
11 minute read
NA POTI Z LU^JO MIRU NA POTI Z LU^JO MIRU
Od Dunaja do Cerkelj, 19. - 22. 12. 1997
je bil tudi Tabor
Advertisement
Ideja je povsem preprosta. Lu~ko, ki jo pri`gejo v Betlehemu, pripeljejo na Dunaj v Avstrijo. S poslanico miru in medsebojnega razumevanja je treba lu~ko raznesti v ~im ve~je {tevilo krajev po Evropi, v ~im ve~ cerkva in domov. Ideja je torej preprosta, le {e izvesti jo je bilo treba.
Na Dunaj In Z Dunaja
Tako smo na Dunaj odpotovali predstavniki obeh skavtskih organizacij v SlovenijiZSKSS in ZTS. [tirje taborniki in pet katoli{kih skavtov smo hitro na{li skupen jezik. Proti Dunaju smo potovali s kombijem, v katerem nas je neprestano zeblo. Na meji so blesteli na{i cariniki, ki so nas spra{evali, ~e morda ne vozimo alkohola in cigaret. Enemu izmed njih smo prijazno povedali, da gremo le po lu~ko miru. Ob besedah Betlehem in lu~ miru, se je tudi v carinikovi glavi pri`gala nekak{na zelena lu~, ki nam je pomagala pri izhodu iz dr`ave.
Vo`nja je hitro minila, saj smo bili vmes kar precej zaposleni. Zlagali smo sraj~ke ZTS (propagandni letaki) in se u~ili pesmico 'Nekaj lepega zate', ki je bila pripravljena za to akcijo `e lani.
Edwin Gre V Rusijo
izkazala in nas hitro pripeljala do na{ega gostitelja Edwina. Edwin je skavt, ki nas je v svojem velikem stanovanju lepo preno~il. Poleg vseh podrobnosti v zvezi s prireditvijo nam je tudi povedal, da bo ~ez nekaj dni sam odpeljal lu~ko v Rusijo. Z avtom se namerava preva`ati dobrih pet dni, saj bi rad razveselil ljudi skoraj pod Uralom.
Ve~er smo `eleli pre`iveti v znanem zabavi{~u Prater, pa je bil zaprt. ^udno, da se Avstrijci ob petkih ne zabavajo, smo si mislili. Naslednji dan smo si zelo na hitro ogledali nekaj dunajskih ulic in pozdravili {e glavnega organizatorja lu~ke miru. Sprejel nas je v posebni skavtski sobi, ki je bila lepo urejena, predvsem si imel ob~utek, da se je ~as tam ustavil. V sobi so bila poleg zastavic, krojev in rutk v kotu zlo`ena drva, saj so sobico ogrevali izklju~no z njimi. Kot je navada, smo se {e nekajkrat nastavili fotoaparatom, izmenjali nekaj lepih in toplih besed, izro~ili darila in od{li.
ZA^ELO SE JE
Gostiteljica osrednje prireditve je bila tokrat gr{ka pravoslavna cerkev. Intimno vzdu{je je pri~arala majhna cerkev, v kateri se nas je stisnilo precej skavtov iz vse Evrope - natan~neje, bili smo iz dvaindvajsetih dr`av. Sre~al sem tudi nekaj skavtov, ki so bili na zletu v Velenju.
Poleg ekumenske ma{e - to pomeni, da so ma{evali predstavniki {tirih kr{~anskih cerkva: starokatoli{ke, pro- testantske, pravoslavne in rimskokatoli{ke - so nas pozdravili {tevilni govorniki, ki so v glavnem povedali vsi enako: da so veseli, da smo tukaj; da so veseli, da lu~ miru ne pozna meja in da upajo, da bomo z njo osre~ili ~im ve~ ljudi v svojih dr`avah. Poleg teh pozdravov in blagoslova smo imeli tudi udele`enci svojo nalogo. Vsaka dr`ava je morala v svojem jeziku povedati pro{njo za mir, pravzaprav smo morali lu~ki za`eleti nekaj lepega na poti v kraje po vsej Evropi. Slovaki in Slovenci smo nato zapeli {e himno lu~ke, kar je bilo zanimivo, saj se nih~e drug ni spomnil ~esa podobnega. V tem smislu smo gotovo naredili dober vtis na ostale.
