Revija Tabor 1998/1

·· ·· ·

·· ·

··

V V V V V elik elik elik elik elik a r a r a r a r r epor epor epor epor epor ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir u u u u u

V V V V V elik elik elik elik a r a r a r a r a r epor epor epor epor epor ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir ta`a - lu~ mir - lu~ mir u u u u u ·· ·· ·

·· ·· ·

T T T T Te`a e`a e`a e`a e`a v v v v v e no e no e no e no e no v v v v v ope~ene v ope~ene v ope~ene v ope~ene v ope~ene v odnic odnic odnic odnic odnic e e e e e

T T T T Te`a e`a e`a e`a e`a v v v v v e no e no e no e no e no v v v v v ope~ene v ope~ene v ope~ene v ope~ene v ope~ene v odnic odnic odnic odnic odnic e e e e e ··

· Z Z Z Z Z ak ak ak ak ak aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr ukt ukt ukt ukt

Z Z Z Z Z ak ak ak ak ak aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr aj je in{tr ukt ukt ukt ukt

o dr o dr o dr o dr o dr ag? ag? ag? ag? ag?

o dr o dr o dr o dr o dr ag? ag? ag? ag? ag?

Potni list za Evropo v

sloven{~ini

Za vse popotnice in popotnike, stare od 16 do 22 let, ki `e sodelujete, ali pa {e boste sodelovali v projektu potni list za Evropo, imamo pripravljeno novost. Vozovnice Potnega lista za Evropo so odslej v sloven{~ini. Komplete je mo`no prevzeti v dogovoru z va{im na~elnikom za PP na sede`u ZTS. Vsi, ki {e nimate dovolj informacij, pa pokli~ite vodjo projekta, Klaro Nahtigal (061/824 181) ali pa se oglasite po elektronski po{ti na naslov: passpassport port port @ geocities.com geocities.com geocities.com geocities.com geocities.com

[e naslov doma~e strani: www.geocities.com/yosemite/ www.geocities.com/yosemite/ www.geocities.com/yosemite/ www.geocities.com/yosemite/ trails/9220 trails/9220 trails/9220 trails/9220

Vetrovka z znakom ZTS iz goretexa

Poleg “Polartec” jopi~a, hita zime 1996/97, pripravlja Zadruga ZTS za leto{njo pomlad novost. V izdelavi so vetrovke ZTS, ki nas bodo {~itile pred pomladanskim de`jem, poletnimi plohami, jesensko vlago, v kombinaciji z jopi~em pa tudi pred zimskim mrazom. Na njej bodo poleg znaka ZTS, tudi vsi detajli, ki odlikujejo dobre vetrovke. Barvna kombinacija (viola-temno modra) se bo dopolnjevala z drugimi elementi taborni{kega kroja, cena pa se bo gibala okoli 32.000 tolarjev. Za primerjavo: cene vetrovk drugih proizvajalcev se gibljejo od 40 do 50 in ve~ tiso~.

Z novimi elektronskimi konferencami do izmenjave mnenj

Na Usenet-u smo odprli dve novi taborni{ki konferenci v domeni si.org.zveza.tabornikov. Za dostop lahko uporabite Internet explorer 4.0 ali 3.x. Za

nastavitve se obrnite na elektronski naslov: igor.bizjak@guest.arnes.si Konferenci lahko najdete pod si.org.zveza.tabornikov, ki je namenjena splo{nim taborni{kim zadevam (mnenja, odmevi, informiranje, razpisi akcij, jamboree) in si.org. zveza.tabornikov. tabor, ki je namenjena uredni{tvu revije Tabor (pisma bralcev, mnenja, kritike, po rodovih).

Seminar za blagajnike

S Parmove od{li z novimi znanji

Nekaj ~ez dvajset tabornikov, ki se tako ali druga~e sre~ujejo s problemom vodenja financ v taborni{kih rodovih, je sredi decembra sodelovalo na enodnevnem seminarju za blagajnike rodov. Seminar je pripravila finan~no-materialna komisija pri IO ZTS s pomo~jo strokovnjakov dru`be Partner biro iz Grosupljega in dru`be Saop iz Nove Gorice.

Udele`enci so se na seminar `e prej pripravili s pomo~jo zajetnega gradiva, ki so ga prejeli na svoje domove. Imeli pa so mo`nost tudi vnaprej postaviti vpra{anja, ki jih najbolj skrbijo. Prav na vsa vpra{anja so dobili odgovore na seminarju v dopoldanskem delu, ko je bilo obravnavano finan~nomaterialno poslovanje rodu. Popoldanski del je bil namenjen delavnici vodenja s pomo~jo prilagojenega ra~unalni{kega programa za dru{tva. Udele`enci so odnesli domov tudi demo verzijo tega programa z namenom in `eljo, da si z njo pomagajo pri vodenju v naslednjem letu.

^e strnem nekaj odgovorov o vrednotenja seminarja: udele`enci so od{li s Parmove 33 v Ljubljani z novimi znanji o vodenju rodove blagajne. Izrazili so tudi `eljo po podobnih delavnicah s tega podro~ja v leto{njem letu.

Pripravila Frane in Pugy

VSEBINA

Str. 6-10: Na poti z lu~jo miru

Od Dunaja do Cerkelj, 19. - 22. 12. 1997 je bil tudi Tabor. Ideja je povsem preprosta. Lu~ko, ki jo pri`gejo v Betlehemu, pripeljejo na Dunaj v Avstrijo. S poslanico miru in medsebojnega razumevanja je treba lu~ko raznesti v ~im ve~je {tevilo krajev po Evropi, v ~im ve~ cerkva in domov. Ideja je torej preprosta, le {e izvesti jo je bilo treba.

Str. 12: Taborov svet

Rubriko Taborov svet uvajamo namesto nekdanje in{truktorske porote, na{i »svetniki« pa se bodo potrudili z nasveti, razmi{ljanji in idejami v zvezi s te`avami, ki jih imate kot vodniki, in{truktorji, na~elniki … Prvi problem: novope~ena vodnica in otroci, ki niso taki, kot pi{e v priro~nikih.

Str. 20: Test opreme

V leto{njem letu smo se spet odlo~ili, da o`ivimo rubriko TEST OPREME, ki bo prav gotovo lepo sprejeta med bralci. Sodelujte z nami in si priborite eno izmed nagrad. V prvi leto{nji {tevilki smo se odlo~ili za test gama{.

Str. 42: Jamtaboree 1

^lani vseh starosti bodo v rubriki, posve~eni jamboreeju na{li informacije o skavtski organizaciji v ^ilu, organizacijski strukturi jamboreeja, prostoru, kjer bo jamboree, bivanju pri doma~inih pred jamboreejem in po njem, programu na jamboreeju (“Gradimo mir skupaj”) ter slovenskih in drugih udele`encih.

V NASLEDNJI [TEVILKI

PREDSTAVLJAMO SKAVTSKE CENTRE: MARINDOL

NOVO

Novo leto, novi ~asi, nov zagon, ... vse je novo. Tudi Tabor je nov, preoble~en, ozalj{an, bolj{i, najbolj{i. Odlo~ili smo se, da ga spet malce spremenimo, kljub ugodnim ocenam, ki ste nam jih namenili v odgovorih na anketo, objavljeno v septembrski {tevilki.

Najprej mi dovolite, da v Taborovih vrstah pozdravimo novo glavno urednico, sicer na~elnico za odnose ZTS z javnostmi Matejo [u{ter{i~-Dimic. Zadnja leta je kar v navadi, da na~elniki te komisije zasedejo prestol, namenjen glavnemu "urejevalcu" Tabora, ~eprav tega termina (glavnega urednika, namre~) Zakon o javnih glasilih sploh ne uporablja ve~ in gre samo za nek ostanek, nekak{no usedlino iz preteklosti. Naloga glavne urednice Mateje bo predvsem ta, da bo v izvr{nem odboru ZTS s pomo~jo Franeta in Pugyja, ki sicer nista ~lana IO in nimata pravice glasovanja, branila Taborove barve. Ko smo `e pri Pugyju, naj izkoristim prilo`nost in se mu zahvalim za ves dosedanji trud, ki ga je vlo`il v Tabor, hkrati pa pomirim vse tiste, ki se bojijo, da nas bo zaradi tega zapustil. Nikakor, kot ~lan uredni{kega odbora se bo lahko {e bolj posvetil posameznim rubrikam, saj mu bo za Tabor ostajalo ve~ ~asa.

No, pa pustimo te zoprne kadrovske zadeve ob strani (mimogrede, kratica v. d. pomeni vr{ilec dol`nosti, saj se pisec teh vrstic nisem uradno in pravo~asno odlo~il, da nameravam {e naprej odgovorno urejati Tabor in tako do nadaljnjega samo "vr{im" dol`nosti te funkcije) in se raje posvetimo vsebinskim novostim. Kar preve~ jih je, da bi jih bilo mogo~e stla~iti v prostor, ki je namenjen uvodniku. Na kratko - Tabor smo posodobili z razli~nimi prijemi: s preglednej{imi besedili, vmesnimi poudarki, kraj{imi novicami, {tevilnej{imi fotografijami, novim logotipom in seveda z novimi in pestrimi rubrikami, v katerih vas (tudi z nagradami) vabimo k sodelovanju. U`ivajte!

Igor Drakuli~, v.d.

Zadnjirokzaoddajobesedil Taborinfotografijzafebruarski je15.januar1997.

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~ Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Mnenje Mnenje

SRE^ANJE V POSTOJNI TAKO IN DRUGA^E

Ko sem dobro prebral prispevek v prej{njem Taboru, mi vse ni bilo ~isto jasno. Zato sem ga prebral {e enkrat, pa {e enkrat, pa ... V dolo~enih pogledih ga sploh nisem dobro razumel, kajti dolo~ene stvari so se dogajale druga~e, kot je vse skupaj napisano. Od poro~evalcev bi `elel, da so objektivni in da se o stvareh prepri~ajo in nato napi{ejo prispevek oz. svoj pogled na stvar.

Iz prispevka nisem mogel razbrati ali je ve~ avtorjev ali eden. Kakorkoli `e je, ali eden ali oba sta ~lana raz{irjenega vodstva odprave in bi lahko vedela, da nas v ^ile gre 314 in ne 350 in da je 253 prisotnih kar 80 odstotkov in ne samo dobra polovica. Manjkalo je 11 udele`encev, torej je bilo prisotnih 94 odstotkov, med osebjem je manjkalo 47 prijavljenih, prisotnih je bilo le 59 odstotkov. Imam ob~utek, da nekateri ~lani osebja svojih nalog in obvez, za katere so se prijavili, ne jemljejo dovolj resno.

No, pa bodi dovolj teh {tevilk!

Preidimo na drugi del, ko moram odgovoriti na nekaj misli in besed, ki mi niso v{e~, in se mi ne zdijo zapisane objektivno. Dolo~ene ocene so dajali ~lani, ki sploh niso prisostvovali sre~anju v celoti. Na vpra{anje o odlo~itvi, ali potuje{ na jambore s kontingentom ali ne, ste lahko odgovorili `e pred sre~anjem, na sre~anju ali po sre~anju. Res pa je, da se je bilo treba odlo~iti do dolo~enega datuma, ker smo morali pri iskanju ponudbe za prevoz imeti to~ne podatke. O ceni prevoza, prevozniku, to~nem datumu odhoda in datumu vrnitve pa ne morem dajati informacij ne jaz ne drugi ~lani vodstva kontingenta, ker jih enostavno nimamo. Kljub temu, da i{~em ponudnike za organiziranje prevoza `e od aprila 97, sem prve konkretne pisne ponudbe dobil {ele 12. 12. 1997. Pa {e te so le okvirne in se moramo o njih {e pogajati. Ker `elimo ~lanom odprave porazdeliti stro{ke odprave, smo polo`nice razdelili `e na sre~anju in tu smo tudi povedali, za kaj so te polo`nice. Neprijetno bi bilo v septembru 98 re~i: »Takoj pla~ajte 180.000,00 tolarjev ali pa ne greste z nami.« Ves denar, ki se ste~e na ra~un ZTS za jamboree, pa se mese~no ve`e na banki, ki nudi najbolj{o obrestno mero. Za to skrbi ~lan vodstva kontingenta, ki je za to zadol`en in pri njem se lahko vedno vidi, koliko sredstev je vezanih in koliko je obresti.

Tudi pri dolo~anju ciljev odprave je bila va{a ustvarjalnost slaba. Prav namenoma nismo `eleli napisati ciljev, ki bi jih dolo~ili ~lani vodstva odprave.

Opozoriti moram tudi na podatek, da bodo JU@NA OBZORJA v prihodnje redno in ne samo ob~asno obve{~ala ~lane odprave. Tudi za to je nekdo zadol`en v vodstvu odprave.

Smatram, da okrog kajenja in pitja alkoholnih pija~ ni treba izdajati posebnih pravil, saj je samo po sebi umevno, da tega ne sme biti. Zato udele`encev tudi nisem kontroliral, najmanj pa sem `elel hoditi po gostilnah.

Izbrali smo vodnike, za katere menimo, da so zreli, samoiniciativni, ustvarjalni, skrbni, odgovorni, ...

KOTI^EK ZA ZBIRALCE

Ob besedi »spoznavni ve~er« sem mislil, da vsi razumejo, kaj to pomeni in da je cilj tega, da se dru`imo med sabo, se spoznavamo in da to naredimo brez posebnih navodil, vodenja in kulturnega animatorja. O~itno je na{im vodnikom in ~lanom mednarodnega osebja treba {e vedno dajati to~na in napisana navodila. Kje je va{a ustvarjalnost ?

Vodniki so bili zaposleni z dvema kraj{ima sestankoma, ko sem jih moral opozoriti na nekatere nepravilnosti, ki so se pojavile, in jim dati nekaj dodatnih navodil. Druga~e smo imeli z vodniki sestanek `e prej v Ljubljani, ki pa je bil na `alost zelo slabo obiskan. O delitvi v vode smo se pogovarjali `e na dveh sestankih z vodniki, vendar pripomb ni bilo na nobenem. Zopet se dogaja, da padajo pripombe po `e sprejetih sklepih in opravljenem delu. Zakaj? Ali ne beremo zapisnikov, ali ne sodelujemo na sestankih?

