumeli taborni{ki duh, katerega bistvene poteze so vedrina, ljubezen do narave in prijateljev, te`nja po zabavi in odkrivanju novih stvari."

Taborniki Rodu veselega vetra v Murski Soboti so sprejeli nov znak rodu, glasilu pa so dali novo ime METEOR (prej Rde~i maki, Odmevi narave, ...). Nekaj prispevkov iz obeh glasil boste lahko prebrali tudi vi.

vojeni listi in preizku{nje to dokazujejo. Verjamem, da bo marsikateri od njih tudi dober vodnik. Radovan in Mojca sta z opravljenim vodni{kim te~ajem `e zelo blizu temu, druge pa to {e ~aka. Moram priznati, da mi bo zelo `al, ko ne bom ve~ njihov vodnik, kajti tak{nih vodov je zelo malo - doslej sem sre~al kake tri, pa sem `e zelo dolgo tabornik.

NA[I JUNAKI (Meteor, december 1997)

Vod Majmuni je najstarej{i vod v na{em rodu, pa hkrati relativno mlad. Kako re{iti to uganko? Preprosto. Ta vod pravzaprav obstaja `e osem let, ko so za~eli s taborni{tvom Radovan, Milo{, Mojca, ... Pozneje so se jim pridru`ili {e Du{an, pa Mi{a (ki je bila prej tabornica na tretji {oli). Od letos je vod bogatej{i {e za Mateja, Uro{a, Matja`a in Andreja (prej so bili v drugem vodu).

Vodnik, ja, vodnik sem jaz (Ale{), prej pa sta jih imeli pod komando obe Kouretovi deklici - Mirjana in Brankica.

In kaj najraje po~nejo? Pravzaprav so najraje na kakem taborjenju ali zimovanju. Po mo`nosti vodovem. Lani so celo pripravili sre~anje z vodom iz Rodu Vidra iz Lendave.

Zelo radi tudi {pi~ijo kake nagajivosti. V tem so neprekosljivi mojstri. ^e bom kdaj sivolas ali ple{ast, bom to zaradi njih. Radi tudi streljajo z lokom (in uni~ujejo pu{~ice), nekateri so celo v lokostrelskem kro`ku na {oli.

Orientacije ne marajo preve~, zato pa tem bolj pe~ene banane s ~okolado. Ko sem jim prvi~ dal banane, so najprej govorili, da me~em stran banane in ~okolado Milka, ko pa so poskusili ...

Ko smo `e pri hrani, naj povem, da se na vodovih taborih pogosto domisli-

mo kake specialitete. V~asih je to ri`ota z morskimi sade`i, spet drugi~ pica.

@al mi je le, da jih je tako te`ko spraviti na vodova sre~anja. Vsi so zelo zasedeni, zaljubljeni, pozabljivi.

Kljub temu so dobri taborniki. Os-

Naj za konec zapi{em le {e to, da upam, da bodo ostali tak{ni kot so (no, ja, malce bolj ubogljivi), `elim pa jim {e veliko sre~e v `ivljenju in uspeha v taborni{tvu.

Marta

Asam

TABORU (Modri val, december 1997)

Tabor je prostor, kjer se predvsem dela, spi in zabava. Zato pa je nujno potrebna dobra prehrana, ki nam jo nudi na{a imenitna kuhinja. Okrogli ekonom in njegovi okrogli kolegi se neprestano potikajo po razli~nih trgovinah, da bi nam preskrbeli najbolj{o, najbolj energijsko, najokusnej{o hrano. Pri skoraj vsakem obroku, ne vem zakaj, so vsi vedno pri grmih. Mislim, da to po~nejo iz bojazni, da jim kdo ukrade njihov odli~ni obrok. [e najbolj se taborniki potikamo po grmovju, ko je za kosilo ali ve~erjo servirana preokusna gobova krema.

Zaradi tega na tabor ni treba prina{ati odve~ne hrane. Vsakdo pa ima v marsikaterem trenutku dneva voljo po ne~em sladkem, zato ni slabo imeti s seboj tudi nekaj "extra" hrane kot npr. bi{kote, nutelo, ~okolado, merendine. Ker pa vodstvo odve~no hrano pobere, jo je treba skriti. Zakaj jo pobere? Ker no~e, da bi se taborniki preve~ zredili, kajti preve~ rejen tabornik s te`avo opravlja dela po taboru in preve~ polni latrine.

Zato bom dal tistim tabornikom, ki bi hoteli imeti poleg imenitnih obrokov tudi odve~no hrano, nekaj nasvetov, kam naj to hrano skrijejo. Najbolj primeren prostor za skrivanje je gozd. Pri tem pa je treba upo{tevati nekaj morebitnih zapletov. Ker marsikateri tabornik ho~e gnojiti v ne`nem oddihu v naravi, namesto v latrini, je nevarno, da pognoji tudi na{o hrano, ki je tam skrita. Drugi problem je prisotnost `u`elk, mravelj in gozdnih `ivali (v~asih tudi medvedov), ki hrano zavohajo, in je nevarno, da jo {e pojedo. Dalje, tudi vremenske razmere lahko

povzro~ijo, da pride do pred~asnega razkroja hrane, ki postane vsa mokra in blatna. Zgodi se lahko tudi, da pozabi{, kje je skrivali{~e hrane, saj je gozd velik, spomin pa kratek. Tudi jaz sem neko~ skril dve konzervi tune, ko pa me je `elodec pripeljal na njihovo sled, nisem ve~ vedel, kje sta skriti. Nazadnje pa se lahko zgodi, da brat ali sestra, ki se sprehajata po gozdu, nehote zagledata hrano in se zahvalita naravi za ta nenavaden dar.

Iz teh razlogov je treba pomisliti na druga skrivali{~a. Eno je gotovo {otor. Glede slednjega je cela vrsta mo`nosti: pod {otor, na dno nahrbtnika, v ~evlje (~e noge neprijetno di{ijo, se to ne spla~a - z izjemo sira, ki dobi {e bolj{i okus), v spalno vre~o. Ob kontroli pa lahko vodstvo to skrito hrano najde. Ni pa nujno, da jo pobere, predvsem, ~e je skrita v umazanih spodnjih hla~ah in v pet dni zaporedoma no{enih nogaviVod [il~ki z leto{njega vodni{kega te~aja "Obljubljan~anov" se je neke zimske sobote odpravil po pe{ poti ob Kamni{ki Bistrici vse do njenega izvira. Zbrali smo se z namenom, da se spet sre~amo in malo pogrejemo s poletnimi spomini, ter tudi, da se na{i novi vodi M^-kov spoznajo med sabo. Mogo~e sta bila kriva rahlo turobno vreme in vlaga povsod naokrog, da je bilo medvedkov vsega skupaj za en vod. So se pa ti med seboj bolje spoznali in smo se vsi skupaj res dobro imeli.

cah. To pa odsvetujem, ker bi tudi vi sami ne pojedli te hrane.

Zato je moj kon~ni nasvet ta, da pojemo vso hrano takoj, po {otoru pa skrijemo le malenkosti. Vemo pa tudi, da nam bodo star{i ob obisku prinesli novo zalogo hrane.

Vod vodom ali [il~ki v Kamni{ki Bistrici

zice, spolzke mosti~ke in blatne lu`e. Vmes pa si je vsak na{el tudi nekaj najlep{ega zase. Od `ivo zelenih mahov, zasne`enih gora do kristalne modrozelene barve in {uma Bistrice.