Zgodovina lu~i miru sega v leto 1986, ko so to akcijo prvi~ izpeljali v Avstriji, in sicer avstrijska dr`avna televizija v sodelovanju s skavti. Kasneje se je za~ela {iriti po vsej Evropi. Slovenci na njej sodelujemo osmi~.
Na kratko akcija poteka takole. Avstrijski de~ek v Betlehemu pri`ge lu~ko, ki jo nato pripeljejo v Avstrijo, na Dunaj. Tam se zberejo predstavniki evropskih skavtskih organizacij, ki lu~ko raznosijo po svojih dr`avah. Doma jih pri~akajo skavti, ki lu~ko raznosijo v cerkve, bolni{nice, na domove - vse skupaj z namenom, da bi {irili pozitivne vrednote, ki jih pogosto zanemarjamostrpnost, razumevanje in prijateljstvo.
Taborniki smo drugi~ sodelovali pri tej akciji. Priznati pa moramo, da smo bili bolj v senci katoli{kih skavtov, tako po organizaciji, vlo`enem trudu kot v odnosu do same lu~ke. Upam, da se bomo prihodnje leto bolj potrudili, saj je vse skupaj vredno truda.
Ples Kamermanov
Po {tevilu novinarjev sklepam, da je bil dogodek precej medijsko odmeven. Pravzaprav je {lo kar za prerivanje pred oltarjem v mali cerkvici in za boj za najbolj{o fotografijo. V ta boj sem se spustil tudi sam. [e najve~ji reve`i so bili televizijci, ki so jih fotoreporterji neprestano odrivali, tako da so njihove kamere poplesavale malo levo, malo desno. Da so bili jezni na fotografe, ni treba posebej poudarjati.
Ne morem si pomagati, da ne bi omenil, da je organizator naredil kar precej napak na sami prireditvi. Prostor je bil bistveno premajhen, govornikov na prireditvi niso predstavili, niti dr`av udele`enk. In kar je od vsega najhuj{e, vsa prireditev je potekala v nem{~ini, kljub temu da tri~etrt udele`encev ni znalo v nem{~ini re~i ve~ kot besede »{nicl«. Tukaj so prireditelji izpustili prilo`nost, da bi nam prireditev ostala v {e lep{em spominu.
Slovaki in Slovenci smo nato zapeli {e himno lu~ke, kar je bilo zanimivo, saj se nih~e drug ni spomnil ~esa podobnega. V tem smislu smo gotovo naredili dober vtis na ostale.
MARIBOR, PRIHAJAMO
Toliko bolj lepo je bilo v Mariboru, kamor smo {e isti dan prepeljali lu~ko miru. V stolnici so katoli{ki skavtinje in skavti organizirali ma{o. Pravzaprav je ma{o podaril {kof Kramberger, vendar je bilo ve~ kot o~itno, da so katoli{ki skavti imeli velik dele` pri njeni izvedbi. Kot ~loveka, ki ne hodim prav pogosto v cerkev, me je ma{a precej presenetila. Ni {lo za dolgo~asen `upnikov nagovor, temve~ za dinami~no ma{o s petjem skavtskih in cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar. Veliko bolj prijetno in spro{~eno vzdu{je. Katoli{ki skavti so povedali poslanice miru, Jasna iz rodu XI. SNOUB pa je zbranim povedala, da je vesela, ker taborniki sodelujemo s katoli{kimi skavti in da nas tak{ne akcije zbli`ujejo.
V cerkvi se nas je zbralo ve~ kot petsto in lepo je bilo, ker je bilo pri ma{i tudi veliko drugih, torej tistih, ki jim ni visela rutka okoli vratu. Po kon~ani ma{i smo se pred cerkvijo prijeli za roke in naredili `ivo verigo. Razdelili smo lu~ miru in s sve~ami v rokah zapeli nekaj pesmic. Vse skupaj je potekalo v skladu z leto{njo poslanico lu~ke ObjeObjeObjeObjemi vse mi vse mi vse mi vse . Po zadovoljnih obrazih je bilo videti, da je bilo to sre~anje res nekaj posebnega in prav je, da pohvalimo katoli{ke skavte za odli~no izpeljavo sre~anja.
