9 minute read

AKTIVNI MAKEDONSKI IZVIDNIKI

Iz Izvidni~kega odreda "Dimitar Vlahov" iz Velesa smo prejeli prijazno pismo, pod katerega sta se podpisala prof. Angel~e Gu{ev - Gu{e in Davor Ferina - Dado.

Makedonski izvidniki so v drugi polovici lanskega leta namre~ sodelovali pri izvedbi dveh ve~jih projektov, ki sta ju sofinancirali dve humanitarni organizaciji, ki v Makedoniji sodelujeta z nevladnimi organizacijami. Prvi projekt se je imenoval "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", {lo pa je za neke vrste vodni{ki te~aj, ki se ga je udele`ilo 50 ~lanov Zveze makedonskih izvidnikov. Ta projekt je podprl In{titut za trajne skupnosti, ki deluje v okviru Agencije za sodelovanje med mesti za med mesti Agencije za sodelovanje med mesti za med mesti pod pokroviteljstvom ameri{kega Dr`avnega urada (State Department). Vodni{ki te~aj je trajal pet dni, bodo~i vodniki pa so se u~ili o prisegi, zakonih, krojih, vodovi simboliki in duhu, na~rtovanju vodovih sre~anj, metodah dela, kratkoro~nem in dolgoro~nem na~rtovanju, igrah, ro~nih delih, ... Vsi udele`enci so morali ob koncu te~aja izdelati tudi osebni projekt. Drug projekt so poimenovali "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEMIJA", {lo pa je seveda za ukvarjanje z ekolo{kimi problemi v Velesu, posredno pa tudi v Makedoniji in na svetu nasploh. Namen projekta je bil, dvigniti ekolo{ko zavest med mladimi izvidniki v Makedoniji, in pomagati na{i materi Zemljici, da bi bila lep{a in ~istej{a. Teme so bile razdeljene po starostnih kategorijah, obdelovali pa so jih ob vikendih v oktobru in novembru. Na akademiji je sodelovalo 145 izvidnikov iz Makedonije, nosilec akcije pa je bila makedonska taborni{ka zveza. Finan~no je prisko~ila na pomo~ skopska lokalna podru`nica Regionalnega ekolo{kega Regionalnega ekolo{kega centra za srednjo in vzhodno Evropo centra za srednjo in vzhodno Evropo vzhodno s sede`em v Budimpe{ti.

Advertisement

@E RAZMI[LJATE O POLETJU?

[tiri km od Trogirja in dvajset km od Splita stoji tabortaborni{ki mladinski tabor Resnik ni{ki mladinski tabor Resnik ni{ki mladinski tabor Resnik, ki so ga leta 1996 postavili za tabornike in otroke - vojne `rtve v sklopu projekta "Son~no mesto". Tabor v velikosti 6.000 m2 je od morja oddaljen od 100 do 150 metrov, na njem pa je postavljenih 50 hi{ic s po dvema posteljama. Obstaja tudi mo`nost postavitve do desetih {otorov, v taboru pa je sicer poskrbljeno za sanitarije, tu{e, na voljo je jedilnica, dobro pa je opremljena tudi kuhinja. Veliko prostora je tudi za igranje in {portne aktivnosti.

^e bi vas morda zanimalo cenovno dokaj ugodno obmorsko taborjenje na Hrva{kem, se za podrobnej{e informacije obrnite na pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, telefon 061/ 313-180.

Zmaj~ki: v Gorje!!

Snobovci se spet nismo zmogli upreti lepi jesenski naravi in `e skoraj zimskemu vremenu. Tokrat nas je taborni{ki duh vodil v samotno ko~o v Gorjah pri Bledu (poudarek na samotno). Pravzaprav smo ~lani voda Zmaj~ki iz rodu XI. SNOUB po~itnikovali v ko~i tabornikov Poklju{kega rodu iz Gorij, katere smo spoznali pred pribli`no pol leta na mnogoboju. Takrat smo se zmenili, da bomo med jesenskimi po~itnicami skupaj izvedli akcijo dveh vodov.

