IZLET V BOJ ZIMSKEMU SPANJU PROTI

Novoletni prazniki so mimo in `e smo v letu 1998. Tabor gre dalje z ve~jimi ali manj{imi spremembami in rubrika Izlet bo vztrajala tudi v leto{njem letu. @al ne meni osebno ne celemu uredni{kemu odboru Tabora v zvezi s to rubriko nekako ne uspe dobiti celovite povratne informacije od vas, dragi bralci. Sam mislim, da se z rubriko uspevam vsaj nekoliko izogibati uniformiranosti in da se lotevam razli~nih aktualnih zadevic povezanih z izletni{tvom in izleti {irom na{e domovine. Upam, da je rubrika vsaj nekaterim v{e~ tak{na kot je, seveda pa bomo veseli vsakega konstruktivnega predloga.

Gremo Na Sneg

Najprej se bomo nekoliko dotaknili alpskega smu~anja in smu~arije na urejenih smu~i{~ih. V Sloveniji imamo kar nekaj smu~i{~, ki so bolj ali manj urejena in tudi bolj ali manj zahtevna. @al se marsikatero med njimi v zadnjem ~asu spopada z zastarelostjo naprav, z majhno zmogljivostjo nihalk za dostop ter z lastni{kimi problemi (Vogel, Kobla, Velika planina, Zelenica). Problem obiska smu~i{~ so seveda {e relativno drage smu~arske vozovnice. Moj dana{nji namen ni opisovanje ali ocenjevanje smu~i{~ in tudi ne problematike povezane s smu~i{~i in smu~arijo, temve~ le poskusiti vzbuditi v vseh vas `eljo po obisku katerega izmed na{ih smu~i{~. Pa ne zato, ker bi dobival provizijo (he, he), ampak zato, ker je obisk smu~i{~a in smu~anje lahko prav lepa zimska taborni{ka akcija.

Zima je nekako na splo{no, v taborni{kem smislu, problemati~no obdobje. Kopico tipi~nih taborni{kih dejavnosti je pozimi, ~e `e ne nemogo~e, pa vsaj zelo te`ko izvajati (npr. {otorjenje, bivakiranje, orientacija, kurjenje ognjev, jame), letos pravim: “Pojdimo smu~at”. V skladu z zgoraj navedenim naj samo za ilustracijo omenim, da prireja

MZT Ljubljana v sodelovanju z RZR Zre~e ta mesec smu~arsko tekmovanje

“ Zlata `abica `abica Zlata `abica `abica `abica” na Rogli (razpis Tabor 11/97).

V spodnji tabeli navajam nekaj informacij povezanih z ve~jimi slovenskimi smu~i{~i od zahoda proti vzhodu, dnevna vozovnica (SIT) smu~i{~einformacijeodrasli{tudenti Kanin065 / 86 - 0223.000*

Kranjska Gora064 / 881 - 4143.5002.600

Vogel064 / 723 - 4663.5002.980

Kobla064 / 721 - 4142.8002.380

SC Cerkno065 / 17 - 4203.0002.600

Stari vrh064 / 688 - 0392.5002.200

Krvavec064 / 221 - 8293.5002.500

Golte063 / 839 - 1202.600*

GTC Kope0602 / 42 - 3912.3002.070

Rogla063 / 420 - 44253.1002.800

Mariborsko Pohorje062 / 220 - 88413.4002.900

* ni podatka

...). In`al marsikateri tabor- nik ter taborni{ka enota pozimi kar nekoliko drem-ljeta. Da bi prepre~ili taborni{ko zimsko spanje, moramo program nekako naploniti. Tedaj je koristno pose~i tudi na podro~ja, ki niso tipi~no taborni{ka. Lani v januarju sem predlagal obisk jam (Tabor 1/97: V katere vam bodo morda olaj{ale odlo~itev o obisku in izbiri smu~i{~a.

Na snegu je mo`no izvajati {e najrazli~nej{e druge aktivnosti kot naprimer `e ve~krat omenjeno turno smu~anje. Turno smu~anje ne pomeni vedno drage in komplicirane opreme in zahtevnih visokogorskih izletov ter s tem “rezervacije za izbrance”. Znani rek

“nih~e se ni rodil pameten” bi lahko nekoliko priredili “nih~e se ni rodil z znanjem in opremo turnega smu~arja”, ~emur sledi zaklju~ek, da se je potrebno tudi turnega smu~anja, kot vsega ostalega, u~iti postopoma. Ve~ina nas, ki turno smu~amo, je za~ela s smu~anjem po smu~i{~ih in s klasi~no alpsko opremo ter s “postopnim oddaljevanjem od urejene proge”.

@elim vam povedati naslednje. Marsikateri manj{i gri~ v bli`ini doma~ega kraja lahko ob primerni sne`ni odeji postane prizori{~e pravega “turnega smuka”. Vod GG-jev gre v januarju lahko npr. najprej eno soboto smu~at na smu~i{~e in nato teden dni kasneje na “alpsko turo”. Toda pri tem morate paziti predvsem na varnost. Na varnost udele`encev, na varnost drugih morebitnih sprehajalcev ter na varovanje drevja in rastlinja. Ostri robniki smu~i namre~ lahko hudo po{kodujejo gozdno rastje in izbira primerne smeri spusta je `e zaradi tega obvezna.

Mlaj{i taborniki (M^-ji) bodo prav gotovo veseli izleta s sankanjem. Prijetno sankanje lahko zdru`imo z igrami na snegu (kepanje, kadrovka, postavljanje sne`aka) ali z izdelavo pravega “eskimskega” igluja. Starej{im predlagam sankanje z Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a po vr{i{ki cesti. Na sankanje z Vr{i~a se lahko odpravimo v lastni organizaciji ali se udele`imo organiziranega no~nega sankanja (prevoz navzgor s terenskimi vozili, baklje ob poti, ...). Informacije v zvezi z organiziranim sankanjem z Vr{i~a lahko dobite na telefonski {tevilki 064 / 881 - 325 in 0609 / 623 - 701.

Kdor ne smu~a, morda te~e na smu~eh. Marsikatero slovensko smu~i{~e ima poleg urejenih smu~arskih prog urejene teka{ke proge. Teka{ke proge “po`enejo”, kadar zapade dovolj snega, tudi v bli`ini mnogih ve~jih in manj{ih krajev. Neko~ sem nekje prebral, da naj bi bila tek na smu~eh in turno smu~anje dva izmed najbolj zdravih {portov. To pa zato, ker pri tovrstnem udejstvovanju sodeluje prakti~no celo telo, dejavnost se odvija zunaj, v naravi in obi~ajno {e na nekoliko vi{ji nadmorski vi{ini, vse skupaj pa naj bi zelo ugodno vplivalo na telo.

ZA TISTE, KI NE MARAJO SNEGA

Osebno sicer ne razumem ljudi, ki ne marajo snega, a vem, da obstajajo. Vsem tem predlagam izlet na Primorsko, in sicer nekam pod Kra{ki rob. Kra{ki rob je niz strmih bregov in navpi~nih sten, ki se vle~e v smeri SZ - JV in na zahodu omejuje svetovno znano planoto Kras. Tod, pod Kra{kim robom, so tri bolj ali manj znane vasi: Osp, ^rni Kal in Hrastovlje. Osp Osp je majhna primorska vasica (svetovno znana je postala ravno z razmahom {portnega plezanja) v dolini reke Reka blizu italijanske meje in Trsta. V bli`ini se namre~ nahajata kar dve kra{ki jami udornici (kra{ki jami, katerih strop se je v preteklosti udrl) in stene teh jam so zdaj prizori{~e drznih podvigov plezalcev. Ve~ja se nahaja neposredno za vasjo, manj{a ( Mi{ja pe~ pe~ Mi{ja pe~ pe~ Mi{ja pe~) pa malo pred vasjo. Ve~ja je predvsem z VeVeVeVeVeliko osapsko steno liko osapsko steno liko osapsko tudi prizori{~e izredno te`kega tehni~nega plezanja, medtem ko Mi{ja pe~ sodi z nekaj izrednimi {portno-plezalnimi smermi v sam svetovni vrh. Zanimiv je tudi vzhodnej{i del Kra{kega roba s ^rnim Kalom, ki je trenutno najbolj znan po cestnih zastojih in nesre~ah (~rnokalski klanec) in s Hrastovljami

Zima je nekako na splo{no, v taborni{kem smislu, problemati~no obdobje. Kopico tipi~nih taborni{kih dejavnosti je pozimi, ~e `e ne nemogo~e, pa vsaj zelo te`ko izvajati (npr. {otorjenje, bivakiranje, orientacija, kurjenje ognjev, ...). In `al marsikateri tabornik ter taborni{ka enota pozimi kar nekoliko dremljeta. Da bi prepre~ili taborni{ko zimsko spanje, moramo program nekako naploniti. Tedaj je koristno pose~i tudi na podro~ja, ki niso tipi~no taborni{ka. Lani v januarju sem predlagal obisk jam (Tabor 1/97: V jame), letos pravim: “Pojdimo smu~at”.

(freska Mrtva{ki ples) v dolini reke Ri`ana ...

Verjemite mi, mo`nosti za lepa do`ivetja v naravi je tudi v januarju dovolj. Le topli postelji se moramo upreti, odpreti vrata ter se odpraviti ven, v naravo. Pojdite, poizkusite, ne bo vam `al.

ALBATROS