Iztegnjen Prst V Slovo
Lu~ka je ~ez no~ ostala v mariborski stolnici, da pa ne bi ugasnila, so ob njej bedeli katoli{ki skavti, ki so se pri tem precej zabavali. Ob petih zjutraj smo se skupaj pe{ odpravili skozi Maribor, z namenom, da pospremimo lu~ko na vlak. Na poti tja sta nas presenetila voznik in sovoznik nekega osebnega avtomobila. Prvi nam je pohupal, drugi pa je odprl okno in nam v znak »prijateljstva« pokazal iztegnjen srednji prst. Taki dogodki so neprijetni in so kazalci ravni kulture v na{i dr`avi.
Kot ~loveka, ki ne hodim prav pogosto v cerkev, me je ma{a precej presenetila. Ni {lo za dolgo~asen `upnikov nagovor, temve~ za dinami~no ma{o s petjem skavtskih in cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar.
Vseeno pa smo ostali dobre volje in lu~ko miru odnesli na vlak, ki je peljal proti Ljubljani. V Celju nas je pri~akala velika skupina, ki se je kljub zgodnji uri zbrala na `elezni{ki postaji - sestavljali dvajset sekund. Spremljevalci smo potrebovali kar nekaj ~asa, da smo vse skupaj dojeli (nedojemljivost je bila posledica neprespanosti in zgodnje ure).
Lu~ka je nato prispela v Ljubljano pred magistrat.
Od Dunaja do Ljubljane je lu~ko spremljal
ZAHVALJUJEMO SE SLOVENSKIM @ELEZNICAM ZA PODARJENE KARTE.
Nekaj lepega zate Daj, daj, zapri o~i, naj srce spregovori, naj ti da plamen svoj, nosi ga vedno s seboj.
Zdaj odpiram o~i, sre~anje mi govori, ni~ ve~ strah me ni teme, ho~em svetiti za vse.
Stopam v novi dan, svojo odpiram dlan, glej, prina{am majhno stvar, nekaj lepega v dar.
V Ljubljani Pred Magistratom
so jo celjski katoli{ki skavti in taborniki
Rodu 2. grupe odredov. Razdelili smo si plamen, vlak pa je `e odhitel naprej. Na `elezni{ki postaji v Litiji nas je presenetil katoli{ki skavt, ki ga nismo pri~akovali. Pridrvel je v vagon, skavtsko pozdravil, pri`gal lu~ko in stekel dol z vlaka. Vse skupaj ni trajalo ve~ kot
De`evno jutro. Zadnja predbo`i~na nedelja. Ljubljana se prebuja odeta v mno`ico plakatov, ki nam ponujajo sladke obljube kandidatov za `upana ali `upanjo mesta. Volilcev {e ni na spregled. Na prvi pogled je vse mirno. Magistrat, ob 10. uri dopoldan. Okoli 250 katoli{kih skavtov in tabornikov ter nekaj naklju~nih obiskovalcev pri~akuje lu~ miru. Ko se ta sprehodi skozi koridor pri~akujo~ih, se program za~ne. Najprej pesem, himna lu~i miru. Nato ute~eni protokolarni govori. Nad{kof Rode, pod`upan Vidmar, predstavnik ZTS Andrej Tav~ar in predstavnica ZSKSS An~i Fajdiga. Vmes prijetno petje deklet iz Homca. Iz vseh zornih kotov pa {tevilni fotografi in kameri TV SLO in TV3. Kak{en cirkus.Tistega, kar smo skavti in taborniki za~utili ob lu~i, tega mimoido~i in kamere in fotografi niso videli. Niso videli starej{ega para. Ona ga je dr`ala pod roko, on pa je imel pripravljeno lu~ko. Tisto, ki jim bo napolnila du{o s prijetnim ob~utkom, da je vredno `iveti. Kamere niso zaznale veselja vol~i~ev z zelenimi ~epicami, ki so v svojih srcih razmi{ljali o dobrih delih in izpolnjevanju skavtskih zakonov. Fotoaparati na svoj celuloidni trak niso mogli zabele`iti vseh lu~k; okroglih, pokritih, petrolejk in starih rudarskih oljenk, ki so svoj plamen – sporo~ilo o miru ponesle v domove, bolnice, domove za ostarele in begunska naselja. V domove, kjer `ivijo ljudje, ki potrebujejo toplino, prijazen pogovor, gesto spo{tovanja, besede tola`be ali preprosto mir.Ob sve~ah in kitari so nekateri ostali pred Magistratom {e nekaj ~asa. Upam, da so si vzeli ~as in sku{ali poiskati sporo~ilo lu~i miru, ki je name- njeno njim samim. In kaj me je zbodlo; to da je bilo tabornikov samo kak{nih 50 (res pa skoraj iz vseh ljubljanskih rodov) in da niso sodelovali v programu (vsaj taborni{ki pozdrav bi bilo ob skavtskem lepo sli{ati). Res da smo akcijo organizirali taborniki in katoli{ki skavti skupaj, pa vendar so plakati predstavljali druga~no podobo. O nalepkah ni bilo ne duha ne sluha, kakor tudi ne o sodelovanju med ljubljanskimi stegi in rodovi. Ali je {lo za skupno akcijo na papirju? Papir prenese vse, lu~ miru pa verjetno le du{o in srce ljudi.