Ko je utrujenost `e za~ela porajati vpra{anja, kot: »Koliko je {e do konca?«, nas je predramil pre~udovit kanjon Predaselj in nas o~aral od spodaj in od zgoraj.

[e topel ~aj in plezanje po skalah pri izviru, pa je bilo `e treba domov. Manjkajo~i [il~ki, vam je kaj `al?

Najmlaj{i so 10 km dolgo pot prav juna{ko premagovali. Vse prepadne ste-

Mojca Mele

Danes vam ponujam nekaj predlogov za izlet v del na{e domovine, kjer je razgibanost terena precej{nja kljub temu, da vrhovi hribovja ne segajo ravno visoko. In v ~asu druge polovice zime, ko marsikdaj ne vemo, kaj in kam bi z na{imi ~lani, so tukaj{nji gri~i kot nala{~. Semkaj se lahko odpravimo skorajda brez skrbi tudi z najmlaj{imi. Nekaj ve~jih in bolj ali manj redno oskrbovanih postojank nam omogo~a prijetne dvodnevne izlete. Hkrati relativno dobra cestna mre`a omogo~a pomo~ pri organizaciji in izvedbi akcije z vozilom.

POSAVSKO HRIBOVJE

LISCA

Lisca je 947 m visok zelo razgleden travnat vrh severovzhodno od Save nad Bregom in Sevnico. Na Lisci stojita dva doma. Prvi je bil postavljen `e leta 1902 in se imenuje Jurkova ko~a. Tod smo imeli Zmaji `e ve~ dvodnevnih akcij in tudi manj{e ~etno zimovanje. Ko~a je odprta bolj ali manj po dogovoru in je ravno zato za nas zelo primerna, saj jo lahko dobimo za povsem samostojno

NEKAJ ZA LJUBITELJE ZIMSKIH GORA

Vsem zagretim gornikom, ki radi zahajate v gore tudi pozimi, namenjam nekaj naslednjih vrstic.

Za marsikoga leto{nja zima ni prava zima in kdor je ves ~as v dolini morda res nima pravega ob~utka. Toda v gorah vlada pravo zimsko razpolo`enje ob sicer nekoliko tanj{i sne`ni odeji, a vendar. V prvi polovici januarja leto{njega leta so predvsem na ju`nih pobo~jih gora vladale idealne turne smu~arske razmere. Kdor se ni odpravil v vi{je lege, lahko le ob`aluje. Prilagam nekaj utrinkov leto{nje zime.

uporabo. Omogo~a udobno ve~dnevno bivanje vsaj tridesetim tabornikom. Informacije dobimo na telefonski {tevilki 0608/82-959 (gospod Lojze Motore). Drugi dom je Ton~kov dom na Lisci. Ta je stalno odprt (glej tudi Tabor 12/97, telefon 0608/81-171) in ima 39 postelj ter 18 skupnih le`i{~. Domova sta drug od drugega oddaljena le nekaj metrov, postavljena pa sta na koncu asfaltne

ceste, ki je pozimi redno plu`ena. V bli`ini domov je manj{e smu~i{~e z dvema vle~nicama. Za tabornike bi bil zanimiv tudi obisk meteorolo{ke postaje vrh Lisce.

Za tabornike sta primerna predvsem dva dostopa na Lisco, ki sta z izhodi{~em vezana na `eleznico. Od `elezni{ke postaje Breg bomo hodili pribli`no dve uri, iz Sevnice pa tri ure.

Turni smu~arski vzpon na Debelo pe~

Zavoji na beli poljani

Foto: Albatros

KUM

Kum je vi{ji od Lisce, saj je visok 1220 m in je zato tudi nekoliko bolj divji. Planinski dom je odprt vse leto (telefon 0601/26-219) in ima 20 postelj ter 8 skupnih le`i{~. Dostopen je tudi z vozilom po dobri makadamski cesti. Glede plu`enja ceste nimam informacij, a “sumim”, da jo redno vzdr`ujejo. Prav gotovo vam s to informacijo lahko postre`ejo na gornji {tevilki. Razgled z vrha je precej{en, saj je vrh gol. In ravno zaradi njegove golote je v okolici doma tudi precej idealnih toda neurejenih smu{kih terenov (za~etek turne smuke?). Vrh Kuma se nahaja tudi dale~ v dolino viden televizijski stolp. Dostopov je ve~. Od `elezni{ke postaje Rade~e bomo hodili 4 ure, kak{ne pol ure manj od `elezni{ke postaje Zidani most. Lahko pa si za izhodi{~e izberemo {e Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje - od povsod nas ~aka 33,5 ure hoje.

MRZLICA

Drugi najvi{ji vrh v Zasavju med Savinjsko in Savsko dolino je Mrzlica. Vrh sta pravzaprav dva vr{i~a, med katerima stoji Dom na Mrzlici. Dom je na vi{ini 1110 m in je stalno oskrbovan ter vsaj za vikende redno odprt. Do njega vodi nekoliko slab{a cesta, toda {e vedno prevozna z osebnim vozilom. Ta cesta v zimskem ~asu najverjetneje ni plu`ena, sicer pa lahko natan~nej{e informacije v zvezi z domom in cesto dobimo na {tevilki 0601/41-535. Na voljo je 45 postelj in 61 skupnih le`i{~, kar zadostuje za dvodnevni izlet ve~je taborni{ke enote. Tudi ta vrh je lep razglednik in tudi tu je mo`no ugodno smu~anje na neurejenih terenih. Dostop je najugodnej{i z `elezni{ke postaje Hrastnik, v kombinaciji z lokalnim avtobusom pa sta do vrha {e 2 uri hoje. Na Mrzlico lahko pridemo tudi iz [empetra v Savinjski dolini ter skozi Prebold (3 h) ali s [mohorja (2,5 h) oziroma s Partizanskega vrha (2 h).

Poleg omenjenih treh vrhov in planinskih postojank je v Zasavju {e veliko bolj ali manj zanimivih vrhov ter kar nekaj planinskih postojank. Spodnja tabela vsebuje vse preostale postojanke posavskega hribovja in telefonske {tevilke, kamor se lahko obrnemo v zvezi z informacijami glede njih.

Danes je moj predlog za vse organizatorje taborni{kih akcij torej izlet v posavsko hribovje.

ALBATROS

Planinska postojanka Planinska postojanka telefon telefon

Zaveti{~e v Pe~icah (417 m)0608/77-314

Ko~a na Bohorju (898 m)0608/70-475

Ga{perjeva ko~a pod Velikim Kozjem (436 m)0601/83-600

Planinski dom na Resevni (645 m)063/741-411

Dom na [mohorju (781 m)063/732-818

Ko~a na Kopitniku (865 m)063/737-020

Planinski dom v Gorah (762 m)0601/41-500

Planinski rudarski dom na Kalu (946 m)0601/41-832

Planinski dom na Bukovici (568 m)063/714-249

Dragov dom na Homu (605 m)063/711-237

Dom pod Re{ko planino (664 m)063/723-723

Planinski dom na Zasavski gori (846 m)0601/64-543

Planinski dom na ^em{eni{ki planini (1120 m)0601/77-125

Zaj~eva ko~a (742 m)063/726-595

Planinski dom na Jan~ah (792 m)061/669-029

Bivak na Kamniku (856 m)063/712-187

Bivak na Gozdniku (1090 m)063/712-187

Smu~anje s Kuma

Ve~erni pogled na Julijce s Kuma

Foto: Pugy

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

... IN OD DRUGOD

Dobrovoljci smo praznovali svoj 43. rojstni dan

Kaj neki se je tokrat dogajalo? No, saj veste, kaj se dogaja na takih zadevah. Pa vendar, samo nekaj za ilustracijo. Dobrovoljci namre~ vsako leto praznujemo svoj rojstni dan v decembru, to~neje 18. 12. Da pa se na rodovem dnevu ne bi basali samo s tortami, na ta dan podeljujemo vsa zaslu`ena priznanja in osvojena znanja ter osre~ujemo nove ~lane z rutkami.