Zaradi tega, ker eni ne znamo vseh pesmi in smo bili med petjem v~asih tiho, smo na sre~anju imeli delavnico o pripravi pesmarice, ki jo bomo lahko ponudili ~lanom, da se naslednji~ to ne bo ve~ dogajalo.

Res ne bi rad {e dalje polemiziral. Tu je le nekaj stvari, ki so me v prispevku motile. V prihodnje bi `elel, da vsi prevzamemo svojo obveznost in nalogo resno in odgovorno, tako vodniki kot udele`enci in tudi ~lani mednarodnega osebja. Vsak, ki ima kakr{nokoli pripombo, predlog, idejo, jo lahko posreduje na sre~anju vodstva kontingenta. Seje so odprte za vse in zanje lahko izveste v pisarni ZTS, vsaj en mesec pred sejo. Zagotavljam vam, da ste o vsem, kar se dogaja v ~asu priprav, seznanjeni, in ~e o kak{ni stvari ne dajemo informacij, jih ne dajemo, ker jih nimamo.

S Pugyjem sva bila na sre~anju vodstev odprav v ^ilu. Tu sva dobila dosti informacij, razlag in konkretnih odgovorov na dolo~ena vpra{anja in nejasnosti, ki so se pojavljala v pripravah. O vsem ste `e seznanjeni in vidite, da so mnogo bolj konkretne in oprijemljive.

@elim si tudi, da vsaj v letu 1998 o dolo~enih problemih in nejasnostih v okviru jamboreeja ne bi polemizirali v TABORU, ampak da to razjasnimo v odkritem pogovoru. Velikokrat sem v Ljubljani in me boste lahko dobili brez te`av.

Naj vam v letu 1998 za`elim prijetne priprave na jamboree, lep jamboree, ki bo bogat z izku{njami, ter uspe{no in zdravo leto.

Emil MUMEL, vodja odprave

NOVI DOSE@KI NA INTERNETU

TABORNIKI @ERJAVOVEGA RODU IZ DOLSKEGA IMAMO NOVO DOMA^O STRAN

Na{a stran se nahaja na naslovu: http://www.s-sser.lj.edus.si/krovsek/tabor/index.html

Na{ e-mail pa je: klemenr@usa.net

Naj vam zaupam {e to informacijo, da smo z na{o stranjo dosegli `e lep uspeh, saj je bila izbrana za najbolj{o zadnjega tedna v TV oddaji Resni~na resni~nost !!

Lep taborni{ki pozdrav vam `elita

@erjavov rod in Klemen Rov{ek (webmaster)

My name is Luciano and I'm a member of scouting movement in Brazil.

I have a collection of badges and stamps (only scouts motives) and I'm looking for someone that want to help me to improve it.

If you know a boy scout that wants to exchange badges and/or stamps or even scout experiences please give my personal and e-mail adress:

LUCIANO SEVERO RODEMBUSCH

Rua Calixto Razoline 310 / Apt 806

Curitiba – Brazil

CEP 81070-060

e-mail : marlise@br.homeshopping.com.br

TABOR - LETNIK 1997

V decembrski {tevilki smo objavili pregled vseh {tevilk Tabora, ki so iz{le v letu 1997, naslovnicam pa smo dodali dve do tri glavne teme iz vsake {tevilke. To smo storili zato, da vas spomnimo na to, kaj smo po~eli vse leto, hkrati pa vam ponujamo kompleten letnik, ki ga lahko kupite v Zadrugi ZTS. Tako se vam ne bo ve~ dogajalo, da v letnem kazalu najdete ~lanek, ki vas zanima, potem pa seveda ni na spregled ravno tistega izvoda, ki ga potrebujete. Cena za vezan letnik v ~asu, ko smo zaklju~evali redakcijo, sicer {e ni bila to~no dolo~ena, zato pa so vam informacije na voljo na sede`u ZTS, Parmova 33 v Ljubljani ali po telefonu 061/313-180.

NA POTI Z LU^JO MIRU NA POTI Z LU^JO MIRU

Od Dunaja do Cerkelj, 19. - 22. 12. 1997

je bil tudi Tabor

Ideja je povsem preprosta. Lu~ko, ki jo pri`gejo v Betlehemu, pripeljejo na Dunaj v Avstrijo. S poslanico miru in medsebojnega razumevanja je treba lu~ko raznesti v ~im ve~je {tevilo krajev po Evropi, v ~im ve~ cerkva in domov. Ideja je torej preprosta, le {e izvesti jo je bilo treba.

NA DUNAJ IN Z DUNAJA

Tako smo na Dunaj odpotovali predstavniki obeh skavtskih organizacij v SlovenijiZSKSS in ZTS. [tirje taborniki in pet katoli{kih skavtov smo hitro na{li skupen jezik. Proti Dunaju smo potovali s kombijem, v katerem nas je neprestano zeblo. Na meji so blesteli na{i cariniki, ki so nas spra{evali, ~e morda ne vozimo alkohola in cigaret. Enemu izmed njih smo prijazno povedali, da gremo le po lu~ko miru. Ob besedah Betlehem in lu~ miru, se je tudi v carinikovi glavi pri`gala nekak{na zelena lu~, ki nam je pomagala pri izhodu iz dr`ave.

Vo`nja je hitro minila, saj smo bili vmes kar precej zaposleni. Zlagali smo sraj~ke ZTS (propagandni letaki) in se u~ili pesmico 'Nekaj lepega zate', ki je bila pripravljena za to akcijo `e lani.

EDWIN GRE V RUSIJO

izkazala in nas hitro pripeljala do na{ega gostitelja Edwina. Edwin je skavt, ki nas je v svojem velikem stanovanju lepo preno~il. Poleg vseh podrobnosti v zvezi s prireditvijo nam je tudi povedal, da bo ~ez nekaj dni sam odpeljal lu~ko v Rusijo. Z avtom se namerava preva`ati dobrih pet dni, saj bi rad razveselil ljudi skoraj pod Uralom.

Ve~er smo `eleli pre`iveti v znanem zabavi{~u Prater, pa je bil zaprt. ^udno, da se Avstrijci ob petkih ne zabavajo, smo si mislili. Naslednji dan smo si zelo na hitro ogledali nekaj dunajskih ulic in pozdravili {e glavnega organizatorja lu~ke miru. Sprejel nas je v posebni skavtski sobi, ki je bila lepo urejena, predvsem si imel ob~utek, da se je ~as tam ustavil. V sobi so bila poleg zastavic, krojev in rutk v kotu zlo`ena drva, saj so sobico ogrevali izklju~no z njimi. Kot je navada, smo se {e nekajkrat nastavili fotoaparatom, izmenjali nekaj lepih in toplih besed, izro~ili darila in od{li.

ZA^ELO SE JE

Gostiteljica osrednje prireditve je bila tokrat gr{ka pravoslavna cerkev. Intimno vzdu{je je pri~arala majhna cerkev, v kateri se nas je stisnilo precej skavtov iz vse Evrope - natan~neje, bili smo iz dvaindvajsetih dr`av. Sre~al sem tudi nekaj skavtov, ki so bili na zletu v Velenju.

Poleg ekumenske ma{e - to pomeni, da so ma{evali predstavniki {tirih kr{~anskih cerkva: starokatoli{ke, pro-

Zgodovina lu~i miru sega v leto 1986, ko so to akcijo prvi~ izpeljali v Avstriji, in sicer avstrijska dr`avna televizija v sodelovanju s skavti. Kasneje se je za~ela {iriti po vsej Evropi. Slovenci na njej sodelujemo osmi~.

Na kratko akcija poteka takole. Avstrijski de~ek v Betlehemu pri`ge lu~ko, ki jo nato pripeljejo v Avstrijo, na Dunaj. Tam se zberejo predstavniki evropskih skavtskih organizacij, ki lu~ko raznosijo po svojih dr`avah. Doma jih pri~akajo skavti, ki lu~ko raznosijo v cerkve, bolni{nice, na domove - vse skupaj z namenom, da bi {irili pozitivne vrednote, ki jih pogosto zanemarjamostrpnost, razumevanje in prijateljstvo.

Taborniki smo drugi~ sodelovali pri tej akciji. Priznati pa moramo, da smo bili bolj v senci katoli{kih skavtov, tako po organizaciji, vlo`enem trudu kot v odnosu do same lu~ke. Upam, da se bomo prihodnje leto bolj potrudili, saj je vse skupaj vredno truda.

Klavdija in Taubi sta se na Dunaju

testantske, pravoslavne in rimskokatoli{ke - so nas pozdravili {tevilni govorniki, ki so v glavnem povedali vsi enako: da so veseli, da smo tukaj; da so veseli, da lu~ miru ne pozna meja in da upajo, da bomo z njo osre~ili ~im ve~ ljudi v svojih dr`avah. Poleg teh pozdravov in blagoslova smo imeli tudi udele`enci svojo nalogo. Vsaka dr`ava je morala v svojem jeziku povedati pro{njo za mir, pravzaprav smo morali lu~ki za`eleti nekaj lepega na poti v kraje po vsej Evropi. Slovaki in Slovenci smo nato zapeli {e himno lu~ke, kar je bilo zanimivo, saj se nih~e drug ni spomnil ~esa podobnega. V tem smislu smo gotovo naredili dober vtis na ostale.

PLES KAMERMANOV

Po {tevilu novinarjev sklepam, da je bil dogodek precej medijsko odmeven. Pravzaprav je {lo kar za prerivanje pred oltarjem v mali cerkvici in za boj za najbolj{o fotografijo. V ta boj sem se spustil tudi sam. [e najve~ji reve`i so bili televizijci, ki so jih fotoreporterji neprestano odrivali, tako da so njihove kamere poplesavale malo levo, malo desno. Da so bili jezni na fotografe, ni treba posebej poudarjati.

Ne morem si pomagati, da ne bi omenil, da je organizator naredil kar precej napak na sami prireditvi. Prostor je bil bistveno premajhen, govornikov na prireditvi niso predstavili, niti dr`av udele`enk. In kar je od vsega najhuj{e, vsa prireditev je potekala v nem{~ini, kljub temu da tri~etrt udele`encev ni znalo v nem{~ini re~i ve~ kot besede »{nicl«. Tukaj so prireditelji izpustili prilo`nost, da bi nam prireditev ostala v {e lep{em spominu.

Slovaki in Slovenci smo nato zapeli {e himno lu~ke, kar je bilo zanimivo, saj se nih~e drug ni spomnil ~esa podobnega. V tem smislu smo gotovo naredili dober vtis na ostale.

MARIBOR, PRIHAJAMO

Toliko bolj lepo je bilo v Mariboru, kamor smo {e isti dan prepeljali lu~ko miru. V stolnici so katoli{ki skavtinje in skavti organizirali ma{o. Pravzaprav je ma{o podaril {kof Kramberger, vendar je bilo ve~ kot o~itno, da so katoli{ki skavti imeli velik dele` pri njeni izvedbi. Kot ~loveka, ki ne hodim prav pogosto v cerkev, me je ma{a precej presenetila. Ni {lo za dolgo~asen `upnikov nagovor, temve~ za dinami~no ma{o s petjem skavtskih in cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar. Veliko bolj prijetno in spro{~eno vzdu{je. Katoli{ki skavti so povedali poslanice miru, Jasna iz rodu XI. SNOUB pa je zbranim povedala, da je vesela, ker taborniki sodelujemo s katoli{kimi skavti in da nas tak{ne akcije zbli`ujejo.

V cerkvi se nas je zbralo ve~ kot petsto in lepo je bilo, ker je bilo pri ma{i tudi veliko drugih, torej tistih, ki jim ni visela rutka okoli vratu. Po kon~ani ma{i smo se pred cerkvijo prijeli za roke in naredili `ivo verigo. Razdelili smo lu~ miru in s sve~ami v rokah zapeli nekaj pesmic. Vse skupaj je potekalo v skladu z leto{njo poslanico lu~ke ObjeObjeObjeObjemi vse mi vse mi vse mi vse . Po zadovoljnih obrazih je bilo videti, da je bilo to sre~anje res nekaj posebnega in prav je, da pohvalimo katoli{ke skavte za odli~no izpeljavo sre~anja.

IZTEGNJEN PRST V SLOVO

Lu~ka je ~ez no~ ostala v mariborski stolnici, da pa ne bi ugasnila, so ob njej bedeli katoli{ki skavti, ki so se pri tem precej zabavali. Ob petih zjutraj smo se skupaj pe{ odpravili skozi Maribor, z

Kot ~loveka, ki ne hodim prav pogosto v cerkev, me je ma{a precej presenetila. Ni {lo za dolgo~asen `upnikov nagovor, temve~ za dinami~no ma{o s petjem skavtskih in cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar.

namenom, da pospremimo lu~ko na vlak. Na poti tja sta nas presenetila voznik in sovoznik nekega osebnega avtomobila. Prvi nam je pohupal, drugi pa je odprl okno in nam v znak »prijateljstva« pokazal iztegnjen srednji prst. Taki dogodki so neprijetni in so kazalci ravni kulture v na{i dr`avi.

Vseeno pa smo ostali dobre volje in lu~ko miru odnesli na vlak, ki je peljal proti Ljubljani. V Celju nas je pri~akala velika skupina, ki se je kljub zgodnji uri zbrala na `elezni{ki postaji - sestavljali

dvajset sekund. Spremljevalci smo potrebovali kar nekaj ~asa, da smo vse skupaj dojeli (nedojemljivost je bila posledica neprespanosti in zgodnje ure).

Lu~ka je nato prispela v Ljubljano pred magistrat.

Od Dunaja do Ljubljane je lu~ko spremljal

ZAHVALJUJEMO SE SLOVENSKIM @ELEZNICAM ZA PODARJENE KARTE.

Nekaj lepega zate Daj, daj, zapri o~i, naj srce spregovori, naj ti da plamen svoj, nosi ga vedno s seboj.

Zdaj odpiram o~i, sre~anje mi govori, ni~ ve~ strah me ni teme, ho~em svetiti za vse.