In v Ljubljani spet zavlada spokojnost predbo`i~ne nedelje.
O dogajanju pred Magistratom je pisal
PUGY
CERKLJE NA GORENJSKEM. LU^ JE NA CILJU.
V soboto popoldne sem vneto vrtel telefone. Treba se je bilo uskladiti s kranjskimi katoli{kimi skavti, treba je bilo informacije posredovati na{im tabornicam, treba je bilo … Ko bi vsaj natan~no vedel, kako 'Lu~ miru' v praksi poteka … Potuje z Dunaja, v Kranju bo v nedeljo, pripeljali jo bomo tudi v [en~ur in Cerklje. To je bilo tako reko~ vse, kar mi je bilo jasno.
Kaj pa se dogaja takrat, ko lu~ka nekam pride? Kak{ne so spremljajo~e prireditve? Bomo lu~ko tudi razna{ali po domovih? Od katoli{kih skavtov sem hotel izvedeti ~im ve~ - povedali so, da to leto ne bodo prodajali sve~k in da bodo predvsem popeljali plamen v vse `upnije.
Hkrati sem jim sku{al kar najbolje pojasniti, zakaj bomo pri akciji prvi~ sodelovali tudi Stra`ni ognji. Nisem `elel, da bi bilo videti, kakor da se naenkrat silimo k projektu, ki ga oni izvajajo `e dolga leta.
Na{a `elja je bila, spremljati lu~ v ob~ini [en~ur in Cerklje, kjer katoli{kih skavtov ni, smo pa Stra`ni ognji. [e posebej so nas zanimale Cerklje na Gorenjskem, kjer smo jeseni po nekaj su{nih letih obudili taborni{tvo. Kot nala{~ se nam je zdelo, da to obele`imo tudi s sodelovanjem pri 'Lu~i miru'.
Dogovarjanje s katoli{kimi skavti je potekalo brez te`av. Prav ni~ niso imeli proti temu, da se jim pridru`imo. Ker se tudi sicer pogosto vabimo in obiskujemo, je bilo sodelovanje toliko la`je.
Ko me je skavt Tadej povabil, naj grem z njim tudi na prireditev v Ljubljano, sem se hitro odlo~il, da se mu pridru`im. Predvsem zato, ker se s Tadejem od nekdaj odli~no razumeva, in se mi je dobro zdelo, da bi {la skupaj po Lu~ miru. V avto naju je vzela Marjana, voditeljica kranjskih vol~i~ev in volkuljic.
V Ljubljani sem se razveselil RSOjevke Lrge. Povedala mi je, da se je s kranjsko skavtinjo Damijano (ki je v Ljubljani njena sostanovalka) domenila, da ji doma pomaga pri razna{anju lu~i. Lepo. Iskala je skavta Toma`a, ki je bil glavni za 'Lu~ miru' v Kranju. Hitro sva ga na{la in se mu predstavila, saj smo se doslej poznali le po telefonu.
Na `elezni{ki postaji v Litiji nas je presenetil katoli{ki skavt, ki ga nismo pri~akovali. Pridrvel je v vagon, skavtsko pozdravil, pri`gal lu~ko in stekel dol z vlaka. Vse skupaj ni trajalo ve~ kot dvajset sekund.
Takoj smo se zmenili, da lu~ tudi skupaj dvignemo. Pred Magistratom sta jo sprejela kranjski katoli{ki skavt Rudi in kranjska tabornica Lrga. Nazaj sem se peljal s Toma`em, saj je bila to dobra prilo`nost, da se do konca dogovoriva. Popoldne so z avtom pome pri{li Toma`, Ivka in pa Klemen, ki je bil pri skavtih zadol`en za Cerklje. Lu~ miru smo pripeljali pred `upni{~e, kjer so nas
Fotoaparati na svoj celuloidni trak niso mogli zabele`iti vseh lu~k; okroglih, pokritih, petrolejk in starih rudarskih oljenk, ki so svoj plamen –sporo~ilo o miru ponesle v domove, bolnice, domove za ostarele in begunska naselja.