ZMRZNJENI

In, res smo se prvi dan po~itnic, ob 6.00 zjutraj Maribor~ani zbrali na `elezni{ki postaji MB, zabavi in avanturam naproti. Pribli`no dve uri smo se z vlakom vozili v Ljubljano. Ko smo prispeli tja, smo se `e malo zbudili in ~akali na vlak, ki je - kot smo kasneje izvedeliimel rahlo zamudo. Ko se je po eni uri in pol spomnil pripeljati, smo se napol zmrznjeni, napol mrtvi zbasali na vlak in se za~eli tajati. Nekateri zvesti taborniki so imeli fiksno idejo, da se morajo spoznati z vsakim koti~kom vlaka in tako (blago re~eno) divjali po vagonih. Naj le re~em, da je vodnica "fajn" pridobila na kondiciji.

Prispeli smo na `elezni{ko postajo v Lescah. Odkrito re~eno, {e sanjalo se mi ni, kje smo. Vedela sem samo, da me zebe "ko pesa" in si `elim ~imprej priti do "tote" bajte. Kar oddahnili smo si, ko smo videli enega tabornika, Tihi mu pravijo, kako se maje proti nam, kot po njegovi navadi, z nasmehom do u{es. Peljali smo se {e kak{no uro in nato pri{li na na{ cilj.

KO^A

Ko~a stoji sredi gozda. Pred njo so nas ~akali taborniki PRG, ki so nam z veseljem pokazali njihov teritorij. Kmalu smo se spoznali in postali pravi kolegi. V hi{i nas je bilo pribli`no {tirideset. @e prvi dan smo imeli zelo zabaven taborni{ki ve~er, ki je, kot ponavadi, obsegal ogromno iger, petja in smeha. Dneve smo pre`ivljali ve~inoma zunaj, kjer smo se u~ili vozlanja, prve pomo~i, ustvarjali smo razglednice za na{e drage star{e, ogledali smo si stari mlin, podali smo se na tako imenovano "pujskovo pot" (kjer smo imeli ~ast spoznati {e vso okolico Gorja, katere prej {e nismo imeli prilo`nosti videti ...).

SUPER

PO^ITNICE

Pujskova pot je v bistvu nekaj podobnega kot proga pre`ivetja, le da se vse dogaja v naravi in je malo manj zahtevno. Vsekakor pa je ta pot pustila sledi na vsakomer od nas, ~e ne druga~e, na oblekah, ko blato no~e in no~e dol ... Seveda pa tudi tokrat nismo izpustili no~nega pohoda. Ob vseh teh pohodih po razli~nih hribih in gri~ih smo izvedeli, da ta kraj nima imena Gorje kar tako. Vsekakor pa moram pohvaliti vodnika, ki sta (~e izpustimo tistih nekaj `iv~nih zlomov in napadov - ha, ha) izpeljala zadevo zelo dobro in organizirala super po~itnice za svoje mlade tabornike. Da pa ne pozabim, moram povedati, da smo zadnjo no~ tudi krstili na{ega Jo{kota. Zanimivo je bilo videti, da imamo mi nekaj druga~nih obi~ajev kot pa Gorenjci, ~eprav `ivimo v isti dr`avi, skoraj enako govorimo (njim se {e zdaj ne sanja, kaj pomeni zokn, kaj {ele ~aga) in na nas padajo enaki `arki sonca ...

KONEC

Odhod je bil podoben prihodu, le da je bila tokrat na vlaku trikrat ve~ja gne~a. V Mariboru so nas pri~akale mamice in ateki in nas odpeljali vsakega na svojo stran. Domov smo pri{li dobre volje, ker smo se tako "fajn" imeli, pa tudi slabe volje, ker smo vedeli, da tako dobrega hajka {e dolgo ne bo mogo~e ponoviti.

DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (1) pi{e: Malus, ri{e: [eki

OBISK PRI ZDRAVNIKU TE JE ^ISTO POMLADIL!

ZARADI NOVEGA ^IPA SLI[IM BOLJE IN NI^ VE^ ME NE BOLI!

MENE JE KAR ZAMIKALO, DA BI [LA K LEPOTNEMU KIRURGU ...

NA OBRONKIH, LETO 2014. URA JE 15:00.

MALDER?!

TEPEC!

KAK[EN HARDVER!

TO JE VENDAR

KAKO SI LJUBOSUMNA! NAJINA NEZAKONSKA VNUKINJA LAURA KROF!

BABI, DEDI - KAKO SEM VAJU VESELA! POMAGATI MI MORATA!

OGROMEN PROBLEM IMAM: NARO^NIKI MNO@I^NO ODPOVEDUJEJO MOJO REVIJO TABOR! NOBENE LOGIKE NI V TEM - LE ZAKAJ BI KDO ODPOVEDAL NAJBOLJ[O SKAVTSKO REVIJO!?