Stopam v novi dan, svojo odpiram dlan, glej, prina{am majhno stvar, nekaj lepega v dar.

V LJUBLJANI PRED MAGISTRATOM

so jo celjski katoli{ki skavti in taborniki

Rodu 2. grupe odredov. Razdelili smo si plamen, vlak pa je `e odhitel naprej. Na `elezni{ki postaji v Litiji nas je presenetil katoli{ki skavt, ki ga nismo pri~akovali. Pridrvel je v vagon, skavtsko pozdravil, pri`gal lu~ko in stekel dol z vlaka. Vse skupaj ni trajalo ve~ kot

De`evno jutro. Zadnja predbo`i~na nedelja. Ljubljana se prebuja odeta v mno`ico plakatov, ki nam ponujajo sladke obljube kandidatov za `upana ali `upanjo mesta. Volilcev {e ni na spregled. Na prvi pogled je vse mirno. Magistrat, ob 10. uri dopoldan. Okoli 250 katoli{kih skavtov in tabornikov ter nekaj naklju~nih obiskovalcev pri~akuje lu~ miru. Ko se ta sprehodi

skozi koridor pri~akujo~ih, se program za~ne. Najprej pesem, himna lu~i miru. Nato ute~eni protokolarni govori. Nad{kof Rode, pod`upan Vidmar, predstavnik ZTS Andrej Tav~ar in predstavnica ZSKSS An~i Fajdiga. Vmes prijetno petje deklet iz Homca. Iz vseh zornih kotov pa {tevilni fotografi in kameri TV SLO in TV3. Kak{en cirkus.Tistega, kar smo skavti in taborniki za~utili ob lu~i, tega mimoido~i in kamere in fotografi niso videli. Niso videli starej{ega para. Ona ga je dr`ala pod roko, on pa je imel pripravljeno lu~ko. Tisto, ki jim bo napolnila du{o s prijetnim ob~utkom, da je vredno `iveti. Kamere niso zaznale veselja vol~i~ev z zelenimi ~epicami, ki so v svojih srcih razmi{ljali o dobrih delih in izpolnjevanju skavtskih zakonov. Fotoaparati na svoj celuloidni trak niso mogli zabele`iti vseh lu~k; okroglih, pokritih, petrolejk in starih rudarskih oljenk, ki so svoj plamen – sporo~ilo o miru ponesle v domove, bolnice, domove za ostarele in begunska naselja. V domove, kjer `ivijo ljudje, ki potrebujejo toplino, prijazen pogovor, gesto spo{tovanja, besede tola`be ali preprosto mir.Ob sve~ah in kitari so nekateri ostali pred Magistratom {e nekaj ~asa. Upam, da so si vzeli ~as in sku{ali poiskati sporo~ilo lu~i miru, ki je name-

njeno njim samim. In kaj me je zbodlo; to da je bilo tabornikov samo kak{nih 50 (res pa skoraj iz vseh ljubljanskih rodov) in da niso sodelovali v programu (vsaj taborni{ki pozdrav bi bilo ob skavtskem lepo sli{ati). Res da smo akcijo organizirali taborniki in katoli{ki skavti skupaj, pa vendar so plakati predstavljali druga~no podobo. O nalepkah ni bilo ne duha ne sluha, kakor tudi ne o sodelovanju med ljubljanskimi stegi in rodovi. Ali je {lo za skupno akcijo na papirju? Papir prenese vse, lu~ miru pa verjetno le du{o in srce ljudi.

In v Ljubljani spet zavlada spokojnost predbo`i~ne nedelje.

O dogajanju pred Magistratom je pisal

PUGY

CERKLJE NA GORENJSKEM. LU^ JE NA CILJU.

V soboto popoldne sem vneto vrtel telefone. Treba se je bilo uskladiti s kranjskimi katoli{kimi skavti, treba je bilo informacije posredovati na{im tabornicam, treba je bilo … Ko bi vsaj natan~no vedel, kako 'Lu~ miru' v praksi poteka … Potuje z Dunaja, v Kranju bo v nedeljo, pripeljali jo bomo tudi v [en~ur in Cerklje. To je bilo tako reko~ vse, kar mi je bilo jasno.

Kaj pa se dogaja takrat, ko lu~ka nekam pride? Kak{ne so spremljajo~e prireditve? Bomo lu~ko tudi razna{ali po domovih? Od katoli{kih skavtov sem hotel izvedeti ~im ve~ - povedali so, da to leto ne bodo prodajali sve~k in da bodo predvsem popeljali plamen v vse `upnije.

Hkrati sem jim sku{al kar najbolje pojasniti, zakaj bomo pri akciji prvi~ sodelovali tudi Stra`ni ognji. Nisem `elel, da bi bilo videti, kakor da se naenkrat silimo k projektu, ki ga oni izvajajo `e dolga leta.

Na{a `elja je bila, spremljati lu~ v ob~ini [en~ur in Cerklje, kjer katoli{kih skavtov ni, smo pa Stra`ni ognji. [e posebej so nas zanimale Cerklje na Gorenjskem, kjer smo jeseni po nekaj su{nih letih obudili taborni{tvo. Kot nala{~ se nam je zdelo, da to obele`imo tudi s sodelovanjem pri 'Lu~i miru'.

Dogovarjanje s katoli{kimi skavti je potekalo brez te`av. Prav ni~ niso imeli proti temu, da se jim pridru`imo. Ker se tudi sicer pogosto vabimo in obiskujemo, je bilo sodelovanje toliko la`je.

Ko me je skavt Tadej povabil, naj grem z njim tudi na prireditev v Ljubljano, sem se hitro odlo~il, da se mu pridru`im. Predvsem zato, ker se s Tadejem od nekdaj odli~no razumeva, in se mi je dobro zdelo, da bi {la skupaj po Lu~ miru. V avto naju je vzela Marjana, voditeljica

kranjskih vol~i~ev in volkuljic.

V Ljubljani sem se razveselil RSOjevke Lrge. Povedala mi je, da se je s kranjsko skavtinjo Damijano (ki je v Ljubljani njena sostanovalka) domenila, da ji doma pomaga pri razna{anju lu~i. Lepo. Iskala je skavta Toma`a, ki je bil glavni za 'Lu~ miru' v Kranju. Hitro sva ga na{la in se mu predstavila, saj smo se doslej poznali le po telefonu.

Na `elezni{ki postaji v Litiji nas je presenetil katoli{ki skavt, ki ga nismo pri~akovali. Pridrvel je v vagon, skavtsko pozdravil, pri`gal lu~ko in stekel dol z vlaka. Vse skupaj ni trajalo ve~ kot dvajset sekund.

Takoj smo se zmenili, da lu~ tudi skupaj dvignemo. Pred Magistratom sta jo sprejela kranjski katoli{ki skavt Rudi in kranjska tabornica Lrga. Nazaj sem se peljal s Toma`em, saj je bila to dobra prilo`nost, da se do konca dogovoriva. Popoldne so z avtom pome pri{li Toma`, Ivka in pa Klemen, ki je bil pri skavtih zadol`en za Cerklje. Lu~ miru smo pripeljali pred `upni{~e, kjer so nas

PRVI^ TUDI STRA@NI OGNJI

Fotoaparati na svoj celuloidni trak niso mogli zabele`iti vseh lu~k; okroglih, pokritih, petrolejk in starih rudarskih oljenk, ki so svoj plamen –sporo~ilo o miru ponesle v domove, bolnice, domove za ostarele in begunska naselja.

~akale na{e taborni{ke pripravnice

Irma, Ani, Simona in Alenka. Lu~, sve~ko in poslanico ZSKSS smo predali gospe, ki tamkaj pomaga, saj `upnika ni bilo. In to je bilo za tisti dan v Cerkljah tudi vse. Smajli, ki je zastopala RSO v [en~urju, se je o~itno bolje dogovorilapri prevozu, tehni~nem delu, ni sodelovala, bo pa zraven pri ma{i v sredo.

RAZNA[ANJE LU^I

Toma` se je v nedeljo od poldneva naprej trudil, da bi lu~ nadaljevala svojo pot. Skavtinje in skavti so hodili k njemu domov in jo razna{ali po `upnijah. Lrgo je zapeljal v Besnico do Damijane, Rudiju je pripeljal sve~e, da jih je pri`gal v Domu upokojencev ... Tako je lu~ potovala naprej v razli~ne smeri, na Jezersko pa sta jo na koncu s Klemenom morala popeljati kar sama.

Spet smo se videli zve~er pri osrednji ma{i v Kranju. Taborni{ke vrste smo zastopali [eki, Luna in Malus, od katoli{kih skavtov pa je pri{el skoraj celoten klan (njihov PP klub). Stegovodja v govoru sicer ni omenil, da smo letos zraven tudi taborniki, a verjetno takrat tega sploh {e ni vedel.

V ponedeljek zjutraj smo s Toma`em in Klemenom nesli lu~ k cerkljanskemu `upanu. Na poti se je svetilkaojoj! - v nekem ovinku prevrnila in lu~ je ugasnila. [e dobro, da smo jo prej{nji dan zanesli v `upni{~e, tako da smo jo lahko hitro obudili k `ivljenju.

Tam smo sre~ali tudi `upnika. Povedal sem mu, da imamo taborniki

problem: to~no takrat, ko bo v Cerkljah ma{a z lu~jo miru, bomo imeli na{o ~ajanko in prisego. ^eprav sem cerkljanskim dekletom ponudil, da prise`ejo `e dan prej, so rekle, da v cerkev sicer hodijo, a da jih na ~ajanko veliko bolj vle~e ... Dobrovoljnemu `upniku sem razlo`il, kako pomemben dogodek je zanje to, da bodo kon~no dobile rutke, in da nas tabornikov pri ma{i tokrat ne bo.

Po cerkljanskem smo obiskali kranjskega `upana in nato pri`gali sve~ko {e v na{ih rodovih prostorih. Nekaj ur kasneje sem jo zaradi po`arne varnosti `al moral ugasniti, saj se je plastika za~ela nevarno topiti ...

LU^ MIRU UTRJUJE VEZI

Tak{na je torej bila na{a prva lu~ miru. Zelo zadovoljen sem, da smo pri njej sodelovali. Sicer smo taborniki zaenkrat bolj opazovali in statirali, pa {e malo nas je bilo, a to niti ni pomembno. Sama ideja akcije je krasna - mir, strpnost, prijateljstvo ... Ob toplem plamenu jo zares za~uti{. Ni razloga, da ne bi bili odslej Stra`ni ognji vedno zraven.

Kar pa se ti~e cerkvenega dela - udele`ba pri njem bo {e naprej osebna odlo~itev vsakega tabornika. Vodniki vsekakor ne bodo vodili

svojih vodov k ma{i, pa~ pa bo vsak ~lan rodu o njej obve{~en in nanjo povabljen.

In kar je pri vsem skupaj dale~ naj-

bolj pomembno: lu~ miru je {e utrdila vezi med kranjskim stegom in Rodom stra`nih ognjev. Prav ~utilo se je, da bolj ko sodelujemo in se spoznavamo, bolj smo blizu drugi drugim. Iz vzorno kolegialnih odnosov se razvija prijateljstvo.

Dogovarjanje s katoli{kimi skavti je potekalo brez te`av. Prav ni~ niso imeli proti temu, da se jim pridru`imo. Ker se tudi sicer pogosto vabimo in obiskujemo, je bilo sodelovanje toliko la`je.

CENE TE^AJEV

Rubrika z naslovom "Ejga, zveza, zakva.." je tudi prvi~ na straneh Tabora, uvedli pa smo jo za vse tiste, ki bi radi, da vam taborni{ki funkcionarji odgovorijo na tista vpra{anja, ki se vam zastavljajo na rodovih sejah ali v razli~nih debatah. Vpra{ajte vse, kar vam pade na pamet, mi pa bomo poiskali primernega “odgovornika”. ^e z odgovorom ne boste zadovoljni, se oglasite ponovno in zahtevajte {e ve~. Tabornike iz ZTO Kranj moti visoka cena in{truktorskih te~ajev, zato smo Iva [tajdoharja prosili za natan~no specifikacijo in kratek komentar na to temo.

Ve~krat smo sli{ali pripombe o cenah te~ajev. Seveda, da so za taborni{ke razmere predragi, da zlorabljamo statutarno dolo~ilo o zahtevani izobrazbi na~elnikov, da nekdo neupravi~eno slu`i mastne denarce. Prikrite o~itke je bilo sli{ati celo na skup{~ini ZTS, ko se je razpravljalo o stro{kih zleta.

Ne re~em, da so te~aji poceni. Vendar lahko z gotovostjo trdim, da so glede na primerljive te~aje drugih organizacij precej (20 do 30 odstotkov) cenej{i. In ~e bi se dalo primerjati vrednost tistega, kar te~ajniki na te~ajih pridobijo, preko njih pa tudi rodovi in ~lani z bolj{im vodenjem programskih aktivnosti, potem bi lahko mirno ugotovili, da taborni{ka mlade` pravzaprav zelo poceni dobiva dobre vodje.

V pojasnilo objavljam izra~un leto{njih cen temeljnega in nadaljevalnega te~aja v Bohinju za leto 1997, ki je bil pripravljen v juniju mesecu.

Kot vidimo, so v kalkulaciji cen zajeti le neposredni stro{ki. Niso pa zajeti posredni stro{ki, kot recimo usposabljanje vodij te~ajev na te~aju za in{truktorje 2. stopnje, splo{ni stro{ki zveze (prostori v Ljubljani, delo strokovne slu`be

za te~aje, razne storitve kot so telefoni, vodenje ra~unovodstva, ~i{~enje prostorov, popravila pisarni{kih strojev in podobno) in stro{ki investiranja v G[ ZTS, ki je bilo v zadnjih letih zelo intenzivno. In {e bi se kaj na{lo.

Iz izra~una tudi vidimo, da vodstvo te~aja dobi v zahvalo le povra~ilo potnih stro{kov. Lahko smo zadovoljni (sam sem tudi zelo po~a{~en, da imam prilo`nost delati s takimi taborniki v vodstvih te~ajev), da ti taborniki kot dragoceno vrednoto gojijo tovrstno pro-

KALKULACIJACENTE^AJEV97

stovoljno delo in da pravzaprav ves svoj jaz dajejo na voljo organizaciji in tabornikom, ne glede na to, iz katerega rodu prihajajo.