Kon~no smo v ~etrtek, 18. 12. 1997, le do~akali na{ te`ko pri~akovani rodov rojstni dan, za katerega je bilo potrebnih kar nekaj dni priprav in igralskih sposobnosti. Ker nas je v rodu tako veliko, se pa~ vsi nismo mogli stla~iti v prostor, v katerem imamo redne sestanke in smo morali najeti kar celo dvorano v bli`njem domu upokojencev. Bilo nas je kar 57, od tega 25 radovednih M^-jev, 10 navdu{enih gozdovnikov in gozdovnic, 15 z delom prezaposlenih PP-jev, 5 mamic in o~kov ter na{a zvesta umetnika, fotograf Wulfi in snemalec Kocka.

Za~elo pa se je takole. Najprej nas je na{ stare{ina Ale{ prijazno presenetil s kratkim pozdravom, nato pa prepustil prostor in besedo na{i igralski skupini, sestavljeni iz vseh navzo~ih PP-jev. Igra, s katero smo predstavili taborni{ke zakone, je bila zasnovana na podlagi zgodbe Alica v ~ude`ni de`eli, le da je bila taborni{ko obarvana. Mala Alica je hotela postati tabornica, zato jo je v

taborni{ko de`elo odnesel vihar. Alica je na svoji poti do ~arovnika Ale{a sre~evala nesre~ne`e, ki so se `eleli svojih slabih navad (le-te so tudi zaigrali) znebiti. (Nekdo je hotel postati veder, drug spo{tljiv, ...) Na sre~o so se teh napak vsi zavedali, da pa bi pokazali, kako se kesajo, so morali pihati v pojo~o travico. Navsezadnje so Alica in ostali prispeli do ~arovnika, ta pa jih je poslal za ~arobno zaveso in na koncu so vsi pokukali izza zavese v krojih in nasmejani, ker so postali taborniki.

Medtem, ko se je ~arovnik ukvarjal z ~aranjem za ~arobno zaveso, je sledila predstavitev vodov - tako starih kot novih. Lepo je bilo videti, da so se potrudili prav vsi in da so nekateri celo zapeli pravo vodovo himno ali pa zaigrali ske~.

Navdu{enje je nara{~alo in napo~il je trenutek, ko so najprej mali medvedki in ~ebelice z navdu{enjem sprejeli rutke in s tem postali pravi taborniki. To je veljalo tudi za gozdovnike in gozdovnice, ki so svoje rde~e rute zamenjali za zelene. Seveda nismo pozabili na vsa zaslu`ena priznanja, ki so si jih ~lani med letom prislu`ili. To leto smo sprejeli med starej{e vrste tudi nekaj PP-jev, ki so kon~no dobili svoje modre rute.

Na koncu je sledilo {e petje rodove himne, ki smo jo seveda znali vsi, in himne medvedkov in ~ebelic. Ker pa je ostalo {e nekaj posnetkov v fotoaparatu , je sledilo mno`i~no slikanje z na{o papirnato maskoto (Gardaland, skrij se!!).

Tako, dan se je `e dodobra prevesil v no~ in iz dvorane so odhajali zadovoljni, nasmejani obrazi, ki jim bo leto{nje praznovanje rodovega dne zagotovo ostalo v spominu. No, konec tedna se je odvijala {e bolj glasna ~ajanka, ampak o tem kdaj drugi~.

Nadja D`ankovi~, RDV

JELKOVANJE

V soboto ob 12. uri smo se taborniki zbrali pred {olo in se skupaj odpeljali v dom na Vane~o, kjer smo pre`iveli dva dni med po~itnicami. Za~elo se je z izdelovanjem okraskov za jelko, ki jo je nadome{~ala smrekova veja. Po okra{evanju je imel na~elnik Danijel pogovor z novimi taborniki, ve~erji pa je sledil {e slavnostni del, na katerem so taborniki-za~etniki zaprisegli. Pred tem so morali biti nekaj ~asa oble~eni v {otorko in po obrazu namazani s sajami. Po procesu smo imeli {e nekaj ske~ev in sodi{~ni obred, kjer smo nekaterim tabornikom izbrali taborni{ka imena. ... pa {e skupno poziranje pred fotoaparatom ...

TABORNIKI SMO SE UDELE@ILI SKAVTSKIH ZAOBLJUB

13. decembra 1997 se nas je nekaj tabornikov iz Rodu gorjanskih tabornikov (~eta Pore~ani iz [mihela) odzvalo vabilu in se udele`ilo sve~anih skavtskih zaobljub. 15 novincev

Mateja, RB[

ZIMOVANJE V ZEL[AH

Med zdaj `e lanskimi bo`i~no-novoletnimi po~itnicami smo Lakotniki do`iveli nekaj izjemnega in nepozabnega - zimovanje v Zel{ah pri Cerknici. Pet GG-jev - @iva, Neva, Ines, Silvi in Rok smo se z vodnico Mojco pridru`ili petdnevnemu zimovanju postojnskih tabornikov. Sicer je res, da smo bili vsi skupaj najprej rahlo `alostni, ker nam zima ni privo{~ila snega, a smo `e po prvem dnevu pozabili na to. Vsa do`ivetja in nova prijateljstva so nas prevzela. Pome{ali smo se med postojnske prijatelje ter skupaj z njimi ustvarjali, se igrali taborni{ke igre, tekmovali, prepevali, izdelovali ~estitke, slikali na majice, se spu{~ali z balkona, pri~akali dedka Mraza, ... Po izletu v Rakov [kocjan in ogledu Postojnske jame ter Predjamskega gradu smo bili o~arani nad lepotami kra{kega sveta. Pet dni dru`enja s Kra{kimi viharniki pa je obrodilo {tevilna prijateljstva. Polni idej in nepozabnih do`ivetij smo `e med potjo proti domu ugotovili, da so bile to ene najlep{ih po~itnic, kar smo jih do`iveli doslej. Zato {e enkrat - HVALA vsem RKV-jevcem za lepe trenutke, ki smo jih pre`iveli v va{i dru`bi.

LAKOTNIKI, RJZ Velenje

novome{ke dekanije je bilo ob osemnajsti uri zve~er pri ve~erni ma{i v `upnijski cerkvi sv. Mihaela v [mihelu sve~ano sprejetih med skavte. Poleg tabornikov so bili prisotni {e star{i ter njihovi doma~i, skavti iz Grosupljega in Starega trga ob Lo`u ter {tevilni drugi farani. Pred skavtskim praporom pri oltarni mizi v cerkvi so dali novinci skavtsko zaobljubo. Ko jo je novinec izrekel, mu je voditelj nadel skavtsko rutko, ki izra`a pripadnost skavtskemu gibanju. Po sve~anih zaobljubah smo se taborniki in skavti {e igrali, nato pa je sledila pogostitev. Posladkali smo se tudi s torto, na kateri je bil medvedek, kajti ime njihove skavtske skupine je GORJANSKI MEDVEDI. Posnetek je s pogostitve.

Besedilo in fotografija: Helena Murgelj ^eta Pore~ani, [mihel, RGT Novo mesto

Odslej v tabornem

vodstvu

Rodu ^rno jezero ve~ mladih TABORNIKI SO ZIMOVALI IN PRAZNOVALI V SVOJI KO^I NA [MARTNEM

Nekateri taborniki Rodu ^rnega jezera iz Slovenske Bistrice so si "pri~agali" novo leto v svoji ko~i na [martnem na Pohorju. Seveda {ele, ko so v njej sklenili zimovanje GG-ji ter nekateri PP-ji.

V ~asu zimovanja so se ukvarjali s topografijo, izdelali novoletne vo{~ilnice za prijazne sponzorje, streljali z zra~no pu{ko, osvajali ve{~ine (kuhar, ra~unalnikar, topograf, novinar, ...) ter u`ivali v orientacijskem in no~nem pohodu v soju bakel. Popravili so tudi ka`ipot v stilu M.A.S.H.-a, ki vas od taborni{ke ko~e natan~no usmeri proti Londonu, New Yorku, Sydneyju in drugim svetovnim mestom, za katere na Pohorju enostavno morate vedeti, druga~e ni pravega `ivljenja, ob tem pa je na ka`ipotu zapisana tudi oddaljenost, ~e bi slu~ajno krenili na pot. ^e poznate na{o kuharico, lahko morda dobite kak{en "lan~ paket".

Spet so se krstili (pa ne tega me{ati s cerkvijo) in poro~ali. To najbr` pomeni, da bo v kratkem velik nara{~aj murnov. Ker otroci rastejo, so bili starej{i M^-ji sprejeti med GG-je, ti med PP-je, slednji pa v gr~e. Da bodo pripravljeni na vse hudo, so se nekateri ob sprejemu lahko posladkali s surovimi lignji.

Stare{ina taborjenja je bil tokrat na{ zlati Iztok Utenkar, taborovodja David Mogu, programerja za gozdovnike Gorazd Utenkar in za popotnike Nata{a Poto~nik, s kuhanjem pa jih je razveseljevala Arina Ravnjak.

V minulem letu so izvedli tudi tradicionalno iskanje novoletnega drevesca v gozdu, ki se ga je udele`ilo sedemnajst medvedkov in ~ebelic ter {est vodnikov. Kljub temu, da je ta dan lilo kot za stavo, so novoletno drevesce kar v gozdu okrasili in ob njem zapeli. @e uvodoma smo poudarili, da je v novem tabornem vodstvu, ki so ga izvolili v lanskem letu, ve~ mlaj{ih, kot jih je bilo doslej. Tako je stare{ina rodu Nata{a Poto~nik, na~elnik Iztok Utenkar, na~elniki za murne Mojca Kodela, za M^ Nina Tom{i~, za GG Gorazd Utenkar, za PP Nata{a Poto~nik ter za ~eto ^re{njevca David Mogu. Gospodar je ostal Janko Mlakar, njegov pomo~nik je Marko Strehar, bla-

gajnik Ale{ Grobler, tajnica Nina Krevh, za propagandista pa so obdr`ali mojo malenkost. Mentorice v osnovni {oli v Slovenski Bistrici so Marjeta Lozin{ek, Diana Sla~ek in Andreja Novak, na ^re{njevcu pa Elica Repnik.

NOVOLETNA ^AJANKA MEDVEDKOV IN ^EBELIC

V ponedeljek, 22. decembra 1997, smo se trije vodi M^ iz ~ete Pore~ani zbrali na novoletni taborni{ki ~ajanki. Pri{lo nas je le 16, ~eprav nas je v~lanjenih dvakrat toliko. ^ajanko smo pripravili v lepo okra{eni u~ilnici na O[ [mihel v Novem mestu.

Na za~etku ~ajanke smo vsi skupaj zapeli taborni{ko pesem Dviga plamen se iz ognja. Nato sta se dve ekipi vodov Jeleni in Tigri preizkusili v kvizu, ki je obsegal vpra{anja o poznavanju taborni{ke organizacije. V prvem delu sta bili obe ekipi kar uspe{ni. V drugem delu kviza pa so re{evali naloge, kjer so se morali med tremi odgovori odlo~iti za pravega. Ekipi sta re{itev objavili s pomo~jo A, B, C karton~ka. Vsi ostali smo tekmovalce bu~no spodbujali. V prvem in drugem delu kviza je bila uspe{nej{a ekipa voda Jeleni, ki je postala zmagovalka.

Po kvizu smo izvedli ve~ {aljivih iger, ob katerih smo se vsi prijetno zabavali in se od srca nasmejali. Za pravo razpolo`enje je poskrbel gospod Lojze z diatoni~no harmoniko, ki je prav po{teno raztegnil meh in odigral nekaj melodij. Po kvizu, igrah in glasbi smo kon~no do~akali pogostitev, na kateri smo se okrep~ali z oblo`enimi kruhki in sokom. Celotno prireditev smo posneli na kaseto, ki smo si jo pozneje ogledali na sestanku.

Helena Murgelj, ^eta Pore~ani, [mihel, RGT Novo mesto

Drago Jovi~

NOVOLETNI ODMEVI

Vsem, prav vsem hvala za ~estitke in dobre `elje, ki ste jih zapisali na novoletne vo{~ilnice. Nekaj smo jih dobili iz sosednje Hrva{ke in nekaj od doma~ih rodov (dru{tev).

Uspe{no delo nam `elijo izvid`a~i OIP Uljanik iz Pulja, Tornadovci iz Zagreba, pomorci Brodosplita iz Splita, OIP Smjeli iz Umaga in Ahmed Hrapoviæ v imenu abc Stripa, abc Sporta iz Sarajeva. Vse vo{~ilnice, ki smo jih dobili iz rodov po Sloveniji (nekateri imajo `e novi `ig Dru{tva tabornikov), so izdelali taborniki sami. Veliko se jih je podpisalo na vo{~ilnico Rodu Sergeja Ma{ere v Piranu. Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta nam na domiselni vo{~ilnici `eli ne le sre~no ampak tudi nadvse zabavno leto 1998. Lepe `elje so nam izrekli tudi taborniki Poklju{kega rodu iz Gorij, iz Rodu ^rnega jezera, ki deluje v Slovenski Bistrici pa smo dobili kar dve vo{~ilnici. Eno nam je posebej poslal Drago Jovi~, ki `eli vsem sre~o, uspeh in "ful" ljubezni v novem letu 1998.

[e trikrat: hvala, hvala, hvala!

Marta

DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (2)

PRIDITA V MOJO PISARNO, DA VAMA POKA@EM REZULTATE BRANOSTI NA KRI@U ...

OBE KONKUREN^NI SKAVTSKI REVIJI KAR NAENKRAT PRODATA VE^ IZVODOV KOT TABOR?!

KAJ PA TALE "SLEDI"? TA IMA [E MANJ BRALCEV!

RES JE! A KER SO "SLEDI" V TUJEM JEZIKU, NE [TEJEJO.

SOVRA@IM TO REVIJO! UBIL BOM UREDNICO!

BARABE! VAM BOMO @E DALI KRAJ[ATI PISMA! UNI^ILI STE TABOR!

SEM @E MISLIL, DA JO BO TREBA UPORABITI.

OH, SPET EDEN ...

NI PANIKE, TEGA SMO @E VAJENI.

SR^EK, VIDIM, DA SI RES V TE@AVAH. NE SKRBI, Z DEDIJEM BOVA VSE RE[ILA!

SUPER! NA VAJU SE LAHKO ZMERAJ ZANESEM!

PO KOV^EK SKO^IM.

@AL IMAM NUJEN OPRAVEK. MORDA VAMA BO PRI[EL PRAV TA TRDI DISK Z VSEMI LETNIKI TABORA.

SKALI, KUPIL SEM TI KAVO IN KROF. V MIRU POJEJ, JAZ PA SE GREM POGOVORIT S TISKARSKIM ROBOTOM.

OK. JAZ BOM MEDTEM MALO POBRSKALA PO STARIH LETNIKIH. IMEJ VKLJU^EN VIDITEL!

JA, JA, TI KAR POJDI!

PRI STROJIH. 15.45 POZDRAVLJENI, GOSPOD! IMATE MORDA MINUTO ^ASA?

PRECEJ IZVODOV OSTAJA. IMATE MORDA PROBLEME S SKLADI[^ENJEM? VELIKE! [E DOBRO DA JIH HODI ISKAT NEKI GOSPOD.

RES?!

SEVEDA, TODA POTEM BOM MORAL ZA MINUTO PODALJ[ATI DELOVNI ^AS.

BRALNIK GA BO IDENTIFICIRAL ...

PREJ[NJI^ JE BIL HUDO JEZEN IN JE BRCNIL @ARKOTA X.

HM ...

SKALI, NEKAJ IMAM!

PRIDEM. DOBRO, DA IMAM S SABO DELOVNI KOV^EK.

AHA, TU JE NASLOV. SKALI, GREVA V MESTO!

KAM?!

SKAVTSKI CENTER MARINDOL

Bela krajina le`i na JV Slovenije in je stisnjena med Gorjance in reko Kolpo, najtoplej{o reko v Sloveniji. Slovi po svoji zgodovini, tradicionalnih {egah, navadah in obrteh, pa tudi po kra{ki pokrajini, vinogradni{tvu, brezah. Med prijaznimi ljudmi in v neokrnjeni naravi smo na{li svoj prostor tudi taborniki. Taborni{ki dom le`i na tipi~nem kra{kem, vrta~asto kamnitem svetu, v neposredni bli`ini Adle{i~ev, ki so etnolo{ka in folklorna zakladnica Slovenije.

Tu imate mo`nost spoznati belokranjske obi~aje, folkloro in na~in `ivljenja. Ogledali si boste ro~no tkanje lanenega platna, iz katerega izdelujejo narodne no{e, sami pa se boste preizkusili v izdelovanju belokranjskih velikono~nih pisanic.

Na dvodnevnem potepu boste odkrivali krajinski park Lahinja (predstavili ga bomo v naslednji {tevilki revije Tabor), kjer so na majhnem mestu zbrani naravni, kulturni in zgodovinski spomeniki. Tako boste pri{li v stik s prostranimi brezovimi gozdovi, pticami, ki so na{le zavetje v mo~virjih Lahinje, in ljudmi, ki tem krajem dajejo poseben pe~at.

Poleg omenjenih vam nudimo {e {portne aktivnosti: plavanje, lokostrelstvo, streljanje z zra~no pu{ko, odbojko, nogomet in druge taborni{ke igre. Veseli pa bomo tudi va{e pomo~i pri pripravi poti za gorsko kolesarjenje v okolici taborni{kega doma. Dobrodo{li pri sooblikovanju prvega Evrokoraka v Sloveniji.

Informacije lahko dobite pri vodji projekta Toma`u Strajnarju - Blondiju

(tomaz.strajnar@guest.arnes.si ) ali na Internetu: http://www2.arnes.si/ ~krztsrso2/index.html

Taborni{ki dom v Marindolu premore le`i{~a za 60 oseb, skupne prostore za najrazli~nej{e dejavnosti, kuhinjo, jedilnico in sanitarije. Bivanje je mogo~e tudi v {otorih na tabornem prostoru, ki se nahaja ob taborni{kem domu, in sprejme 80 ljudi. InforInforInforInforInformacije macije macije macije macije: Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Stritarjeva 5, Kranj ali Danilo Kodri~, Pestotnikova 9, Kranj, tel. 064/246-589.

by Rade

Odkar za TABOR pripravljam pesmice z akordi, si nisem nikoli delal utvar, da z njimi navdu{ujem vseh tistih nekaj tiso~ naro~nikov in da {irim taborni{ko pevsko kulturo. [e ve~, kar nekajkrat sem se zalotil, da pripravljam nek komad zgolj zase, "za du{u". A tako pa~ je. Sicer pa sem vas opozoril `e na za~etku. Lestvica, kot novost te rubrike, je zato poskus zdru`evanja na{ih glasbenih okusov in `elja.

Na {tirih prispelih kupon~kih so vsi {tirje po{iljatelji glasovali za Uhvati ritam, ki je tako absolutni januarski zmagovalec in ga objavljamo v izvirnem besedilu. Na lestvico pa uvr{~am tudi {tiri predlagane novosti, ki se bodo na lestvico neposredno uvr{~ale vse dotlej, dokler ne bo Dvanajst o`igosanih popolnih.

1. 1. Uhvati ritam (Parni Valjak) Uhvati (Parni Valjak) Uhvati ritam (Parni Valjak) Uhvati (Parni Valjak) Uhvati (Parni

2.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)

3.Hotel California (Eagles)

4.Najlep{e pesmi (Hazard)

5.Jagode in ~okolada (Rok‘n’Band)

6.Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

7.Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

8.Zobar (^uki)

9.One (U2)

A cis h E

Ne govori ni{ta, prepusti se, uhvati ritam, A cis h E

za`miri i za`eli cijeli svijet, uhvati ritam, h E

sanja{ o lijepim stvarima, h E

zar ne zna{, da su one u nama. A cis h E

Igraj svoju igru, opusti se, uhvati ritam, A cis h E

nitko nam ni{ta ne mo`e, uhvati ritam, h E h E

prije ili kasnije, bit ~e svima jasnije.

A cis h E

Slu{aj ljubav kako dolazi, A cis h E

ljubav ~e nas jednog dana voditi,

DVANAJST O@IGOSANIH (2)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:---------------------------------------Naslov:------------------------------------------------

A cis h E

iz daljine ponekad se ~uje glas, A cis h E strpi se jo{ malo do~’ ~e red na nas.

Ti i ja, sun~an dan, eto razloga za smijeh, mislit’ svojom glavom, ponekad, nije grijeh, kad bi mene pitali, svi bi samo plesali …

Igraj svoju igru, ma boli te, uhvati ritam, nitko nam ni{ta ne mo`e, uhvati ritam, prije ili kasnije, bit ~e svima jasnije.

Slu{aj ljubav kako dolazi, ljubav ~e nas jednog dana voditi, iz daljine ponekad se ~uje glas, strpi se jo{ malo do~’ ~e red na nas.

NA LASTNI KO@I LJUDJE IN OBI^AJI

Prvotni naseljenci ^ila so Mestici (90%). Tujci so za~eli ^ile naseljevati iz razli~nih razlogov. Najprej so pri{li v 16. stoletju {panski kolonialisti, potem je zlata mrzlica in ekonomski polo`aj v za~etku 19. stoletja prinesel emigrante iz Srbije in hrva{kega Primorja, predvsem evropski trgovci in trgovski agentje pa so ^ile za~eli naseljevati v za~etku 20. stoletja. Od takrat naprej se v de`eli ~uti mo~an evropski vpliv – v pozitivnem in negativnem smislu. V pozitivnem zaradi urejenih gospodarskih in politi~nih razmer (najmo~nej{i gospodarski veji sta industrija in trgovina, ki pokrivata kar tretjino vse dejavnosti), v negativnem smislu pa, ker ~lovek zaradi te urejenosti sploh nima ob~utka, da je v Latinski Ameriki.

^ile je dr`ava mladih, saj je ve~ kot 48% prebivalstva mlaj{ih od 25 let, vendar pa je njihova izobrazba zelo nizka,

EE JAM

saj skoraj polovica mladih kon~a samo osnovno {olo. Dru`ina je v `ivljenju ^ilencev zelo pomembna, skrbijo pa tudi za svoje potomce (nataliteta je pribli`no 1,6%) Dve tretjini delovne sile je mo{kih, vendar se v zadnjem ~asu za te vrste enakopravnost zavzemajo tudi `enske. ^ilenci skrbijo za svoje bogato kulturno izro~ilo in to odra`a tudi dejstvo, da iz ^ila izvirata dva Nobelova nagrajenca za knji`evnost, in sicer Gabriela Mistral (1945) in Pablo Neruda (1971). Tudi dru`enje in praznovanje s plesom je obvezni del `ivljenja starih in mladih, tradicionalni ples “Cueca” pa bodo udele`enci jamboreeja najbr` {e spoznali. Pa {e koristen nasvet: rokovanja v ^ilu ne poznajo, ljub{i jim je objem in poljub~ek.

pi{e, fotografira in raziskuje PUGY

S

PRIMESJO

Za popotovanje po ^ilu je nujno potrebno vsaj osnovno znanje {pan{~ine. Angle{~ina bo pri{la prav le v ve~jih mestih, pa {e to samo tam, kjer se gibljejo turisti. Ker se bomo v ~asu na{ega obiska sre~evali s skavti Latinske Amerike (na jamboreeju jih bo ve~ kot polovica), skupaj z njimi pa bomo pre`iveli tudi del ~asa pred jamboreejem ali po njem, vam priporo~am, da se odlo~ite za osnovni te~aj {pan{~ine. Nekaj ponudbe te~ajev {pan{~ine objavljamo v naslednji preglednici.

PRIDRU@IMO

SE

MLADI DOPISNIKI

V ~asu jamboreeja bo za udele`ence izhajal tudi ~asopis. V njem bodo imeli mo`nost sodelovati tudi mladi dopisniki. Tako vabimo k sodelovanju udele`ence, ~lane slovenske odprave, ki bi jih zanimalo to delo. Delo bo potekalo izven ~asa predvidenega za programske aktivnosti. Kandidati morajo biti komunikativni, sposobni oblikovati ~lanke v angle{kem jeziku (lahko tudi francoskem ali {panskem) na ra~unalniku (v programu Word), dobro pa morajo poznati tudi mednarodno skavtsko gibanje in temeljna na~ela.

Ker ima slovenska odprava glede na {tevilo udele`encev na voljo dve mesti, bo organizacijski odbor po prispelih prijavah opravil izbor, ostale pa vklju~il v priprave (delo dopisnika pred odhodom v ^ile). Prijave po{ljite na sede` ZTS, Parmova 33, 1116 Ljubljana, s pripisom “Mladi dopisniki” do 15. marca 1998.

[OLA TERMIN TERMIN KDAJ, KOLIKO UR KDAJ, KOLIKO UR KDAJ, KOLIKO UR KDAJ, KOLIKO UR SKUPINA, KRAJ SKUPINA, KRAJ

"KAJ DOGAJALA?" JU@NA AMERIKA IN ^ILSKO SKAVTSTVO

Pred mikrofonom: Mr. Rolando Fuentes Riquelme, stare{ina ^ilske skavtske zveze (Asociacion de Guias y Scouts de Chile)

Nam lahko predstavite skavtstvo v ^ilu?

Nam lahko predstavite skavtstvo v ^ilu?

Nam lahko predstavite skavtstvo v ^ilu?

Nam lahko predstavite skavtstvo v ^ilu?

Nam lahko predstavite

^ilska skavtska zveza je ~lanica interameri{ke regije, v katero spadajo dr`ave severne, srednje in ju`ne Amerike. V organizaciji izvajamo lo~en program za de~ke in deklice v najmlaj{i starostni skupini, medtem ko program za starej{e temelji na sovzgoji. V organizaciji imamo dobro razvito infrastrukturo, imamo pa tudi dobre pogoje za delo (veliko izobra`evalnih centrov, tabornih prostorov) in sistem izobra`evanja vodij.

^ilska skavtska organizacija je v zadnjih letih prepoznavna predvsem po okoljski vzgoji in projektih razvoja lokalne skupnosti, predvsem pri izobra`evanju in organiziranju prosto~asovnih aktivnosti za mlade. Pomembno vlogo igra tudi pri izvajanju programov vlade s podro~ja dela z mladimi.

Kako kot predsednik organizacije gostiteljice gledate na jamboree?

Podpora ideji, da jamboree organiziramo v ^ilu (za ^ile je glasovalo ve~ kot 75% ~lanic WOSM-a), pomeni veliko priznanje in zaupanje na{i dr`avi. Te odgovornosti se zavedamo in bomo storili vse, da bodo udele`enci od{li z lepimi spomini. Seveda je zelo pomembna tudi povezava skavtstva z razvojem dr`ave. Po jamboreeju bo prostor postal izobra`evalno-po~itni{ki center za mladino s socialnega roba in lokalno skupnost. Na{a usmeritev je klju~, zakaj nas tako mo~no podpira predsednik in ~ilska vlada (v ~ilskem “Skavt-klubu poslancev” je kar 40 ~lanov) ter ministrstvo za turizem, kmetijstvo in {olstvo. Prav slednje vzpodbuja napredek v {olskem sistemu in jamboree pomeni pribli`evanje k temu cilju.

OSEBNA IZKAZNICA

Leto ustanovitve: 1909

Prva skavtska organizacija v Ameriki

[tevilo ~lanstva: Skupaj okoli 70.000 ~lanov, od tega

34.407 v WOSM-u (podatki iz aprila 97)

Skavtskih skupin (rodov): ve~ kot 800 po celi dr`avi

Starostne skupine:Lobatos/Golondrinas 7-11

Scouts/Guias 12-16

Pioneros/Caminantes 17-20

Moto: Siempre listo (Vedno pripravljen)

^ile bo ob koncu tiso~letja, v ~asu jamboreeja, postalo svetovno mesto mladih. Opazovali nas bodo milijoni, kako znamo `iveti brez napetosti in stresa, drog in drugih tegob dana{nje mladine. Gradimo mir skupaj in poka`imo, kako trdni so lahko na{i zidovi.

INTERNET

Internet Internet odslej ponuja doma~o stran slovenske odprave na 19. svetovni jamboree. Stran je namenjena obve{~anju udele`encev o novostih v zvezi z udele`bo, hkrati pa bomo stran uporabili tudi v podporo programa “Pridru`i se”.

Naslov strani je:

http://www2.arnes.si/~ljzts1/index.html. Pripombe, mnenja in predlogi so za`eleni in jih bomo sproti objavljali, na vpra{anja pa poiskali tudi odgovore.

Z leve proti desni Rolando Fuentes, Patrick Lyon in predsednik ^ila Eduardo Frey

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

INFORMACIJE IZ SVETOVNEGA SKAVTSKEGA KOMITEJA

Na drugem letnem sre~anju svetovnega skavtskega komiteja konec septembra 97 v @enevi so ~lani sprejeli naslednje sklepe:

• Znesek, ki ga Svetovna skavtska fundacija prispeva za delo Svetovne skavtske organizacije, naj bi se v letu 199798 pove~al s 850.000 na 1.1 milijona {vicarskih frankov.

• Po sedmih razli~nih opozorilih so zaradi nepla~ane ~lanarine v preteklih letih za~asno izklju~ili 6 skavtskih organizacij. 30 organizacij bo izgubilo pravico glasovanja in predlaganja kandidatov, lahko pa bodo po{iljale mlade na svetovne akcije in dobivale Scoutpak (informacije WOSM-a).

• Organizacijam, ~lanicam WOSM-a, se po{lje dokument o vzgoji mladih “Izjava za prihajajo~e XXI. stoletje”, ki ga je pripravil WOSM ob sodelovanju WAGGGS (svetovno zdru`enje vodnic in skavtinj), YMCA in YWCA (mladinsko kr{~ansko zdru`enje mo{kih in `ensk), Red Cross Youth (mladinskega Rde~ega kri`a) in International Award Association (mednarodno zdru`enje za posebna priznanja). Z dokumentom `elijo organizacije poudariti prisotnost in verodostojnost neformalne vzgoje mladih. Izjava je napisana v {tirih jezikih.

• V strate{kem na~rtu skavtstva v naslednjem obdobju je tudi prilagoditev “Izjave o namenu skavtske organizacije”. Do konferenc skavtskih regij v letu 1998 naj bi na-

cionalne organizacije pripravile svoje predloge in dopolnila (za osnovo so jim izhodi{~a dveh komisij, ki sta delovali v okviru pretekle skavtske konference v Oslu 1996), kon~no obliko pa naj bi ~lanice sprejele na naslednji svetovni skavtski konferenci leta 1999 v Durbanu v Ju`noafri{ki republiki.

• V postopku sprejemanja v ~lanstvo WOSM sta dve novi dr`avi. Gruzija in Slova{ka izpolnjujeta pogoje za polnopravno ~lanstvo, po~akati pa morata tri mesece, v katerih ~lanstvu ne sme nasprotovati ve~ kot 10% ~lanic organizacije.

• V Manili je avgusta 1997 potekala druga skup{~ina Svetovne skavtske parlamentarne unije. Na skup{~ini je sodelovalo 165 predstavnikov (80 parlamentarcev) iz 45 dr`av, ki so sre~anje ocenili kot uspe{no, pohvalili pa so tudi gostitelje, skavtsko organizacijo s Filipinov.

• Evrazijska regionalna skavtska organizacija (Regional scout organization of Eurasia), {esta regionalna skavtska organizacija, je dobila zeleno lu~ za za~etek samostojnega dela. Njene ~lanice bodo postale Armenija, Belorusija, Gruzija ,, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Rusija, Ukrajina in Tad`ikistan. Tako se bo priklju~ila Evropski, Afri{ki, Arabski, Azijsko-pacifi{ki in Interameri{ki skavtski regiji.

SOJUZ NA IZVIDNICI NA MAKEDONIJA

TUDI URADNO ^LANI SVETOVNE SKAVTSKE ORGANIZACIJE

Zdru`enje izvidnic in izvidnikov iz

Makedonije je do~akalo tudi uradni

sprejem v Svetovno skavtsko organizacijo. Pod {tevilko 146 se v dosjejih

WOSM-a skriva organizacija, katere korenine segajo v leto 1921, ko je bil v Skopju ustanovljen prvi steg. Razvoj se je nadaljeval leta 1923, ko je bil ustanovljen steg v Kumanovem, kmalu zatem pa {e v drugih krajih v regiji ob

reki Vardar. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje prekinjeno, leta 1953 pa ponovno osnovano pod dana{njim imenom. Po osamosvojitvi Makedonije je organizacija za~ela s prenovo statuta, prisege in zakonov, program pa je prilagodila potrebam dana{nje mladine.

Oktobra 1995 je bila organizacija priznana kot mladinska nevladna organizacija, lansko jesen pa tudi kot

uradna ~lanica WOSM-a.

V Makedoniji je danes okoli 3.500 izvidnic in izvidnikov v {tirih starostnih vejah. 28 stegov je raztresenih po dvanajstih mestih po Makedoniji, imajo pa tudi 4 stege pore~anov. Sede` organizacije je v Skopju, makedonski izvidniki pa imajo svoje taborne centre {e ob Ohridskem in Prespanskem jezeru. PUGY

KANDERSTEG

»DOM SKAVTOV« PRAZNUJE 75.

OBLETNICO

Skavtski center Kandersteg letos praznuje svoj 75. rojstni dan. Ob tej prilo`nosti so pripravili poseben program, prilagojen letnemu ~asu. Ker je uradni datum obletnice 12. februar 1998, so v tem ~asu za obiskovalce pripravili ugodnosti in presene~enje – veliko zabavo. Spomladi bodo organizirali “Mednarodni mini tabor” (od 17. do 23. maja) za popotnike stare od 18 do 25 let, poskrbeli pa bodo za posebno vzdu{je. V poletnem ~asu je na tabornem prostoru v Kanderstegu `e obi~ajno ve~ kot 1000 skavtov z vsega sveta, {e posebej sve~ano pa bo 1. avgusta, ko bodo tudi v drugih krajih po [vici praznovali Dan dr`avnosti. Jeseni bo ~as za pospravljanje in obnovo, zato v centru vabijo prostovoljce na “Mednarodni delovni teden”, poskrbljeno pa bo za namestitev in prehrano.

Pester program kar sam vabi, da se katere od ponujenih dejavnosti udele`imo. [e vir dodatnih informacij: http:// www.kisc.ch

EVROKORAKI 98

PRAVA EVROPSKA AVANTURA

Letos so Evrokoraki bogatej{i za nekaj novih projektov (12 ve~ kot lani), predvsem pa je razveseljivo, da se je letos dr`avam, ki organizirajo Evrokorake, pridru`ila tudi Slovenija s skavtskim centrom v Marindolu. Skupaj je sedaj na seznamu 22 evropskih dr`av.

Iz leto{nje izdaje predstavljamo:

MLYN – ^e{ka republika

Prvi~ so Evrokorak pripravili tudi v ^e{ki republiki, in sicer v bli`ini Brna, drugega najve~jega ~e{kega mesta. Mlyn bo mladim ponudil pregled ~lovekove zgodovine od jam, neandertalskega ~loveka, keltske in slovanske hi{e, srednjeve{kih gradov, baro~nih cerkva in Napoleonovega bojnega polja do civilizacije dana{njega ~asa. Poleg tega ponuja taborni center nacionalne skavtske organizacije Junak tudi neokrnjeno naravo, v kateri se je mo`no preskusiti v razli~nih skavtskih ve{~inah.

BUCHER BERG – Nem~ija

Tabor je v najve~jem naravnem parku v Nem~iji. Zaradi tega je veliko delavnic vezanih na raziskovanje in o~uvanje narave, seveda pa so na voljo tudi izleti s kolesom, kanujem, hajki, obiski jam ali potepi. V bli`njem mestu imajo naravoslovni muzej, kjer so predstavljene krajinske zna~ilnosti, razli~ni biotopi in `ivljenje v njih ter geolo{ke zna~ilnosti. Ker je tabor geografsko postavljen v sredi{~e Evrope, ga obiskujejo skavti iz vse Evrope, kar mu daje {e poseben ~ar. Poleg tega pa je mo`no v taboru delati kot ~lan prostovoljnega osebja. ^e vas ta oblika pre`ivljanja prostega ~asa poleti veseli, pohitite s prijavami – sedaj je pravi ~as.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral naziv taborni{ke akcije.

1. Kaj je supernova? U U U - naziv taborni{ke akcije, P P P Pmo~na eksplozija neke zvezde, G G G G G - skavtska igra.

2. RSO je kratica za: A A A A A - Rod svobodnih obrtnikov, Z Z Z Z - Rod samotnih ostrigarjev, O O O O O - Rod stra`nih ognjev.

3. Vod bo dobro deloval, ~e: C C C C C- bo imel vodnik vsaj visoko izobrazbo, H H H H H- bo vodnik vedno v kroju, K K K K K- bo vodnik dobro poznal svoj vod.

4. Glavna funkcija gama{ je: A A A A A- prepre~ujejo vdiranje snega v ~evlje, V V V V V- varujejo gle`nje pred mrazom, B B B B B- zaradi `ivahnih barv nas varujejo pred lovci.

5. Reka Krupa izvira: L L L - v Beli krajini, F F F - na Kozjanskem, @ @ @ @ - v Prekmurju.

6. ^ile je v: ^ ^ ^ - srednji Ameriki, [ [ [ [ [ - Aziji, Z Z Z Z Z - ju`ni Ameriki.

7. 22. februarja je: T T T T T - dan razmisleka, B B B B B - dan tabornikov, II II I - dan Zemlje.

8. Rod mo~virskih tulipanov organizira tekmovanje: S S S S - Bi~ikleta `ur, @ @ @ @ @ - NOT, C C C C - Bra~i~evi dnevi.

9. "Gozdovnik raziskuje Slovenijo" je: B B B - nov projekt ZTS, D Dvsakoletna akcija predvojne gozdovni{ke organizacije, K K K Kraziskovalni projekt Gozdarskega in{tituta.

Kon~no smo izvedeli, zakaj je zdaj `e skorajda pozabljeni

kuharski upravnik oziroma upravni{ki kuhar Ivek "potegnil {puro" nazaj v rodno mu [tajersko in zapustil ni~ hudega slute~e tabornike s praznimi `elod~ki v bohinjski Gozdni {oli.

To nam je sam Ivek razodel v tajnem telefonskem pogovoru, takoj ko je mariborski `upan Kri`man v {tajerski prestolnici spet vzpostavil telekomunikacijske povezave z ostalim svetom. Glavni razlog za Ivekov odstop je bil, po njegovih besedah, skrivni hobi, ki ga goji na{ Frane. Na{ Frane je namre~ zelo malo doma, ker ima tako zelo veliko dela in zaradi tega nikakor ne pride do izraza tisti njegov hobi. Da, uganili ste, gre za kuhanje!!

Frane je bil Iveku stra{no nevo{~ljiv, ker je slednji kuhal s takim zanosom, s tako predanostjo, naravnost z ljubeznijo do tega plemenitega opravila.

Frane je tako skoval pravo zaroto, kako bi se znebil Iveka, da bi lahko kon~no sam poprijel za kuhalnico, lonce in kuhinjske krpe. V ta na-

10. ^e ma{ujejo predstavniki {tirih kr{~anskih cerkva, se ma{a imenuje: M M M - multireligiozna, II I - ekumenska, JJ JJ J - quatrolateralna.

11. Lu~ miru, ki jo skavti raznesejo {irom po Evropi, pri`gejo: O O O Ona Dunaju, C C C C C - v Betlehemu, ^ ^ ^ ^ ^ - v Atenah.

12. Kako bi naslov "Ejga, zveza, zakva …" prevedli v knji`no sloven{~ino? E E E E E - "^uj, zveza, kak' to…", L L L L L - "O{tja, zveza, kaku tu…", N N N N N - "Zveza, zakaj…".

13. V Dolskem deluje: P P P - Rod Sivega volka, R R R - @erjavov rod, T TRod zelenega `irka.

14. Na~elnik komisije za program ZTS je: A A A A A - Darko Jenko, N N N NJo`e Zagorc, G G - Emil Mumel.

men je v Gozdno {olo naselil polhe, da so pono~i stra{ili Iveka in mu niso dali spati, tako da se je zjutraj zbujal s ~rnimi podo~njaki pod o~mi in kljub najbolj{im namenom ni mogel kazati sicer veselega, odprtega in optimisti~nega zna~aja nadobudnim tabornikom. Franetu je ukana povsem uspela in Ivek je bil prisiljen zbe`ati iz Gozdne {ole, tako da je mesto glavnega kuharja ostalo prazno. Frane zdaj rad odrine v Bohinj, saj ve, da ga tam ne ~akajo samo te`ave, pa~ pa tudi prijetno in antistresno mesto za {tedilnikom. A ni lepo, ko se ~loveku izpolni njegova `elja? Uf!

Va{ stric Volk

BREZBARVEN PLIN, NH3

KRI@ANKA

TIBETANSKO GOVEDO ZA VLEKO

BLA@ILNIK UDARCEV PRI AVTU

KONJI^EK@. IME, NIKOLI NI SITA NAJDALJ[A REKA NA SVETU IGRALEC NICHOLSON

KRALJICA [PORTOV

STRAH TONE

BUTALA

KOT MED SEVEROM IN TO^KO RAZGALJENEC SLOVENSKI JEVGENIJ IZBRANCI, ODLI^NE@I

ENAKI ^RKI EDO ^RNEC

KRANJ RADIOAKTIVNI ELEMENT ALENKA PINTARI^ KILOGRAM TUDI SLEP PETELIN KURO NAJDE

ZAHODNA SOSEDA SLOVENIJE

LITIJ JAZ, TI IN ON

CILJ

LOKOSTRELCA

VZKLIK PRI BIKOBORBAH @IVLJENJSKA TEKO^INA MEDNARODNI STANDARD

NJEGA JANEZ BOLJKA

FRANCI PAV[ER, ML. MESTO V DALMACIJI (VOJNA) ADUT PRVI SLOV. NA EVERESTU BREZ KISIKA SPEVI ZA SOLISTA V OPERI PREBIVALCI ARABSKEGA POLOTOKA LESK ENAKI

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 2

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. marca 1998 najkasneje 15. 1998 15. na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.