KRANJ, TISKARNA TABORA. 15.30

KER STA PRVI^ TUKAJ, VAM MORAM NAJPREJ POKAZATI NA[EGA PATRONA. OGROMNO JE STORIL ZA TABOR ...

PROBLEMI S TABOROM SO SE ZA^ELI, KO SMO OBJAVILI ANKETO ZA BRALCE.

... NA KONCU PA GA JE [E POMAGAL PRIVATIZIRATI! ^E NE BI BILO NJEGA, NAJBR@ NE BI NIKOLI POSTALA UREDNICA.

DOBILI SMO @E 40.000 ODGOVOROV, TO^NO SE JIH DR@IMO, NARO^NIKOV PA JE VEDNO MANJ?!

Ru Ru Ru Ru Ru Meni Meni Meni Meni Meni

RU RU RU MENI MENI MENI MENI MENI

D D D D DALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

D D D D DALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED izredno resna rubrika za dru`abno kroniko in druge nor~ije

{okantno:

RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ

DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! -

Potem ko smo novembra uspe{no razkrinkali gorenjsko mafijo (ste videli, kako hitro je ukrepala policija?!), smo bili Daljnogledci prepri~ani, da smo dokon~no lustrirali vse gnilo in neskavtsko v ZTS. Nato smo se zdrznili ...

Pisemce A., objavljeno na mnenjskih straneh prej{njega Tabora, se je ve~ini bralcev verjetno zdelo popolnoma nedol`no. Nekaj o "mlaj{ih gr~ah", razlaga ~udne ideje, nenadna skrb za enakopravnost med spoloma, borba za lep{e samostalnike ... Ni~ omembe vrednega? V glavah ekipe RD je zvonil alarm!

A. se nam je `e od nekdaj zdel sumljiv. Vsi okoli njega so trdili, da veliko govori in malo naredi, hkrati pa je bil vedno povsod zraven in v sredi{~u dogajanja. Spra{evali smo se, kateri izmed velikih botrov ZTS ga vztrajno {~iti in sploh - zakaj?

Pred kratkim smo iz mesta ob Kokri dobili zanesljive informacije, da A. dela {e manj kot prej, da ga v rodu, h kateremu se javno pri{teva (~eprav ni njegov ~lan), skorajda ne vidijo ve~, da je z olaj{anjem odpovedal vodni{ki te~aj, ki naj bi ga organiziral ... Dobro, smo rekli, verjetno se je pos-

Gorenjska mafija se {iri v Avstrijo

S slike, ki smo jo posneli reporterji RD Slovenija, je lepo razvidno, da je kranjski Rod stra`nih ognjev (RSO) raz{iril svoje delovanje vse do Dunaja v Avstriji. Skrivajo se pod la`nimi imeni (Michael Boder je v resnici Miha Logar), da jih ne bi zalotila in{pekcija ZTS, ker ne pla~ujejo avstrijske ~lanarine.

Foto: Tine, RD Slovenija vetil projektu "mlaj{e gr~e", o katerem je imel toliko povedati ...

Potem pa se je v isti {tevilki Tabora zna{lo njegovo filozofsko razmi{ljanje, v katerem se javno odpoveduje razvijanju projekta "mlaj{e gr~e", in seznam aktivnih in{truktorjev, na katerem je tudi - A.! Kako, za vraga, smo se spra{evali. Kaj vendar dela ta A.?! Namig je pri{el iz virov blizu IO ZTS. Na{ informator nas je pomenljivo pogledal in rekel le to: "Veste, kaj dela A.? NI^!". Kar sapo nam je zaprlo.

Kako dolgo je A. vlekel za nos slovensko taborni{ko javnost! Delal se je, da ne dela ni~, pa je dejansko delal NI^! V tem je bil najbolj{i. Projekt NI^ je bil njegovo `ivljenjsko delo.

Neznansko inteligentna ~utara (NI^), ki jo je pod in{truktorskim vodstvom A. v popolni tajnosti razvila elitna enota taborni{kih strokovnjakov, je zdaj tik pred tem, da pride na tr`i{~e! Spremenila bo na{ pogled na ~utare. Nikoli ve~ nam ne bo dolg~as v divjini, nikoli ve~ ne bomo iskali partnerja za pogovor ob tabornem ognju, saj bo z nami NI^! Ne verjamete? Tistega pisemca "O mlaj{ih gr~ah" sploh ni sestavil A., temve~ je le zapisal razmi{ljanje svoje ~utare!!!