Izra~un ka`e, da je bila cena leto{njih te~ajev ni`ja od ra~unske. To je bilo mo`no, ker smo prejeli nekaj dr`avnih dotacij, ki jih poleg ni`anja cene uporabimo {e za regresiranje cene te~ajnikom iz novo nastajajo~ih rodov (~e ne najdemo skupaj vira v kraju, kjer za~enja delovati) in delno za pokrivanje posrednih stro{kov.

Pa lepo pozdravljeni!

Temeljniin{truktorskite~aj-7dni,predvideno{teviloudele`encev25,predvideno{tevilo vodstva5

vrstastro{kakolceneznesek

1Priprave2sestanka2x5udel101.50015.000 2Bivanjeudele`encev25x7dni1751.600280.000

3Bivanjevodstva5x8dni401.60064.000

4Bivanjepredavateljev5x1dan51.6008.000

5Potnistro{kivodstva56.50032.500

6Potnistro{kipredavateljev56.50032.500

7Fotokopirnistroj-najem6.500532.500

8Gradivazateme-papirA4inbarva6.500213.000 9Materialzaudele`ence301.15034.500 (mape,rutke,na{itek,badgezimenom)

10Po{tnine,pismadopisi150304.500

11Pisarni{kimaterial20.000

12Fotografskimaterialinstoritve5.000

13Videomaterial1870870 SKUPAJ542.370 izra~uncena 21.69519.500

Nadaljevalniin{tr.te~aj-8dni,predvideno{teviloudele`encev25,predvideno{tevilo vodstva5

vrstastro{kakolceneznesek

1Priprave2sestanka2x5udel101.50015.000

2Bivanjeudele`encev25x8dni2001.600320.000

3Bivanjevodstva5x9dni451.60072.000

4Bivanjepredavateljev5x1dan51.6008.000

5Potnistro{kivodstva56.50032.500

6Potnistro{kipredavateljev56.50032.500

7Fotokopirnistroj-najem6.500532.500

8Gradivazateme-papirA4inbarva6.500213.000 9Materialzaudele`ence301.15034.500 (mape,rutke,na{itek,badgezimenom)

10Po{tnine,pisma,dopisi150304.500

11Pisarni{kimaterial20.000

12Fotografskimaterialinstoritve5.000 13Videomaterial1870870

SKUPAJ25590.370

izra~uncena

23.61521.500

Rubriko Taborov svet uvajamo namesto nekdanje in{truktorske porote, na{i »svetniki« pa se bodo potrudili z nasveti, razmi{ljanji in idejami v zvezi s te`avami, ki jih imate kot vodniki, in{truktorji, na~elniki … Aktualne probleme sicer poznamo tudi mi, v uredni{tvu, veseli pa bi bili, ~e nam jih sporo~ate tudi vi, da vidimo, kaj se dogaja v »bazi«. Hkrati vabimo tudi vas, dragi bralci, da se odzovete na konkreten problem z va{imi mnenji. Po{ljete jih lahko pisno v uredni{tvo ali na elektronski naslov igor.drakulic@guest.arnes.si. Vsaki~ bomo namre~ objavili dva problema – enega bomo »razre{ili« z va{o pomo~jo, drugega pa izpostavili.

NOVOPE^ENA TABORNICA

Tabornica je uspe{no opravila vodni{ki te~aj, po njem je bila navdu{ena in si je svoj vod {e bolj `elela. @elja se ji je kmalu izpolnila. Zdaj se sre~amo z njenim problemom. @e po nekaj vodovih sre~anjih je vodni~ino navdu{enje splahnelo, saj je ugotovila, da delo z vodom ni le zabava, da se vse skupaj precej razlikuje od pri~akovanj: otroci so nemirni, neubogljivi, ne poslu{ajo, so nagajivi. Vodnica je razo~arana, izgublja voljo za delo z vodom.

KAJ STORITI?

Na~elnik dru`ine (ali rodu) se mora z vodnico dobro pogovoriti. Na~elnik ali drug izku{en tabornik naj ji ponudi pomo~ pri pripravi vodovih sre~anj, prispeva ideje za aktivno vklju~evanje ~lanov voda, predlaga primerne igrice, ki so lahko uvod v predvideno temo sre~anja.

Morda bo uspe{na pomo~ na~elnika (ali drugega vodnika) pri izvedbi nekaj njenih vodovih sre~anj. Tako bo vodnica videla, kako se lotiti teme sre~anja, kako voditi temo, da ~lane voda aktivno vklju~i vanjo. Da vodnica v svojem vodu ne izgubi avtoritete, bo morda bolje, ~e namesto tega sama sodeluje pri izvedbi nekaj vodovih sre~anj pri drugih, izku{enih vodnikih.

Na vodni{kih sestankih naj na~elnik spodbudi pogovor z ostalimi vodniki, saj jih veliko dela s prav tako »problemati~nimi« ~lani. Povejo naj, kaj storijo v podobnih situacijah, redno naj si

medsebojno pomagajo z idejami in izku{njami z vodovih sre~anj.

To seveda ni recept za re{evanje tega in podobnih problemov. ^e si vodnica sploh {e `eli delati z vodom, pa se spla~a poskusiti.

ALI LAHKO PREPRE^IMO TAK[NE PROBLEME?

V glavnem lahko, ~e se zavedamo da je vodni{ki te~aj le del vzgoje vodnikov.

Najbolj{e od vsega je vklju~evanje kandidata za vodnika v delo z vodom. In sicer ga vklju~imo kot pomo~nika izku{enemu vodniku, da dela v vodu vsaj pol leta pred odhodom na te~aj. ^e to ni mogo~e, ga vklju~imo vsaj v izvedbo vodovih akcij, delo z vodom na zimovanju ali pa vsaj kot pomo~nika vodnika na taborjenju.

Tako se bodo~i vodnik soo~i z vodom, z razli~nimi otroki, njihovimi muhami in tudi s problemi. To pa je najbolj{a priprava na samostojno delo z vodom. Pa tudi od vodni{kega te~aja bo tako pripravljen te~ajnik odnesel najve~.

Vem, da ste v marsikaterem rodu prisiljeni na te~aj poslati vsakogar, ki poka`e vsaj malo zanimanja, in da tak{ne priprave niso vselej mo`ne. Poskusite pa jih izvesti v ~imve~ji meri.

Vsekakor se mora na~elnik s kandidatom za vodnika pred te~ajem temeljito pogovoriti. Poizve naj, kak{ne so nje-

gove `elje in pri~akovanja, jasno naj mu predstavi, kak{no je dejansko delo vodnika.

Po te~aju naj na~elnik upo{teva mnenje, ki ga o te~ajniku dobi od vodstva te~aja. Na podlagi tega naj se pogovori z »novope~enim« vodnikom. Novi vodnik potrebuje tudi pomo~ na~elnika ali izku{enih vodnikov pri letnem na~rtu dela in na~rtovanju vodovih sre~anj.

Na sestankih vodnikov naj vedno vsakdo pove, kako mu je uspelo minulo sre~anje, kje je imel probleme, kaj je bilo v redu, kaj priporo~a tudi drugim. Vodniki naj povedo, kaj predvidevajo za naslednje vodovo sre~anje in kako se bodo zadeve lotili. Tu lahko pride do izmenjave izku{enj med vodniki – to je {e kako potrebno. Na tak{nen na~in bo tudi na~elnik (dru`ine) vedno na teko~em.

Veliko uspeha pri delu!

Ta problem je zelo pogost. Mislim, da redki novope~eni vodniki ({e posebej vodniki M^ vodov) uspejo z novim vodom kar takoj od za~etka. Na te~aju dobi{ nek zagon in motivacijo za delo, ki pa se kmalu lahko sesujeta. ^e ~lane pravilno zaposli{, bo manj te`av. Ugotoviti mora{ njihove interese. Mislim, da je najbolje, ~e v tem primeru posku{a{ priti v stik s star{i (pri mlaj{ih) in preko njih izve{, ~esa si `elijo mladi nadobudni taborniki. Lahko pa seveda vpra{a{ tudi ~lane voda. Seveda vseh `elja ~lanov ne more{ uresni~iti. Pri M^-jih (tudi pri mlaj{ih GG-jih) je pomembno, da vsako stvar uvaja{ z igro, ki mora biti zabavna. Npr.: za

u~enje potnih/topografskih znakov lahko uporablja{ igro Spomin. Za to ni potrebno nobeno predznanje. Najprej i{~ejo le pare, hkrati pa se nau~ijo pomena znakov. Takih primerov bi lahko na{tel {e mnogo. Veliko se novope~eni vodniki nau~ijo tudi iz Taborov (tudi iz starej{ih {tevilk), kjer je kar veliko koristnih nasvetov. Samo PREBRATI ga je treba.

Urban Purkat - Purgy, na~elnik Purkat - Purgy, na~elnik

Urban Purkat - Purgy, na~elnik Purkat - Purgy, na~elnik dru`ine GG, Rod Louisa Adami~a, Gro- dru`ine GG, Rod Louisa Adami~a, Gro- Louisa suplje suplje

^lani voda se o~itno niso navdu{ili nad programom vodnice. Predlagal bi ti, da jim ponudi{ kup~ijo. Del sre~anja (10 min) se igrate igro po njihovi izbiri, preostali ~as pa delate po tvojem programu. Dobili bodo ob~utek, da odlo~ajo o sre~anju, hkrati pa bodo raje ubogali vodnico, ker "je dobra".

Tonejc, ki bo nasvete sprejemal po elektronski po{ti matija.tonejc matija.tonejc @ guest.arguest.arguest.arguest.arnes.si nes.si nes.si ali po pol`ji po{ti na naslov: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Taborov svet.

Jure Orehek, vodnik M^, Rod svo-

Jure Orehek, vodnik M^, Rod svo- Orehek, vodnik M^, Rod svo-

Sicer se `e dolgo ~asa nisem ukvarjal s tak{nim problemom, ker so "moji" `e PP-ji, vendar je treba ~lane vode po mojem mnenju `e na za~etku zelo zainteresirati, poleg tega pa si ustvariti podobo, ki jo bodo ~lani ob~udovali, spo{tovali. ^e bodo ugotovili, da taborniki niso prisila, pa~ pa najbolj{e mo`no pre`ivljanje prostega ~asa, bodo vodnico z veseljem poslu{ali.

Predlagam, da na za~etku po~nejo bolj preproste stvari, gredo v kino, na tortico ... Dobra poteza je tudi, ~e zakurijo ogenj in zraven kaj pojejo, pe~ejo ("tamali" so nori na ogenj), ali pa naj jih povabi k sebi in naj pe~ejo pala~inke.

Za tiste, ki ste `e oboro`eni z elektronsko po{to, pa le nekaj tehni~nih navodil:

1. V okvir~ek "subject" vedno napi{ite TABOROV SVET.

2. Ob koncu se podpi{ite s polnim imenom in priimkom, navedite funkcijo v rodu in ime rodu ter mesta, v katerem deluje. Dodajte tudi svoj elektronski naslov.

Ob koncu se vsem ZELOOOOO LEPOOOOO ZAHVALJUJEMOOOOO za sodelovanje v tej rubriki, ki je za`ivela `e takoj na za~etku, hkrati pa vabimo vse bralce, da nam posredujejo svoja vpra{anja, dileme in te`ave, na katera bo Taborov svet posku{al najti prave odgovore. Vpra{anje napi{ite na dopisnico, nanjo nalepite spodnji kupon~ek in `e se boste zna{li v bobnu za nagradno `rebanje. Med vsemi dopisnicami bomo namre~ vsak mesec iz`rebali dobitnika lepe knji`ne nagrade iz Zadruge ZTS.

KUPON [T. 1:

Ime in priimek:

Naslov:

Kraj in po{ta:

Rod:

Luka Pozni~, Ra{i{ki rod, Ljubljana

Luka Pozni~, Ra{i{ki rod, Ra{i{ki

BESEDA IZ UREDNI[TVA

Sporo~il, ki smo jih prejeli za Taborov svet, je bilo ve~, kot je tu objavljenih. Tiste, ki tokrat niste pri{li v o`ji izbor, obve{~amo, da vas bomo za mnenje povpra{ali v eni od naslednjih {tevilk, zato ne obupajte.

Urednik te rubrike je in bo Matija

3. Na na{e povabilo k sodelovanju v rubriki Taborov svet obvezno odgovarjajte s tipko REPLY, da bomo uredniku Matiji olaj{ali iskanje po kupu prispele po{te (pozdrav @ivjo v "subjectu" je sicer res nekako prijaznej{i od strogo formalnega "Re: Taborov svet 1", vendar je slednji precej bolj razpoznaven).

4. ^e boste odgovarjali kar v pismu, uporabljajte standard csz, ~e pa boste k pismu pripeli dokument (.doc) z odgovorom, naj bo ta v formatu Word 6.0 za Windows 95.

5. Prosimo vas tudi, da v odgovoru izrecno navedete, ali `elite, da ob va{em podpisu dodamo tudi va{ elektronski naslov. Morda bo hotel kdo polemizirati z vami, ali vas pohvaliti.

Datum:

Podpis:

ZADENITE KNJI@NO NAGRADO!

Skupinica navdu{encev v rodu razmi{lja o izdaji rodovega glasila, pa ne vedo, s katerega konca bi se lotili stvari. Zanima jih kadrovska, tehni~na in vsebinska plat glasila, radi pa bi tudi vedeli, koliko cela stvar stane.

Orehek, vodnik M^, Rod svo- Rod svobodnega Kamnitnika, [kofja Loka Kamnitnika, Loka bodnega Kamnitnika, [kofja Loka Kamnitnika, Loka

LEPO JE BITI STRA@NI OGENJ

^eprav naslov morda nehote daje misliti, da gre za kako solzavo zgodbico v slogu ameri{kih 'limonadnih' nadaljevank za otroke in mladino, je v tem primeru to razmi{ljanje odve~. Rod stra`nih ognjev iz Kranja je `e zelo, zelo dolgo v samem vrhu slovenskega taborni{tva, ustvarjalnost in delavnost Stra`nih ognjev pa se v zadnjih letih le {e stopnjujeta.