~akale na{e taborni{ke pripravnice
Irma, Ani, Simona in Alenka. Lu~, sve~ko in poslanico ZSKSS smo predali gospe, ki tamkaj pomaga, saj `upnika ni bilo. In to je bilo za tisti dan v Cerkljah tudi vse. Smajli, ki je zastopala RSO v [en~urju, se je o~itno bolje dogovorilapri prevozu, tehni~nem delu, ni sodelovala, bo pa zraven pri ma{i v sredo.
RAZNA[ANJE LU^I
Toma` se je v nedeljo od poldneva naprej trudil, da bi lu~ nadaljevala svojo pot. Skavtinje in skavti so hodili k njemu domov in jo razna{ali po `upnijah. Lrgo je zapeljal v Besnico do Damijane, Rudiju je pripeljal sve~e, da jih je pri`gal v Domu upokojencev ... Tako je lu~ potovala naprej v razli~ne smeri, na Jezersko pa sta jo na koncu s Klemenom morala popeljati kar sama.
Spet smo se videli zve~er pri osrednji ma{i v Kranju. Taborni{ke vrste smo zastopali [eki, Luna in Malus, od katoli{kih skavtov pa je pri{el skoraj celoten klan (njihov PP klub). Stegovodja v govoru sicer ni omenil, da smo letos zraven tudi taborniki, a verjetno takrat tega sploh {e ni vedel.
V ponedeljek zjutraj smo s Toma`em in Klemenom nesli lu~ k cerkljanskemu `upanu. Na poti se je svetilkaojoj! - v nekem ovinku prevrnila in lu~ je ugasnila. [e dobro, da smo jo prej{nji dan zanesli v `upni{~e, tako da smo jo lahko hitro obudili k `ivljenju.
Tam smo sre~ali tudi `upnika. Povedal sem mu, da imamo taborniki problem: to~no takrat, ko bo v Cerkljah ma{a z lu~jo miru, bomo imeli na{o ~ajanko in prisego. ^eprav sem cerkljanskim dekletom ponudil, da prise`ejo `e dan prej, so rekle, da v cerkev sicer hodijo, a da jih na ~ajanko veliko bolj vle~e ... Dobrovoljnemu `upniku sem razlo`il, kako pomemben dogodek je zanje to, da bodo kon~no dobile rutke, in da nas tabornikov pri ma{i tokrat ne bo.
Po cerkljanskem smo obiskali kranjskega `upana in nato pri`gali sve~ko {e v na{ih rodovih prostorih. Nekaj ur kasneje sem jo zaradi po`arne varnosti `al moral ugasniti, saj se je plastika za~ela nevarno topiti ...
LU^ MIRU UTRJUJE VEZI
Tak{na je torej bila na{a prva lu~ miru. Zelo zadovoljen sem, da smo pri njej sodelovali. Sicer smo taborniki zaenkrat bolj opazovali in statirali, pa {e malo nas je bilo, a to niti ni pomembno. Sama ideja akcije je krasna - mir, strpnost, prijateljstvo ... Ob toplem plamenu jo zares za~uti{. Ni razloga, da ne bi bili odslej Stra`ni ognji vedno zraven.
Kar pa se ti~e cerkvenega dela - udele`ba pri njem bo {e naprej osebna odlo~itev vsakega tabornika. Vodniki vsekakor ne bodo vodili svojih vodov k ma{i, pa~ pa bo vsak ~lan rodu o njej obve{~en in nanjo povabljen.
In kar je pri vsem skupaj dale~ naj- bolj pomembno: lu~ miru je {e utrdila vezi med kranjskim stegom in Rodom stra`nih ognjev. Prav ~utilo se je, da bolj ko sodelujemo in se spoznavamo, bolj smo blizu drugi drugim. Iz vzorno kolegialnih odnosov se razvija prijateljstvo.
Dogovarjanje s katoli{kimi skavti je potekalo brez te`av. Prav ni~ niso imeli proti temu, da se jim pridru`imo. Ker se tudi sicer pogosto vabimo in obiskujemo, je bilo sodelovanje toliko la`je.