Neznansko inteligentne ~utare nam bodo vodile orientacijo na tekmovanjih, z jezi~nim senzorjem (testiranem na zletu) bodo presodile, kdaj smo zares `ejni, nudile nam bodo dostop do interneta, se po koncu svoje `ivljenjske dobe same odvrgle na ekolo{ko primerno mesto ...

Vse na{teto je le del~ek bolj{ega jutri, ki nam ga prina{a NI^. Konec koncev je najpomembnej{e, da bo tudi v svetovnem merilu NI^ ekskluzivno prodajala Zadruga ZTS, dobi~ek pa bo {el za delo organizacije, v prvi vrsti za pla~e vodij in vodnikov, pa tudi za pocenitev opreme (kroj bo cenej{i za 100 tolarjev!).

A., oprosti nam, ker smo dvomili vate!

Je lestvica pesmi, ki jih taborniki pojemo najraje, najpogosteje, ali pa so nam preprosto v{e~. Pravzaprav lestvice sploh {e ni, ker ~aka na vse nas, da nanjo uvrstimo pesmi, ki nam bodo naslednjo pomlad in poletje odzvanjale v u{esih.

Lestvica bo tudi in predvsem taborni{ka, tak{na s kitaro v roki, ovita v ~arobni sij tabornega ognja. Edini pogoj za uvrstitev na lestvico je torej prav ta, da pesem pri tabornikih tudi pojemo in ne samo poslu{amo.

Svoje predloge po{iljajte do zadnjega dne v mesecu na uredni{tvo revije

TABOR (za lestvico DVANAJST

O@IGOSANIH), kjer bomo v vsaki {tevilki objavili dvanajst najpopularnej{ih, hkrati z osmimi novostmi, ki se bodo za vstop med dvanajst veli~astnih {ele potegovale. V vsaki {tevilki TABORA bo seveda objavljen kupon~ek, tak ki ga brez te`av prilepi{ na dopisnico, na njem pa lahko glasuje{ za eno izmed DVANAJST O@IGOSANIH, ali pa predlaga{ novost.

Za za~etek seveda izkori{~am privilegij in predlagam prvih pet pesmi za DVANAJST O@IGOSANIH:

1. Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

2. Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

3. Zobar (^uki)

4. Uhvati ritam (Parni Valjak)

5. One (U2)

P.s.: Med po{iljatelji kuponov bomo vsak mesec iz`rebali enega dobitnika CD plo{~e. Spla~a se poskusiti!

DVANAJST O@IGOSANIH (1)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:-----------------------------------------------MENT

BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON P P P P rr rr r e e e e din, din, din, din, din, [uk [uk [uk [uk ar) ar) ar) ar) h e

^rna levinja na brisa~i le`i, Fis h preko svojih hrib~kov gleda mo{ke kot smeti. e

Zavidam brisa~i, ki o~itno dobro ve, Fis h kako je fajn v dolinah, kamor nih~e ne sme.

G A

Nisem ji pokazal, da sem bil pripravljen dat Fis h svojo du{o polno {arma, svojo pozno pomlad. e

Umival bi ji noge in sprehajal bi ji psa, Fis e naenkrat mi je glasno rekla: MENTOL BOMBON…

Narava mi je dala par u{es in par o~i, {tiri pri~e, da je res bombon kar si `eli.

No~e plesanja do zore z vrtnico v zobeh, no~e jastoga na `aru, tepihov po tleh.

^e bi brala moje misli, bi me b’lo po{teno sram, svoje najbolj skrite ~are sem ponujal ji zaman. Skuhal bi ji vampe, polakiral bi parket, vsako no~ bi ji pod oknom brenkal na{ sekstet:

G Fis e h e h e h

Mentol bombon, mentol bombon, e Fis e Fis to je klju~ od srca na{e Ilonke.

Sedem kilometrov pla`e ni ~rpalke ni trafik, kup nesre~e in brisa~a, ma`a in glavnik. Kje naj najdem zdaj bombone, sonce je `e padlo dol, grem lovit, kot ponavadi, babice tja na pomol.

Mentol bombon, mentol bombon, to je klju~ od srca na{e Ilonke.

This article is from: