CENE TE^AJEV

Rubrika z naslovom "Ejga, zveza, zakva.." je tudi prvi~ na straneh Tabora, uvedli pa smo jo za vse tiste, ki bi radi, da vam taborni{ki funkcionarji odgovorijo na tista vpra{anja, ki se vam zastavljajo na rodovih sejah ali v razli~nih debatah. Vpra{ajte vse, kar vam pade na pamet, mi pa bomo poiskali primernega “odgovornika”. ^e z odgovorom ne boste zadovoljni, se oglasite ponovno in zahtevajte {e ve~. Tabornike iz ZTO Kranj moti visoka cena in{truktorskih te~ajev, zato smo Iva [tajdoharja prosili za natan~no specifikacijo in kratek komentar na to temo.

Ve~krat smo sli{ali pripombe o cenah te~ajev. Seveda, da so za taborni{ke razmere predragi, da zlorabljamo statutarno dolo~ilo o zahtevani izobrazbi na~elnikov, da nekdo neupravi~eno slu`i mastne denarce. Prikrite o~itke je bilo sli{ati celo na skup{~ini ZTS, ko se je razpravljalo o stro{kih zleta.

Ne re~em, da so te~aji poceni. Vendar lahko z gotovostjo trdim, da so glede na primerljive te~aje drugih organizacij precej (20 do 30 odstotkov) cenej{i. In ~e bi se dalo primerjati vrednost tistega, kar te~ajniki na te~ajih pridobijo, preko njih pa tudi rodovi in ~lani z bolj{im vodenjem programskih aktivnosti, potem bi lahko mirno ugotovili, da taborni{ka mlade` pravzaprav zelo poceni dobiva dobre vodje.

V pojasnilo objavljam izra~un leto{njih cen temeljnega in nadaljevalnega te~aja v Bohinju za leto 1997, ki je bil pripravljen v juniju mesecu.

Kot vidimo, so v kalkulaciji cen zajeti le neposredni stro{ki. Niso pa zajeti posredni stro{ki, kot recimo usposabljanje vodij te~ajev na te~aju za in{truktorje 2. stopnje, splo{ni stro{ki zveze (prostori v Ljubljani, delo strokovne slu`be za te~aje, razne storitve kot so telefoni, vodenje ra~unovodstva, ~i{~enje prostorov, popravila pisarni{kih strojev in podobno) in stro{ki investiranja v G[ ZTS, ki je bilo v zadnjih letih zelo intenzivno. In {e bi se kaj na{lo.

Iz izra~una tudi vidimo, da vodstvo te~aja dobi v zahvalo le povra~ilo potnih stro{kov. Lahko smo zadovoljni (sam sem tudi zelo po~a{~en, da imam prilo`nost delati s takimi taborniki v vodstvih te~ajev), da ti taborniki kot dragoceno vrednoto gojijo tovrstno pro-

KALKULACIJACENTE^AJEV97

stovoljno delo in da pravzaprav ves svoj jaz dajejo na voljo organizaciji in tabornikom, ne glede na to, iz katerega rodu prihajajo.

Izra~un ka`e, da je bila cena leto{njih te~ajev ni`ja od ra~unske. To je bilo mo`no, ker smo prejeli nekaj dr`avnih dotacij, ki jih poleg ni`anja cene uporabimo {e za regresiranje cene te~ajnikom iz novo nastajajo~ih rodov (~e ne najdemo skupaj vira v kraju, kjer za~enja delovati) in delno za pokrivanje posrednih stro{kov.

Pa lepo pozdravljeni!

Temeljniin{truktorskite~aj-7dni,predvideno{teviloudele`encev25,predvideno{tevilo vodstva5 vrstastro{kakolceneznesek

1Priprave2sestanka2x5udel101.50015.000 2Bivanjeudele`encev25x7dni1751.600280.000

3Bivanjevodstva5x8dni401.60064.000

4Bivanjepredavateljev5x1dan51.6008.000

5Potnistro{kivodstva56.50032.500

6Potnistro{kipredavateljev56.50032.500

7Fotokopirnistroj-najem6.500532.500

8Gradivazateme-papirA4inbarva6.500213.000 9Materialzaudele`ence301.15034.500 (mape,rutke,na{itek,badgezimenom)

10Po{tnine,pismadopisi150304.500

11Pisarni{kimaterial20.000

12Fotografskimaterialinstoritve5.000

13Videomaterial1870870 SKUPAJ542.370 izra~uncena 21.69519.500

Nadaljevalniin{tr.te~aj-8dni,predvideno{teviloudele`encev25,predvideno{tevilo vodstva5 vrstastro{kakolceneznesek

1Priprave2sestanka2x5udel101.50015.000

2Bivanjeudele`encev25x8dni2001.600320.000

3Bivanjevodstva5x9dni451.60072.000

4Bivanjepredavateljev5x1dan51.6008.000

5Potnistro{kivodstva56.50032.500

6Potnistro{kipredavateljev56.50032.500

7Fotokopirnistroj-najem6.500532.500

8Gradivazateme-papirA4inbarva6.500213.000 9Materialzaudele`ence301.15034.500 (mape,rutke,na{itek,badgezimenom)

10Po{tnine,pisma,dopisi150304.500

11Pisarni{kimaterial20.000

12Fotografskimaterialinstoritve5.000 13Videomaterial1870870

SKUPAJ25590.370 izra~uncena

23.61521.500

Rubriko Taborov svet uvajamo namesto nekdanje in{truktorske porote, na{i »svetniki« pa se bodo potrudili z nasveti, razmi{ljanji in idejami v zvezi s te`avami, ki jih imate kot vodniki, in{truktorji, na~elniki … Aktualne probleme sicer poznamo tudi mi, v uredni{tvu, veseli pa bi bili, ~e nam jih sporo~ate tudi vi, da vidimo, kaj se dogaja v »bazi«. Hkrati vabimo tudi vas, dragi bralci, da se odzovete na konkreten problem z va{imi mnenji. Po{ljete jih lahko pisno v uredni{tvo ali na elektronski naslov igor.drakulic@guest.arnes.si. Vsaki~ bomo namre~ objavili dva problema – enega bomo »razre{ili« z va{o pomo~jo, drugega pa izpostavili.

NOVOPE^ENA TABORNICA

Tabornica je uspe{no opravila vodni{ki te~aj, po njem je bila navdu{ena in si je svoj vod {e bolj `elela. @elja se ji je kmalu izpolnila. Zdaj se sre~amo z njenim problemom. @e po nekaj vodovih sre~anjih je vodni~ino navdu{enje splahnelo, saj je ugotovila, da delo z vodom ni le zabava, da se vse skupaj precej razlikuje od pri~akovanj: otroci so nemirni, neubogljivi, ne poslu{ajo, so nagajivi. Vodnica je razo~arana, izgublja voljo za delo z vodom.

KAJ STORITI?

Na~elnik dru`ine (ali rodu) se mora z vodnico dobro pogovoriti. Na~elnik ali drug izku{en tabornik naj ji ponudi pomo~ pri pripravi vodovih sre~anj, prispeva ideje za aktivno vklju~evanje ~lanov voda, predlaga primerne igrice, ki so lahko uvod v predvideno temo sre~anja.

Morda bo uspe{na pomo~ na~elnika (ali drugega vodnika) pri izvedbi nekaj njenih vodovih sre~anj. Tako bo vodnica videla, kako se lotiti teme sre~anja, kako voditi temo, da ~lane voda aktivno vklju~i vanjo. Da vodnica v svojem vodu ne izgubi avtoritete, bo morda bolje, ~e namesto tega sama sodeluje pri izvedbi nekaj vodovih sre~anj pri drugih, izku{enih vodnikih.

Na vodni{kih sestankih naj na~elnik spodbudi pogovor z ostalimi vodniki, saj jih veliko dela s prav tako »problemati~nimi« ~lani. Povejo naj, kaj storijo v podobnih situacijah, redno naj si medsebojno pomagajo z idejami in izku{njami z vodovih sre~anj.

To seveda ni recept za re{evanje tega in podobnih problemov. ^e si vodnica sploh {e `eli delati z vodom, pa se spla~a poskusiti.

ALI LAHKO PREPRE^IMO TAK[NE PROBLEME?

V glavnem lahko, ~e se zavedamo da je vodni{ki te~aj le del vzgoje vodnikov.

Najbolj{e od vsega je vklju~evanje kandidata za vodnika v delo z vodom. In sicer ga vklju~imo kot pomo~nika izku{enemu vodniku, da dela v vodu vsaj pol leta pred odhodom na te~aj. ^e to ni mogo~e, ga vklju~imo vsaj v izvedbo vodovih akcij, delo z vodom na zimovanju ali pa vsaj kot pomo~nika vodnika na taborjenju.

Tako se bodo~i vodnik soo~i z vodom, z razli~nimi otroki, njihovimi muhami in tudi s problemi. To pa je najbolj{a priprava na samostojno delo z vodom. Pa tudi od vodni{kega te~aja bo tako pripravljen te~ajnik odnesel najve~.

Vem, da ste v marsikaterem rodu prisiljeni na te~aj poslati vsakogar, ki poka`e vsaj malo zanimanja, in da tak{ne priprave niso vselej mo`ne. Poskusite pa jih izvesti v ~imve~ji meri.

Vsekakor se mora na~elnik s kandidatom za vodnika pred te~ajem temeljito pogovoriti. Poizve naj, kak{ne so nje- gove `elje in pri~akovanja, jasno naj mu predstavi, kak{no je dejansko delo vodnika.

Po te~aju naj na~elnik upo{teva mnenje, ki ga o te~ajniku dobi od vodstva te~aja. Na podlagi tega naj se pogovori z »novope~enim« vodnikom. Novi vodnik potrebuje tudi pomo~ na~elnika ali izku{enih vodnikov pri letnem na~rtu dela in na~rtovanju vodovih sre~anj.

Na sestankih vodnikov naj vedno vsakdo pove, kako mu je uspelo minulo sre~anje, kje je imel probleme, kaj je bilo v redu, kaj priporo~a tudi drugim. Vodniki naj povedo, kaj predvidevajo za naslednje vodovo sre~anje in kako se bodo zadeve lotili. Tu lahko pride do izmenjave izku{enj med vodniki – to je {e kako potrebno. Na tak{nen na~in bo tudi na~elnik (dru`ine) vedno na teko~em.

Veliko uspeha pri delu!

Ta problem je zelo pogost. Mislim, da redki novope~eni vodniki ({e posebej vodniki M^ vodov) uspejo z novim vodom kar takoj od za~etka. Na te~aju dobi{ nek zagon in motivacijo za delo, ki pa se kmalu lahko sesujeta. ^e ~lane pravilno zaposli{, bo manj te`av. Ugotoviti mora{ njihove interese. Mislim, da je najbolje, ~e v tem primeru posku{a{ priti v stik s star{i (pri mlaj{ih) in preko njih izve{, ~esa si `elijo mladi nadobudni taborniki. Lahko pa seveda vpra{a{ tudi ~lane voda. Seveda vseh `elja ~lanov ne more{ uresni~iti. Pri M^-jih (tudi pri mlaj{ih GG-jih) je pomembno, da vsako stvar uvaja{ z igro, ki mora biti zabavna. Npr.: za u~enje potnih/topografskih znakov lahko uporablja{ igro Spomin. Za to ni potrebno nobeno predznanje. Najprej i{~ejo le pare, hkrati pa se nau~ijo pomena znakov. Takih primerov bi lahko na{tel {e mnogo. Veliko se novope~eni vodniki nau~ijo tudi iz Taborov (tudi iz starej{ih {tevilk), kjer je kar veliko koristnih nasvetov. Samo PREBRATI ga je treba.

Urban Purkat - Purgy, na~elnik Purkat - Purgy, na~elnik

Urban Purkat - Purgy, na~elnik Purkat - Purgy, na~elnik dru`ine GG, Rod Louisa Adami~a, Gro- dru`ine GG, Rod Louisa Adami~a, Gro- Louisa suplje suplje

^lani voda se o~itno niso navdu{ili nad programom vodnice. Predlagal bi ti, da jim ponudi{ kup~ijo. Del sre~anja (10 min) se igrate igro po njihovi izbiri, preostali ~as pa delate po tvojem programu. Dobili bodo ob~utek, da odlo~ajo o sre~anju, hkrati pa bodo raje ubogali vodnico, ker "je dobra".

Tonejc, ki bo nasvete sprejemal po elektronski po{ti matija.tonejc matija.tonejc @ guest.arguest.arguest.arguest.arnes.si nes.si nes.si ali po pol`ji po{ti na naslov: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Taborov svet.

Jure Orehek, vodnik M^, Rod svo-

Jure Orehek, vodnik M^, Rod svo- Orehek, vodnik M^, Rod svo-

Sicer se `e dolgo ~asa nisem ukvarjal s tak{nim problemom, ker so "moji" `e PP-ji, vendar je treba ~lane vode po mojem mnenju `e na za~etku zelo zainteresirati, poleg tega pa si ustvariti podobo, ki jo bodo ~lani ob~udovali, spo{tovali. ^e bodo ugotovili, da taborniki niso prisila, pa~ pa najbolj{e mo`no pre`ivljanje prostega ~asa, bodo vodnico z veseljem poslu{ali.

Predlagam, da na za~etku po~nejo bolj preproste stvari, gredo v kino, na tortico ... Dobra poteza je tudi, ~e zakurijo ogenj in zraven kaj pojejo, pe~ejo ("tamali" so nori na ogenj), ali pa naj jih povabi k sebi in naj pe~ejo pala~inke.

Za tiste, ki ste `e oboro`eni z elektronsko po{to, pa le nekaj tehni~nih navodil:

1. V okvir~ek "subject" vedno napi{ite TABOROV SVET.

2. Ob koncu se podpi{ite s polnim imenom in priimkom, navedite funkcijo v rodu in ime rodu ter mesta, v katerem deluje. Dodajte tudi svoj elektronski naslov.

Ob koncu se vsem ZELOOOOO LEPOOOOO ZAHVALJUJEMOOOOO za sodelovanje v tej rubriki, ki je za`ivela `e takoj na za~etku, hkrati pa vabimo vse bralce, da nam posredujejo svoja vpra{anja, dileme in te`ave, na katera bo Taborov svet posku{al najti prave odgovore. Vpra{anje napi{ite na dopisnico, nanjo nalepite spodnji kupon~ek in `e se boste zna{li v bobnu za nagradno `rebanje. Med vsemi dopisnicami bomo namre~ vsak mesec iz`rebali dobitnika lepe knji`ne nagrade iz Zadruge ZTS.

KUPON [T. 1:

Ime in priimek:

Naslov:

Kraj in po{ta:

Rod:

Luka Pozni~, Ra{i{ki rod, Ljubljana

Luka Pozni~, Ra{i{ki rod, Ra{i{ki

BESEDA IZ UREDNI[TVA

Sporo~il, ki smo jih prejeli za Taborov svet, je bilo ve~, kot je tu objavljenih. Tiste, ki tokrat niste pri{li v o`ji izbor, obve{~amo, da vas bomo za mnenje povpra{ali v eni od naslednjih {tevilk, zato ne obupajte.

Urednik te rubrike je in bo Matija

3. Na na{e povabilo k sodelovanju v rubriki Taborov svet obvezno odgovarjajte s tipko REPLY, da bomo uredniku Matiji olaj{ali iskanje po kupu prispele po{te (pozdrav @ivjo v "subjectu" je sicer res nekako prijaznej{i od strogo formalnega "Re: Taborov svet 1", vendar je slednji precej bolj razpoznaven).

4. ^e boste odgovarjali kar v pismu, uporabljajte standard csz, ~e pa boste k pismu pripeli dokument (.doc) z odgovorom, naj bo ta v formatu Word 6.0 za Windows 95.

5. Prosimo vas tudi, da v odgovoru izrecno navedete, ali `elite, da ob va{em podpisu dodamo tudi va{ elektronski naslov. Morda bo hotel kdo polemizirati z vami, ali vas pohvaliti.

Datum:

Podpis:

ZADENITE KNJI@NO NAGRADO!

Skupinica navdu{encev v rodu razmi{lja o izdaji rodovega glasila, pa ne vedo, s katerega konca bi se lotili stvari. Zanima jih kadrovska, tehni~na in vsebinska plat glasila, radi pa bi tudi vedeli, koliko cela stvar stane.