Pri~a tega novega zagona je tudi revija Tabor. Bo `e dr`alo, da je prevlada RSO v Taboru predvsem rezultat tega, da ni dovolj prispevkov iz drugih rodov in da zato uredniki krpajo prostor z besedili Stra`nih ognjev. Dr`i pa tudi, da Stra`ni ognji imajo o ~em pisati ...

GR^E, DA BI JIH BIL VSAK VESEL

Ko me je Malus, RSO-jevski "spiritus movens", povabil na 46. redni ob~ni zbor, sem se `e veselil snidenja z nekaterimi 'starimi' taborniki, s katerimi smo se leta in leta dajali na STPM-ovih in NOT-ovih progah, dru`ili, se zabavali in vzdr`evali zdravo konkuren~nost.

Veliko Kranj~anov je bilo tudi med znamenitimi obiskovalci avstralskega jamboreeja, zato je bilo gotovo, da si bomo imeli kaj povedati.

Vendar pa te gr~e, starej{e od 30 let, niso ve~ v sredi{~u dogajanj v Rodu stra`nih ognjev. Ve~ kot 30 jih je, imajo svoj klub in predstavnico v rodovi upravi, toda mlademu vodstvu rodu pu{~ajo popolnoma proste roke.

"Na{e 'stare' gr~e so lahko vzor vsem drugim. Ne vtikajo se v delo rodu, hkrati pa so nam vedno pripravljene pomagati. Lep primer je bil na{ Taborni{ki festival - kar ne morem si predstavljati, kako bi ga izpeljali brez njih. Hkrati pa so na{e gr~e tudi zelo dejavne - od nekdaj imajo tedenske sestanke, nekaj

let `e prirejajo dru`inske tabore, po novem pa si klubske akcije organizirajo kar vsak mesec!" je Malus navdu{en nad njimi.

VODSTVENA KARIZMA?

Rod vodijo mladi, predvsem {tudenti. Starostna veja 'mlaj{e gr~e', s katero so hoteli prodreti celo v novi Statut ZTS, je v rodu `e dolgo realnost. Na nenavadno {tevilnih 'mlaj{ih gr~ah', starih nekako od 20 do 25 let, stoji RSO, uveljavljajo pa se tudi PP-ji.

Zanimalo me je nekaj - in sicer, koliko pravzaprav lahko pomeni rodu en ~lovek, njegova karizma, predanost delu in navdu{enje do tabornikov. Na to Malus pravi: "Verjetno sem res dal RSOju dosti nove energije in sve`ih idej, toda sem le eden izmed mnogih, ki vle~ejo naprej. Rod je dobro delal tudi pre-

den sem jeseni 1996 prevzel sedanjo funkcijo. Ni bilo te`ko nadaljevati tistega, kar je dobro zastavil prej{nji stare{ina [korc. In sploh se ve~ina `ivljenja v rodu dogaja v dveh mo~nih dru`inah, ki jih vodijo izjemno zagnani ljudje."

DRU@INI, KI [TEJETA PO STO ^LANOV

In kdo so ti ljudje? Na ~elu dru`ine GG sta na~elnik Jetka (drugo leto) in stare{ina Pipc (uradno je to od jeseni, prakti~no `e ve~ kot leto dni). Jetka je `e nekaj let izredno aktiven organizator razli~nih akcij. Pipc, ki se je v RSO vrnil pred letom in pol (vmes je obujal gozdovni{ko organizacijo), pa je s sabo prinesel toliko volje in novih idej, da sta z Jetko dobesedno preporodila dru`ino GG.

Zanimive 'skavtlige' (tekmovalnozabavno dru`enje GG-jev), poleg zimo-

Kavka, Malus, [eki in Logika na ob~nem zboru

vanja in taborjenja pa {e 'jesenovanje' in 'majanje' so gozdovnikom in gozdovnicam ponudili res pester taborni{ki program. Ni ~udno, da je GG-jev zdaj ve~ kot 100, sre~ujejo pa se v 18 vodih. Kaj bi bil bolj{i zgled za dru`ino M^?! Jeseni 1997 sta jo prevzela stare{ina Skelo in na~elnica Kavka. Jesenovanje v kar dveh izmenah, izlet v Idrijo in zanimiva ~ajanka s prisego - to stotim M^-jem v 13 vodih obljublja ve~ kot zanimivo sezono.

razdelilo na tri dele:

PLAMENE M^, PLAMENE GG in PLAMENE INFO (za star{e, PP-je, gr~e in prijatelje). Vsako od treh glasil bo izhajalo najmanj dvakrat na leto.

PLAMENE INFO, ki so prvi~ iz{li decembra, so Stra`ni ognji hoteli razposlati vsem slovenskim rodovom, a je bilo na koncu 400 izvodov dovolj le za osnovne potrebe rodu.

POLETI PA V GR^IJO!

[tevilo Stra`nih ognjev je `e krepko preseglo 250, tako da predstavljajo skoraj polovico vseh kranjskih tabornikov. Poleg kranjskega naselja Planina pokrivajo {e Predoslje, [en~ur, obudili so taborni{tvo na Golniku in pred nekaj meseci tudi v Cerkljah.

Z ostalimi tremi rodovi zelo dobro sodelujejo, redno pa se sre~ujejo tudi s kranjskimi katoli{kimi skavti. Vodstvo rodu stavi na odprtost in sodelovanje z vsemi.

Taborni{ke akcije, ki jih RSO pripravlja, ve~inoma `e poznate iz Tabora. Najve~ja med njimi, mednarodni Taborni{ki ko{arkarski turnir (TAKT), bo letos v Kranju in na ve~ igri{~ih kot doslej, povabljene pa bodo ekipe iz ve~ sosednjih dr`av, pravi organizator [eki. Na~elnik [eki se prav tako ogreva, da bi po zgledu ljubljanskih tabornikov kon~no izvedli avtomobilsko orientacijo "Dru`inski rally", za katero doslej niso na{li primernega termina.

PP-ji in mlaj{e gr~e pa najbolj nestrpno ~akajo poletja. Po taborjenju se bodo odpravili na ekspedicijo v Gr~ijo, kjer bodo obiskali gr{ke skavte, zelo verjetno pa se bodo oglasili tudi pri makedonskih skavtskih prijateljih.

Rodovo glasilo PLAPLAPLAPLAMENI MENI MENI MENI MENI se je lansko jesen

2 Slabo vreme in dobra volja na jesenskem vodovem hajku

3 M^-ji na tridevnem bivakiranju

KDO JE KDO V RSO

Stare{ina rodu: Miha Logar - Malus (23 let)

Na~elnik rodu: Jaka Bevk - [eki (22)

Stare{ina dru`ine M^: Gorazd A`man - Skelo (22)

Na~elnica dru`ine M^: Ajda Trefalt - Kavka (17)

Stare{ina dru`ine GG: Miha Knific - Pipc (21)

Na~elnik dru`ine GG: Matja` [vegelj - Jetka (20)

Na~elnica kluba gr~: Barbara Kodri~ - Krfa (26)

Na~elnik ~ete Cerklje: Kristian Klav~i~ - Kristus (24)

Gospodar: Grega Loboda - [korc (25)

Blagajni~arka: Nata{a A`man - Sama (23)

Propagandist: Ga{per Kern - [trenfl (21)

Tajnica: Simona Mravlje - Logika (18)

povedovanja, da to k taborni{tvu absolutno ne sodi, in ostrih ukrepov proti nepobolj{ljivim.

To seveda ni edini problem v RSO. Zaradi denacionalizacije si bodo morali poiskati nove prostore, stalno ve~anje ~lanstva jih postavlja pred nova in nova vpra{anja, ~as bi `e bil, meni Malus, da dobijo pravi klub PP-jev srednje{olcev in da na tekmovanja po{ljejo kako ekipo ve~ ...

Kljub temu pa je Rod stra`nih ognjev vsekakor lep primer organiziranega in kakovostnega dela na vseh

ravneh. Upamo, da bomo na leto{njem potepu po Sloveniji naleteli na podobne enote.

Igor Drakuli~, Foto: Arhiv RSO

P.s.: Zaradi slabih izku{enj in "{kandalov" v preteklosti, sem dal besedilo avtorizirati Malusu, ki ga je {e dopolnil in posodobil.

ROD STRA@NIH OGNJEV najdete na Stritarjevi 5, 4000 Kranj. Uradne ure so v ponedeljek od 20.00 do 20.30. Na istem mestu in ob istem ~asu se vsak teden za~ne tudi "Kr~ma PRI [IBICI", v kateri se dru`ijo PP-ji in mlaj{e gr~e RSO.

PROBLEMI ...

Vodstvo rodu se je v zadnjih mesecih najve~ ukvarjalo z neprijetno "modo" kajenja in pitja alkohola, ki se je za~ela {iriti med GG-ji. Seveda je {lo za otro{ko dokazovanje "odraslosti", ki je v RSO pri{lo od zunaj (med PP-ji in mlaj{imi gr~ami je zelo malo kadilcev,

pija~a pa je omejena), toda slabe navade je bilo treba odlo~no zatreti. Na posvetu rodove uprave in vodnikov GG so se odlo~ili za kombinacijo vzgojnega do-

INTERNET INTERNET INTERNET INTERNET INTERNET: doma~o stran Rodu stra`nih ognjev poi{~ite na naslovu http:// www2.arnes.si/ ~ krztsrso2/index.html. Ustvarjalci rodove doma~e strani so obljubljali, da bodo stran podosobili in prenovili `e lansko jesen, vendar jim to zaradi drugih obveznosti ni uspelo. A ker je vse gradivo `e pripravljeno, je le {e vpra{anje ~asa, kdaj se bo zna{lo na omre`ju.

Nobeno taborjenje ne mine brez ‘proge izzivov’

Vodnik Skelo bo poskrbel, da bo Lolo takoj vzorno napravljen

Ste `e kdaj postavljali ‘vikin{ki’ ogenj?

Dobrodo{li na punkovskem plesu RSO!

Nasveti in ideje

VOD, DRU@INA, ROD: VODNIK, STARE[INA,

IN[TRUKTOR

Vod, dru`ina ali rod je skupina ljudi ali otrok, ki jih ve`e ... ah, tako pa res ne smeva za~eti! Vodenje otrok, mladine ali odraslih v taborni{ki organizaciji ni dale~ od podobnih situacij, ki vladajo v {oli. Te se nenehno spreminjajo; zdaj prihaja k nam devetletka, {e ne dolgo tega smo pre`iveli usmerjeno izobra`evanje, pripravljajo se novi u~beniki ... Marsikdo zamenja pojem "prijazna {ola" s {olo po svojih pravilih. Varnostniki na {olah, nasilje in {e kaj je na{ vsakdan. Torej, biti otrok ali mladostnik po nekaterih ustaljenih merilih danes ali deset let nazaj - ja, razlika je velika!

Ustanovili smo vod. Nekaj idej, kaj pripraviti otrokom in mladostnikom smo v teh mesecih iz~rpali. Vsi tisti mladi ~lani, ki v taborni{tvu niso na{li, kar so iskali, so od{li, ostali pa so zagrete`i.

Umetnost jih je obdr`ati, pridobiti {e kak{nega novega ~lana in predvsem dobro delati. Kaj pa je to, se vedno znova spra{ujemo.

Da bo na{a skupina delovala (~e za~nemo z majhno skupino - vodom) ustvarjalno in zadovoljila na{e potrebe, jo moramo najprej odli~no poznati. V razli~nih starostnih skupinah se `elje ali potrebe kajpak zelo razlikujejo. Brez motivacije pa ni ni~esar, ne samo pri taborni{tvu! ^e teh potreb pri delu skupine ne upo{tevamo, gresta vod in vodnik vsak svojo pot. Pri~akovanja o ciljih v na{i skupini naj bodo predvidena na dalj{i ~as. Vodnik je ~lan voda, dela in diha z njimi. Ustvarja pripadnost skupini, `eljo po sre~anjih in akcijah. Tako naj ne bi bilo izgovorov ~lanov: ne morem, {ola, gremo k babici, pazim na mlaj{ega brata ... Udele`ba in zagnanost je najbolj{i kazalec na{ega zadetka skupnih `elja, potreb in dela skupine.

In kako je v razli~nih starostih? Poglejmo samo nekaj drobcev.

MEDVEDKI IN ^EBELICE

M^-ji potrebujejo prostor za igro, zanimive in vesele aktivnosti, dinami~no igro, prijaznega vodnika. Otroci so pravi realisti. Odkrito in brez zadr`kov govorijo o tistih, ki jih ne marajo. Zavedajo se, kaj je prav, kaj smejo po~eti in kaj ne. Dru`i jih skupinska povezanost.

^e si nekoga `elijo za prijatelja, ga lahko nekaj ~asa “kupujejo” z razli~nimi darili. Domi{ljijo jim lahko hitro razburkamo. @ene jih radovednost. Za~enjajo se socializirati.

Da bo na{a skupina delovala (~e za~nemo z majhno skupino - vodom) ustvarjalno in zadovoljila na{e potrebe, jo moramo najprej odli~no poznati.

GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKI

GG-ji potrebujejo odkritega prijatelja. Radovednosti se pridru`i `elja po dogodiv{~inah, ki se ka`ejo v iskanju in do`ivlja-

nju ne~esa novega. V tem obdobju nastanejo mo~ne prijateljske skupine. Te so lahko v nekaterih primerih pomembnej{e od star{ev. Prijateljstva pa se v tem obdobju tudi razdirajo. V predpubertetnem obdobju se te`je ali pa sploh ne v`ivljajo v druge. Seveda je pomembno, kaj drugi mislijo o njih, in veliko storijo, da bi ugajal osebi, ki jim je vzor.

Otroci so pravi realisti. Odkrito in brez zadr`kov govorijo o tistih, ki jih ne marajo. Zavedajo se, kaj je prav, kaj smejo po~eti in kaj ne. Dru`i jih skupinska povezanost.

POPOTNICE IN POPOTNIKI

PP-ji pa so v marsikateri enoti `e vodniki M^-jev in povrh {e ~lani voda, ki se najve~krat dobiva le neformalno ob dolo~eni uri na dolo~enem mestu, pravega programa pa zanje ni ali pa ni nikogar, ki bi ga izvajal. Veliko bolj so kriti~ni do drugih kot do sebe. I{~ejo svoj stil obla~enja in obna{anja. @elijo biti opa`eni.

Ko tako spoznavamo, kak{ni so na{i ~lani v razli~nih starostnih obdobjih, kaj jih zanima, kaj `elimo dose~i, ko ustvarimo dober kolektiv - smo naredili ogromno, a spet smo na nekem za~etku: razvoj skupine peljemo v spreminjanje in dodajanje vedno ne~esa novega. Ve~ ko vemo, bolj smo pripravljeni na tako delo.

Simona Kos, Ale{ Ferenc @erjavov rod, Dolsko

ASTRONOMSKI POJAVI V PRETEKLEM LETU

Leto 1997 je naokoli. Seveda nam bo najbolj ostal v spominu (vsaj ljubiteljem astronomije) komet HaleBopp, ki je marca kraljeval na nebu. Videli smo ga lahko s prostimi o~mi. Da pa gre res za velik komet, govori dejstvo, da je {e danes (skoraj leto dni po najbli`jem sre~anju) {e vedno najsvetlej{i komet na nebu. V daljnogledu je namre~ {e vedno viden in sicer kot kaka meglica sedme magnitude. V magnitudah merimo sij nebesnih teles in sicer: sij magnitude 6,5 in manj imajo nebesna telesa, ki jih {e lahko vidimo s prostimi o~mi, kar je ve~ kot 6,5, pa je pre{ibko za prosto oko, zato moramo uporabiti daljnoglede ali {e bolje - teleskope.

Dne 12. novembra je pri{lo do okultacije Saturna okultacije Saturna (Luna je prekrila Saturn in sicer s svojo temno stranjo). To je dokaj redek pojav, da luna prekrije ka{en svetel planet.

V letu 1997 so odkrili tudi nekaj susupernov pernov pernov pernov pernov. Ve~inoma lahko pojav supernove opazimo v drugih galaksijah. Gre za izredno mo~no eksplozijo neke zvezde, kar hkrati pomeni tudi njen konec. Sosednje galaksije so od nas tako oddaljene, da ne moremo opaziti posameznih zvezd. Vidimo lahko le njihovo megli~asto tvorbo. ^e pa v njih izbruhne kak{na supernova, ta postane vidna. V povpre~ju v galaksiji kot je na{a izbruhne kakih deset supernov na tiso~letje. Zadnja se je zgodila pred 400 leti.

V letu 1997 smo imeli dva son~na dva son~na dva son~na dva son~na dva son~na in dva lunina mrka in dva lunina mrka in dva lunina mrka in dva lunina mrka in dva lunina mrka. Lunina mrka smo lahko opazovali tudi iz na{ih krajev. Vse ka`e, da bomo tudi v Sloveniji

enkrat kon~no do`iveli popolni son~ni mrk. ^ez dobro leto in pol bo namre~ ~rta, ki jo bo pu{~ala za seboj Lunina senca potovala natan~no ~ez Maribor. ^lanku prilagam galerijo ~udovitih posnetkov na temo astronomija in upam, da bodo objavljeni v barvah.

Primo`

Popolni son~ni mrk v Aziji

Komet Hale-Bopp poleg velike zvezdne meglice v Labodu je zaradi svoje tipi~ne oblike imenovane tudi Severna Amerika

Ali bi bil komet Hale-Bopp lahko Betlehemska zvezda?

Bo`ja roka ali meglica M 16

Primeri supernov, ki so se zgodili v zadnjem ~asu

Luna prekriva planet Saturn (slike so nastale na podlagi video posnetka)

TEST OPREME

V leto{njem letu smo se spet odlo~ili, da o`ivimo rubriko TEST OPREME, ki bo prav gotovo lepo sprejeta med bralci. Razlog, da testa opreme v prej{njih letih ni bilo, je seveda v zahtevnosti. Gre kar za velik zalogaj, na{a ekipa "testnih voznikov" pa se bo potrudila, da boste z na{imi izsledki kar najbolj zadovoljni. Na koncu prispevka objavljamo tudi kupon~ek, kamor lahko vpi{ete tisto opremo, za katero bi si `eleli, da jo stestiramo. Med vsemi poslanimi predlogi bomo iz`rebali enega bralca Tabora, ki bo kos opreme dobil v dar. V prvi leto{nji {tevilki smo se odlo~ili za test gama{.

GGAMA[E

Gama{e so kos zimske opreme, namenjene uporabi pri hoji in gibanju po bolj ali manj globokem snegu. Njihova naloga je, prepre~evati vdiranje snega v ~evlje z vrha. To funkcijo opravljajo tako, da pokrivajo gornji del ~evlja in se tesno prilegajo~e nogam dvigujejo preko gle`njev ali {e vi{je. Da morajo biti ~im bolj vodotesne, je odve~ poudarjati. Vsaka gama{a ni dobra gama{a. Ta sestavek naj bi vam bil v pomo~ pri pravilni izbiri. Na kaj moramo biti pozorni? Menim, da moramo pri izbiri in nakupu gama{ posvetiti pozornost najprej materialu (oziroma materialom), iz katerega je narejena gama{a, nato vi{ini (dol`ini), zapenjanju, pritrjevanju spodaj, tesnenju zgoraj in kon~no tudi sami ceni. Od pravilne izbire in kasneje na~ina uporabe je odvisna `ivljenjska doba.

MATERIAL

Pojdimo lepo po vrsti. Gama{e izdelujejo proizvajalci iz razli~nih materialov. Najpreprostej{e so iz obi~ajnega nylona. Prepoznamo jih po otipu, ki je podoben, kot ~e bi otipali polivinilasto vre~ko. Te odsvetujem, saj je material slabo vodotesen in se zelo hitro strga. Gama{e so namre~ precej podvr`ene raznim mehanskim obremenitvam. Naslednje izvedbe so iz bolj ali manj izbolj{anega nylona. Zadnjih nekaj let je zelo popularen cordura nylon, ki je lah-

ko {e dodatno impregniran ali oja~an npr. z neoprenom, kevlarjem, ... Cordura nylon priporo~am. Je ~vrst in trpe`en ter dobro zadr`uje vlago. @al se tudi precej potimo pod njim, kar pa pri gama{ah ni preve~ mote~e. Kot povsod drugod se je tudi pri gama{ah uveljavil zadnje ~ase najpopularnej{i gore-tex.

Toda tu mu osebno nasprotujem. Razlog je preprost - cena. Gama{e so preve~

Pri izbiri in nakupu gama{ moramo pozornost najprej posvetiti materialu (oziroma materialom), iz katerega je narejena gama{a, nato vi{ini (dol`ini), zapenjanju, pritrjevanju spodaj, tesnenju zgoraj in kon~no tudi sami ceni.

izpostavljene neljubim mehanskim obremenitvam, da bi denar metali stran z nakupom dragih gama{ iz gore-texa.

VI[INA

Vi{ina (dol`ina) gama{e je vi{ina, do katere oble~ena gama{a s svojim zgornjim robom se`e na nogi. Mo`ne so tri izvedbe: preko gle`njev, do pod kolena in preko kolena. Priporo~am dol`ino

do pod kolena. Prve, ki segajo samo preko gle`njev, so prekratke in ~e zdrsnejo samo malo navzdol, hla~nica `e gleda ven. Posledica je vdor snega. Tiste preko kolen so predolge. Noga se pri gibanju premika v kolenu in gama{a ovira gibanje. ^e ne ovira gibanja, leze navzdol, se vrh kolena razvezuje in ves ~as zajemamo sneg, kadar je ta res globok. Iz lastnih izku{enj vam zagotavljam, da se ne obnesejo. Bolj{i proizvajalci izdelujejo dolo~en model gama{ v ve~ razli~nih {tevilkah (S - XL) tako, da lahko izberemo primerno velikost.

ZAPENJANJE

Zapenjanje je naslednja pomembna zadeva. Vsako gama{o moramo oble~i. In to pogosto na terenu. Nekatere nimajo posebnega sistema za odpenjanje in zapenjanje - so enostavno cevaste. Stran od njih, saj moramo za njihovo namestitev sezuti ~evlje. Vse druge imajo zadrgo. Zadrga je lahko zadaj, ob strani ali spredaj. Prakti~nej{a je tista spredaj, saj jo najla`e zapnemo. A sam polo`aj zadrge nima bistvenega pomena. Zadrga je lahko {e dodatno pokrita s trakom blaga (pokrov), ki se zapenja z je`ki. Ta sistem prepre~uje nabiranje snega v zadrgi in njeno zamrzovanje.

Omogo~a odpenjanje zadrge vedno in kjerkoli, kar je prakti~no, ~e moramo npr. zategniti zrahljane vezalke ~evlja, hkrati pa podalj{uje `ivljenjsko dobo zadrge.

Gama{e morajo biti ustrezno pritrjene tudi spodaj (na ~evelj), saj v nasprotnem primeru zlezejo navzgor in ne delujejo ve~. To ve~ina modelov opravlja z dvema dodatkoma. Majhen kavelj~ek spredaj katerega zataknemo za vezalke in trak (gurtna - nylonska, neoprenska, ...) ali jeklenica (“zajla”, `ica) povle~ena pod ~evljem. V zadnjem ~asu so zelo popularne kovinske jeklenice, a sam nisem navdu{en nad njimi. Problem je spoj jeklenice z gama{o (obi~ajno izveden preko netov) in pogostej{e zatikanje `ice za morebitne talne ovire. Pogosto sem `e naletel na primere odtrgane jeklenice (spoj z gama{o). Hkrati je trak mnogo bolj mehak in fleksibilen ter se kasneje zatakne v morebitno kamenje, vejevje,... na poti, ob tem pa ni bistveno manj odporen. In strgan (odtrgan) trak la`je popravimo. Vsak ~evljar nam ga bo z veseljem pri{il nazaj, saj lahko nadomestni trak kupimo prakti~no kjerkoli. Strgano oziroma obi~ajno iz gama{e izpuljeno jeklenico mnogo te`je popravimo ... Paziti mora-

mo {e na sistem zatezanja oziroma spenjanja traku ali jeklenice. Naj bo tak{en, da bo deloval tudi zamrznjen ali poln snega. Ne kupujte gama{, ki sploh nimajo ni~esar predvidenega za spenjanje pod ~evljem.

TESNENJE

Tesnenje zgoraj je vedno kriti~no. Mo`ni so {tirje sistemi: vrvica, elasti- vrvica, vrvica, ka, trak z je`ki in elasti~na vrvica ka, trak in elasti~na vrvica elasti~na vrvica. Vrvica je najslab{i sistem. Mo~no zategnjena ti{~i, manj zategnjena se razve`e. Vedno zamrzne in ote`ko~a ali onemogo~a snemanje gama{. Elastika je vedno primerno napeta, nikoli ne zamrz-

V zadnjem ~asu so zelo popularne kovinske jeklenice, a sam nisem navdu{en nad njimi. Problem je spoj jeklenice z gama{o (obi~ajno izveden preko netov) in pogostej{e zatikanje `ice za morebitne talne ovire.

ne, a `al s~asoma popusti (se raztegne) in ne “dela ve~”. Trak z je`ki je nov, meni neznan sistem. Glede na oglede menim, da je vsaj soliden. Najbolj{i sistem (do sedaj) so elasti~ne vrvice skupaj s sponko za zatezanje. Zelo enostavno zadevo zategujemo ali popu{~amo (sponka), ni te`av z zamrzovanjem in s ~asom se funkcija ne slab{a.

CENE

Cene gama{ so zelo razli~ne. Gibljejo se nekje med 2.500 SIT in 14.000 SIT. Izbor je odvisen od globine na{ega `epa. A ne kupujte najcenej{ih, ker niso vredne niti tistega denarja. Moje mnenje je, da se za nas primerne gama{e gibljejo v cenovnem razredu od 6.000 do 8.000 SIT. Tiste za 10.000 ali celo 14.000 SIT so za nas predrage. Mi ne potrebujemo tako dobrih gama{ in ko bi jih imeli in

Najbolj{i sistem (do sedaj) za zapenjanje so elasti~ne vrvice skupaj s sponko za zatezanje. Zelo enostavno zadevo zategujemo ali popu{~amo (sponka), ni te`av z zamrzovanjem in s ~asom se funkcija ne slab{a.

nato raztrgali bi bilo res hudo. @ivljenjska doba je seveda odvisna od primerne izbire pri nakupu in od uporabe. Kakovostne gama{e bomo ob pogosti uporabi lahko uporabljali dve do tri sezone, ob ob~asni uporabi pa pet ali celo ve~ sezon.

Moje priporo~ilo se glasi: gama{e naj bodo iz cordure nylona, dodatno impregnirane in oja~ane na ob~utljivih mestih. Visoke naj bodo do pod kolena in naj se zapenjajo z zadrgo, katero pokrijemo s pokrovom, ki ga pritrdimo z je`ki. Spodaj naj imajo trak (gurtno), zgoraj pa elasti~ne vrvice s sponko. Cena okoli 7.000 SIT.

POSEBNE GAMA[E

Omeniti moram {e posebne, spe-

cialne gama{e, namenjene npr. uporabi v kombinaciji s plasti~nimi ~evlji ali npr. turnim smu~anjem (uporaba v kombinaciji s turnimi pancarji). Te gama{e so spodaj {ir{e od obi~ajnih, ki so mnogokrat spodaj preozke za namestitev na “plastiko” ali turne pancarje. Imajo {e nekaj drugih posebnosti, vendar te za nas v tem hipu niso aktualne. Vse tiste morebitne bralce, ki morda imate plasti~ne gojzarje (“plastiko”) ali turno smu~ate, naj potola`im. Ni treba kupovati novih gama{. Sam uporabljam v kombinaciji s “plastiko” povsem obi~ajne gama{e. Za turno smu~anje ne uporabljam (ve~) gama{. Moj trenutni model je preozek in vedno sem pri smu~anju negodoval, ker mi name{~ene (obi~ajne) gama{e ne omogo~ajo reguliranja ~evljev. Zdaj vetrne hla~e samo “nategnem” z elastiko pod ~evlji, da ne zlezejo navzgor. Tako hla~e pokrivajo vrh ~evljev, {e vedno pa so do-

stopne vse sponke in drugo na ~evljih ...Ta na~in je primeren za smu~anje, toda manj za hojo, ker nekoliko ovira gibanje kolena. Pri dolgotrajni hoji ali celo plezanju je nujna uporaba gama{.

PONUDBA

^as je, da opravimo {e kratek pregled ponudbe na tr`i{~u. V Ljubljani je kar nekaj trgovin s planinsko-alpinisti~no opremo, kamor sodijo tudi gama{e. Nekatere so bile v ~asu testiranja povsem izropane (vsaj, kar se ti~e gama{) in niso ponujale ni~esar. Zdaj je verjetno `e druga~e. Upam, da mi bralci od drugod ne bodo zamerili mojega naslanjanja na stanje v Ljubljani. Vsi podatki se nana{ajo na ~as pred novim letom (19. in 22. 12. 1997), ko to berete je morda `e druga~e (cene, ponudba, ...).

Poglejmo torej nekaj modelov, ki se pojavljajo na tr`i{~u.

ALBATROS

Proizvajalec,MaterialVi{inaZapenjanjeSpodajsistemZgorajsistemCenaOCENATrgovina model(1-5)

Campnylonsrednjani~,cevasteni~(-)elastika2.590(-)1Iglusport Eco(-)(dopodkolena)(-)nikarnekupujteTr`a{ka88,Lj.

Campcorduranylonsrednjazadrgajeklenicavrvica(-)7.1003Iglusport Classic(dopodkolena)obstranisolidenmodel

CampZipcorduranylonsrednjaz.obstrjeklenicavrvica(-)7.9903.5Iglusport protect(dopodkolena).+pokrov(+)solidenmodel

Campcorduranylonsrednjazadrgajeklenicaelastika6.300(+)4Iglusport “zaplastiko”(dopodkolena)obstranialipa{~ek(+)solidenmodel

Vaudecorduranylonsrednjazadrganeoprenskiel.vrvice7.6004Turnc (dopodkolena)obstranitrak(+)+sponka(+)dobermodelPetk.nab.31,Lj. Berghausgoretex(+)srednjaz.spredajguma,vrvice13.900(-),2Turnc, Yetiextrem(dopodkolena)+pokrov(+)~ez~evelj(-)+sponka14.960(-)nizanas,protiTrekingsport Teps{portnylon,bolj{isrednjazadrgazadajluknjezavrvice(-)2.9902Anapurna, (doma~e)(-)(dopodkolena)vrvico(-)zasiloKrakovskin.10,Lj.

Teps{portnylon,bolj{isrednjazadrgazadajjeklenicavrvice(-)3.990(+)3Anapurna (doma~e)(-)(dopodkolena)ugodnocen.razm.

Teps{portnylon,bolj{ivisoka,zadrgazadajluknjezavrvice(-)3.9901.5Anapurna (doma~e)(-)podalj{ki(-)vrvico(-)proti

Teps{portnylon,bolj{ivisoka,zadrgazadajjeklenicavrvice(-)4.9902Anapurna (doma~e)(-)podalj{ki(-)proti

Teps{p.otro{kenylon,bolj{isrednjani~,cevasteni~elastika1.500(+)4Anapurna (doma~e)(-)(dopodkolena)dazaotroke

NorthCapecorduranylonsrednjaz.spredajneoprenskiel.vrvice6.990(+)5Anapurna (dopodkolena)+pokrov(+)trak(+)+sponka(+)zelodobermodel

GOZDOVNIK RAZISKUJE SLOVENIJO

KAJ JE TO?

To je nov projekt ZTS (Zveze Tabornikov Slovenije) in za sedaj {e skromne skupinice ljudi, ki smo se odlo~ili, da stvar izpeljemo.

ZAKAJ?

Zato, da popestrimo `ivljenje na{im GG-jem.

KAKO?

S potepi potepi potepi potepi (hiki) bi GG-ji spoznavali skrite koti~ke Slovenije, njene kulturne znamenitosti, se u~ili pre`ivetja v naravi (bivak , kuhanje, ...), spoznavali tabornike iz drugih rodov, se dru`ili, zabavali in krepili taborni{ki duh ter se usposobili za samostojno organizacijo potepov.

Akcija naj bi potekala {tiri (4) leta. V tem ~asu naj bi GG-ji opravili vsaj deset (10) potepov, med temi tudi nekaj zimskih. Med potepi naj bi GG-ji obiskali vse slovenske pokrajine.

KDAJ?

^e bomo ostali sami, naj bi akcija za`ivela pribli`no jeseni 1999, z va{o pomo~jo pa lahko `e veliko prej. Dela je veliko, saj je projekt {ele na za~etku, potrebno pa je storiti {e mnogo (izvajanje projekta, izdelava knji`ice, na{itka, ...), da bo le ta za`ivel.

^E IMA[ ^AS IN VOLJO IN BI SE RAD-a PRIDRU@IL-a NA[I SKROMNI DRU@INICI, DA SKUPAJ POLEP[AMO DNEVE GGjem, PUSTI SVOJ NASLOV NA ZTS ALI PA ZAVRTI ENO OD TELEFONSKIH [TEVILK:

MATJA@ - 064 / 714 - 307

ALENKA - 061 / 712 - 581

LOVRO - 061 / 576 - 439

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

DODATNE INFORMACIJE ZA

ZOT 98

1.ZOT bo na O[ Tinje na Velikem Tinju na Pohorju. Zbor ekip bo v petek, 30. 1. 1998, ob 20.00 uri. Ekipe pri~akujemo od 18.00 ure naprej. Dostop do Tinja je mo`en iz Slovenske Bistrice, kjer se v sredi{~u mesta zavije proti Smu~arskemu centru Trije kralji. Avtobusi iz Slovenske Bistrice proti Tinju vozijo ob 14.05, 15.15, 16.20 in 18.00, za zamudnike pa {e ob 20.00 in 22.05. Cena prevoza je okoli 200 SIT.

2.[tartnina na ekipo zna{a 7.500,00 SIT. Naka`ite jo na `iro ra~un {tevilka 51800-678-80784: Rod XI.SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. V {tartnini so zajeti na{itki, karta, preno~i{~e, ~aj, sendvi~i in topel obrok.

3.Dodatne informacije lahko dobite na internetu na naslovu XISNOUB.JUMP.ORG, ali po telefonu 062/ 222-482 oz. 062/656-583 (Windy). Svoje vtise oz. predprijave lahko sporo~ite tudi na naslov GROUP.SNOUB@ GUEST.ARNES.SI.

BELA SLED 1998

TINA - 061 / 347 - 282

TINA - 061 / - 282

TINA - 061 / - 282

TINA - 061 / 347 - 282

Zmajev rod tudi letos prireja zimsko orientacijsko tekmovanje BELA SLED. Tekma bo potekala 7. in 8. februarja 1998 (sobota in nedelja) na gimnaziji [entvid. [tartnina, v katero so zajeti stro{ki preno~evanja, kart, na{itkov, obilne ve~erje, zajtrka, ~aja in pokalov, zna{a 7.000 tolarjev na ekipo. Ekipam slovenskih dr`avnih prvakov (zmagovalcem ROTa) priznamo 10-odstotni popust (za priznanje popusta mora ekipa vsebovati vsaj 3 ~lane zmagovalne ekipe). Rok za prijave ekip je 30. januar. Ekipa se {teje za prijavljeno, ko vpla~a {tartnino in o tem obvesti organizatorja. Za ekipe, ki se bodo prijavile pet in manj dni pred tekmovanjem, bo znesek {tartnine znatno vi{ji (9.000 tolarjev)! Zato ne zamudite prijavnega roka!

Ekipe so me{ane (3+2) in {tejejo po pet tekmovalcev. Ekipe s tekmovalci istega spola bodo lahko tekmovale, vendar bodo prejele negativne to~ke. Ekipe s {tirimi tekmovalci bodo tekmovale brez olaj{av. Ekipe lahko tekmujejo v

JAN '98

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

naslednjih starostnih kategorijah: GG, PP, G. Ekipa, ki bo vsebovala enega ali ve~ starej{ih tekmovalcev, bo tekmovala v starej{i kategoriji.

Naloge na tekmovanju: orientacijski tek, topo testi, @VN test, test iz prve pomo~i, prihod pod kotom, vrisovanje, ciljanje z zra~no pu{ko, prehod minskega polja, prehod hitrostne etape, ve~erni dogodek, signalizacija, skica pod kotom. Ve~erni dogodek je tako kot lansko leto presene~enje!

Zbor ekip bo v soboto, 7. februarja 1998, na gimnaziji

[entvid ob 17. uri.

Vse dodatne informacije lahko prejmete pri Ale{u Fischingerju 061-313-221 in Mihi Miklav~i~u 061-347-745.

P.S. Pridite, Zmaj~ki vas pri~akujemo.

NOT 1998 BO!

Kot vsako leto, bo tudi letos no~no orientacijsko tekmovanje v zadnjem vikendu marca, in sicer 28. in 29. marca, in to, ne boste verjeli, v okolici Ljubljane.

Tokrat, pa tudi v bodo~e, bi `eleli narediti nekaj {e za tiste tabornike, ki so pred vami dolga leta dr`ali pokonci va{e in na{e rodove oz. ODREDE. Vabimo torej vse tiste, ki so po srcu in du{i {e vedno taborniki, pa jim ni do merjenja mo~i z mladino, `eleli pa bi se za zabavo in zavoljo spominov po dolgih letih udele`iti kak{ne taborni{ke akcije.

Toplo vabimo vse tiste, ki bi `eleli "tekmovati" v kategoriji starej{ih gr~ - KORENIN, da se ponovno zberejo in poka`ejo svoje utrjeno znanje. Pripravili bomo torej kategorijo KORENIN, v katero se lahko prijavite poleg ekip tudi posamezniki, pa boste sotekmovalce na{li kar na tekmovanju. Naloge na tekmovanju bodo prakti~no enake kot za ostale tekmovalce, le da bodo ~asovno mnogo manj zahtevne.

Vse ostale podrobnosti boste lahko prebrali v februarskem oziroma mar~evskem Taboru!

GR^EPIJADA 98

Akcija bo tekmovalno-zabavnega zna~aja in bo potekala 25. 1. 98 na Rogli, na Skomarje pa lahko pridete ‘e v soboto, 24. 1. po 18. uri. Tekmovalce bomo razdelili v dve kategoriji, in sicer od 18 do 25 let in nad 25 let (ra~una se teko~e leto).

Panoge bodo {aljivo-spretnostne. Zbor vseh udele‘encev je

25. 1. 1998 do 9.00 na Rogli pri tehni~ni bazi (vle~nica Ko{uta).

Potek sre~anja:

Sobota zve~er:‘rebanje {tartnih {tevilk in zabavni ve~er na Skomarju

Nedelja:

· 9:00 prihod, prijava, malica (za tiste, ki ne bodo pri{li na Skomarje v soboto)

· 9:30 razdelitev {tartnih {tevilk

· 10:00 za~etek tekmovanja

· 12:30 kosilo

· 13:30 nadaljevanje tekmovanja

· 16:00 razglasitev rezultatov

[tartnina zna{a 2.000 tolarjev na osebo (~aj, sendvi~, kosilo, stro{ki organizacije), za tiste, ki boste prespali na Skomarju, pa 2.500 tolarjev. Prijave po{ljite na naslov: RZR Zre~e, [olska 2, ali Matej Kotnik, [arhova 19, 3214 Zre~e, najkasneje do 15. 1. 1998.

[tartnino lahko pla~ate do 15. 1. 98 na ‘iro ra~un RZR Zre~e; {tevilka 50720-678-72749 ali v pisarni ZTS. [tartnino je mo‘no poravnati tudi na {tartu, vendar ta zna{a 2.500 tolarjev.

POKAL “ZLATA @ABICA” NA ROGLI

Na pokalu za “Zlato `abico” se tekmuje v taborni{kih starostnih kategorijah M^, GG, PP in GR lo~eno po spolu. Smu~arska panoga bo veleslalom z uradnim merjenjem ~asa. Tekmovalci nastopajo po vrstnem redu {tartnih {tevilk. Prvouvr{~eni v posameznih kategorijah bodo dobili medalje, najbolj{i rod v skupni uvrstitvi pa prehodno “zlato `abico”. Zbor vseh udele`encev je 25. 1. 1998 do 9.00 na Rogli pri tehni~ni bazi (vle~nica Ko{uta). [tartnina zna{a 500 tolarjev (za ~aj, malico in kosilo pa je treba dopla~ati {e 1.500 tolarjev), smu~arsko karto boste lahko kupili po zni`ani ceni (odvisno od {tevila prijav). Prijave za udele`bo po{ljite na naslov: RZR Zre~e, [olska 2, ali Matej Kotnik, [arhova 19, 3214 Zre~e. [tartnino lahko pla~ate do 15. 1. 98 na `iro ra~un RZR Zre~e; {tevilka 50720-678-72749 ali v pisarni ZTS. [tartnino je ob predhodni prijavi mo`no poravnati tudi na {tartu. Tekmovanje bo trajalo pribli`no do 12. ure, seveda pa bo na voljo veliko ~asa za prosto smu~anje.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

KOLEDAR AKCIJ V LETU 98

JANUAR 98

DAN DAN IME AKCIJE IME AKCIJE ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR KRAJ KRAJ KRAJ

10Glas JeloviceRSK[kofja Loka

23-24Posvet programskih projektnih vodijKomisija za program ZTS

25Smu~arsko tekmovanje “Zlata `abica”MZTRogla

24-25Gr~epijadaRZRSkomarje

30-31Zimsko orientacijsko tekmovanjeXI. SNOUBMaribor

FEBRUAR 98

7-8Bela sledZRLjubljana

22“Founder’s Day”rodovi

MAREC 98

14Bra~i~evi dneviRBKSl. Konjice

20-21Seminar za taborna vodstvaKomisija za program ZTSBohinj

211. seja stare{instva ZTSZTS

27-28Posvet programskih skupin (projektno delo)Komisija za program ZTS

28-29NOTRMT LjubljanaLj. - okolica

APRIL 98

3-5Seminar za sodnike mnogobojevKomisija za program ZTSBohinj

22Dan tabornikov - Dan Zemljerodovi, sodel. z ZSKSS

25-26Bi~ikleta `urRJSIzola

25-30Te~aj za in{truktorje 2. stopnjeKom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

MAJ 98

Obmo~ni mnogobojiOO ZTS

8-10[TPMRJZ VelenjeVelenje

9-10TAKTRSO KranjKranj

30Kanu-{~uka zletRJ[ CerknicaCerknica

JUNIJ 98

6Spust po LjubljaniciRBS LjubljanaLjubljana

12-14Dr`avni mnogoboj MM^Komisija za program ZTS

132. seja stare{instva ZTSZTS

19-21Dr`avni mnogoboj GGPPGrKomisija za program ZTS

25-4.7.Te~aj `ivljenja v naraviKomisija za program ZTSBohinj

25-5.7.Te~aj topografije in orientacijeKomisija za program ZTSBohinj

25-5.7.Vodni{ki te~aj za novoustanovljene enoteKomisija za program ZTSBohinj

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

JULIJ 98

DANIME AKCIJEORGANIZATORKRAJ

5-12I. izmena G[ZTSBohinj

12-21II. izmena G[ZTSBohinj

21-31III. izmena G[ZTSBohinj

31-8.8.Lokostrelski te~ajiZTS in LZSBohinj

AVGUST 98

9-16In{truktorski te~aji (I. {ola)Kom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

16-23In{truktorski te~aji (II. {ola)Kom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

24-30IV. izmena G[ZTSBohinj

31-6.9.V. izmena G[ZTSBohinj

SEPTEMBER 98

od 12-Vesela sre~anja M^ in murnovOO ZTSPo obmo~jih

18-20^i~ev memorialZR LjubljanaLjubljana

25-27ROTZTS in gostitelj tekmovanja

OKTOBER 98

2-3Posvet programskih skupin (projektno delo)Komisija za program ZTS

3^istilna akcija “[marna gora 98”RARLjubljana

10Zlata pu{~icaRTT LjubljanaLjubljana

17Ivkov memorialRDVLjubljana

17-1841. jamboree v zraku (JOTA) in na InternetuWOSM, ZTS

Jesenske po~itnice - Vodni{ki te~ajiOO ZTS

NOVEMBER 98

6-7Izobra`evanje stare{inKom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

13-14In{truktorski te~aj - temeljni (1. termin)Kom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

21Posvet na~elnikov rodovZTS

DECEMBER

53. seja stare{instva ZTSZTS

11-13In{truktorski te~aj - temeljni (2. termin)Kom. za vzgoja kadrov ZTSBohinj

19Lu~ miru v SlovenijiZTS in ZSKSS

27-6.1.19. svetovni skavtski jamboree v ^iluWOSM^ile

OGLASNA DESKA ZA KOMISIJE

Uredni{tvo revije Tabor je v novi programski zasnovi uvrstilo stran namenjeno komisijam ZTS. Stran je oblikovana kot oglasna deska, kjer bodo posamezne komisije pu{~ale sporo~ila, pomembne informacije, vabila za sodelovanje, nate~aje za idejne re{itve, …, skratka vse, kar zanima ~lane ZTS in bralce revije Tabor. Tokratna oglasna deska je bolj predstavitev trenutnega dogajanja v komisijah, v naslednji {tevilki pa vam bodo z informacijami postregli iz prve roke.

Rok za oddajo kratkih informacij (vabila, sklepi, razpisi) za objavo v naslednji {tevilki, ki naj bi obsegali najve~ 500 znakov, po{ljite najkasneje do 15. januarja 1998 in potem do 15. v mesecu.Sej bo {lo, jaz ti zaupam. V februarski {tevilki bo{ namesto kratic lahko v kvadratkih uporabil ikone za komisije.

KomisijazaodnoseZTSzjavnostmisevnovemmandatu{enisestala,sopanekateriprojekti`emo~novteku. vPripravljenajeprenovljenaslovenska“sraj~ka”(verjetnobo iz{laleto{njemletuzapotrebepromocijenajamboreejuv^ilu ternetutudi{panskaverzija),sve`veterjezapihaltudinaInin prenovil podobo doma~ih strani, morda pa boZTSleto{njapomladtudivznamenjunoveoblikepredstavitve generalni-nazgo{~enki.Kernasvmarcunameravaobiskatitudi sekretarWOSM,JacquesMoreillon,bonekajener-gijeusmerjenotudivpromocijotegadogodka. Na~elnicaKOJA:Mateja[u{ter{i~Dimic

KMD KMD KMD KMD

Komisija za mednarodno dejavnost ZTS ima za seboj lanski novembrski posvet, na katerem so ~lani pregledali sodelovanje ZTS na mednarodnih akcijah. Poudarek je bil seveda na prenosu znanja in izku{enj v na{o organizacijo, naloga, ki jih ~aka v prihodnje, pa je oblikovanje vzorca poro~ila udele`be na mednarodnih akcijah, ki bi zajel tisto, kar je za na{o organizacijo pomembno. Lotili se bodo tudi ~i{~enja komunikacijskih kanalov, vsem tistim, ki mislijo brez njihove vednosti na skavtskih akcijah uporabiti tudi potni list (beri udele`iti se akcije v tujini), pa bodo krepko stopili na prste.

Na~elnik KMD: Andrej Tav~ar

FIMA FIMA

Komisija za vzgojo in izobra`evanje

KVIO KVIO

odraslih v ZTS (njen do tedaj potrjeni Izobra`evalni svet) je na svoji prednovoletni seji posvetila pozornost oblikovanju “bazenov predavateljev” in poenotenju predavanj razli~nih predavateljev na in{truktorskih te~ajih. Vodstva poletnih te~ajev so `e potrjena, {e prej pa izbrane udele`ence ~aka `e tretji te~aj A.L.T. Udele`enci, ki so se prebili skozi strogo re{eto komisije, so `e dobili vabila, {e pred te~ajem pa jih ~aka pogovor o njihovih pri~akovanjih, ki jih je treba seveda uskladiti z usmeritvijo

ZTS na tem podro~ju. Seveda pa na seji niso izpustili debate o mo`nostih financiranja iz dr`avnih virov za vzgojo in izobra`evanje odraslih.

Na~elnik KVIO: Darko Jenko

Komisija za finan~no-materialne

zadeve ZTS je decembra organizirala zelo odmeven in uspe{en seminar za blagajnike rodov. Trenutno najbolj pomembna naloga je zagotovitev osebja za potrebe Gozdne {ole (kuharja in ali oskrbnika) in prostorske re{itve za njihovo bivanje v ~asu obratovanja. Seveda pa le`i komisiji na du{i tudi projekt “Taborni{ki dom v Ljubljani”, ki zaradi dolgih hodnikov prav po pol`evo napreduje od vrat do vrat mestnih uradnikov.

Na~elnik FIMA: Jo`e Zagorc

KOPR KOPR KOPR KOPR Komisija za program ZTS je z dolgo jesensko kampanjo uspela preoblikovati na~in dela. V posameznih vejah so se pojavile projektne skupine in rodili projektni vodje, ki jih ~aka strate{ko in sistemati~no organizirano delo. Komisija M^ bo pripravila nekaj priro~nikov in {e naprej vzpodbujala sre~evanja M^-jev bodisi po obmo~jih ali na dr`avni ravni. Za komisijo GG bo najve~ji izziv priprava zleta za gozdovnike in gozdovnice (ta naj bi bil leta 1999), komisija PP pa bo vzpodbudila mednarodno izmenjavo (projekta Evropa zate in Wish) in pogostej{e sre~evanje popotnic in popotnikov, {e naprej skrbela za okoljsko vzgojo in raz{irila obstoje~o ponudbo taborni{kih specialnosti.

Na~elnik KOPR: Emil Mumel

KOJA KOJA

NARAVOSLOVNE POTI

V rubriki Naravoslovne poti vam bomo v vsaki drugi {tevilki predstavili tiste dele Slovenije, ki si zaslu`ijo {e posebno pozornot. Zakaj? Ker nas lahko narava na prijetnem izletu nau~i tudi marsikaj koristnega.

NARAVNI SPOMENIK

REKA KRUPA

Krupa prihaja na povr{je sredi severnega dela nizkega belokranjskega kra{kega ravnika v mo~nih kra{kih izvirih izpod 30 metrov visoke, zna~ilno prelomljene skalne stene. Po koli~ini vode je izvir Krupe najve~ji v Beli krajini. Krupa je v kra{ki ravnik vrezala izrazito, na nekaterih mestih celo kanjonsko strugo. Vi{inska razlika med izvirom in izlivom je le 6 metrov, vendar je bilo to v preteklosti dovolj za delovanje {tirih mlinov in dveh `ag.

Obmo~je ob reki je bilo poseljeno `e v prazgodovini, o ~emer pri~ajo edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini »Judovska hi{a« in najdbe iz prazgodovinskega naselja »Moverna vas«. V srednjem veku je imel za Belo krajino izredno pomembno vlogo grad »Krupa« na desnem bregu reke. Dober kilometer od izvira je znamenita baro~na cerkev Svete trojice na Vinjem Vrhu, pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja romarska cerkev `alostne Matere bo`je v Klo{tru.

Izvir in okolica reke Krupe predstavljata izjemno naravno in kulturno dedi{~ino semi{ke ob~ine in Bele krajine. Reka Krupa z varovanim obmo~jem je bila leta 1997 razgla{ena za naravni spomenik. Zanimiv bo za tiste, ki jih zanima zgodovina tega podro~ja, sestava tal (opazovati je mo`no nekaj razli~nih geolo{kih ~asovnih lestvic), biotop reke in `ivali, ki `ivijo v tem predelu. Nekateri bodo na{li zadovoljstvo pri raziskovanju jame in razli~nih plasti sedimentov z jamskimi {koljkami ali pa obiskali kak{no cerkev z bogato arhitekturo. Informacije dobite v Turisti~nem dru{tvu Semi~. PUGY

^UDE@E VSAKDO URESNI^UJE

“O~e, begate me,” sem rekla, medtem ko sva hodila. “Zdi se mi, da ste se raz`alostili, ko ste mi povedali, da ga ni bilo v samostanu.”

“Kaj veste o religioznem `ivljenju, h~erka moja?”

“Le malo vem. Vem, da se duhovniki zaobljubljajo k rev{~ini, ~istosti in pokor{~ini.”

Naj nadaljujem ali ne, sem pomi{ljala. A vendar sem se odlo~ila, da grem dalje.

“In da presojajo grehe drugih, pa ~eprav sami prav tako gre{ijo. Da mislijo, da vse vedo o zakonu in ljubezni, pa ~eprav se sami nikdar ne poro~ajo. Da nam groze s peklenskimi mukami in ognjem za grehe, ki jih tudi sami zagre{ijo.

In da nam prikazujejo Boga kot ma{~evalno bitje, ki krivi ~loveka za smrt svojega edinega Sina.”

Menih se je smejal.

“Vidim, da ste bili dele`ni najodli~nej{e katoli{ke vzgoje,” je rekel. “A ne vpra{ujem vas po katoli~anstvu. Po duhovnem `ivljenju vpra{ujem.”

Ni~ nisem odvrnila.

“Nisem prepri~ana,” sem naposled rekla, “a vendar so ljudje, ki pustijo vse, kar imajo, in se odpravijo iskat Boga.”

“In ga najdejo?”

“Odgovor poznate vi. Meni se {e sanja ne.”

Menih je opazil, da sem `e te`ko sopla in je upo~asnil svoj korak.

“Napa~no razlago ste mi podali,” je za~el. ”Kdor se odpravi iskat Boga, zapravlja svoj ~as. Mnogo poti lahko prehodi, se pridru`i najrazli~nej{im verstvom in verskim lo~inam. A tako Njega ne bo nikdar na{el.

Bog je tukaj, zdaj, poleg nas. Lahko Ga vidimo v meglicah, v prsti, v tej oble-

ki, v teh ~evljih. Njegovi angeli bedijo nad nami, ko spimo, in nam pomagajo, ko delamo. Dovolj je le pogledati okoli sebe, da najdemo Boga.

A to sre~anje ni tako lahkotno. ^im bolj nas Bog zapleta v svoje skrivnosti, tem ve~ja zbeganost nas preveva. Zakaj On nas neprestano roti, naj sledimo svojim sanjam in svojemu srcu. To pa je te`ko, kajti vajeni smo druga~nega na~ina `ivljenja.

In naposled presene~eni odkrijemo, da si Bog `eli, da bi bili sre~ni. Zakaj On je o~e.”

“In mati,” sem rekla.

Meglice so se dvigale. Zagledala sem majhno kme~ko hi{ico, ob njej pa `ensko, ki je zlagala drva.

“Da, mati,” je rekel. “Ni treba vstopiti v samostan, da `ivimo duhovno `ivljenje. Prav tako se ni treba postiti, se zaobljubiti k ~istosti in odrekanju.

Dovolj je, da verujemo in sprejmemo Boga. Tedaj vsakdo postane Njegova pot, vsakdo uresni~uje Njegove ~ude`e.””

Odlomek je iz knjige Paula Coelhe, Ob reki Piedri sem sedela in jokala.

Lrga

Pravijo, da so napovedi nehvale`na re~. Bo menda kar dr`alo. Skoraj trdno sem prepri~ana, da dobre taborni{ke napovedi vedno dr`ijo. Ko v glasilu preberem napoved izida naslednje {tevilke, v to verjamem. Le zakaj ne bi? Tako ob branju glasil izvemo, kako rodovi "dihajo", tudi nova znanja nam lahko le koristijo, pisci pa kdaj poskrbijo tudi za dobro voljo. Tako za objavo izbiramo prispevke za katere menimo, da jih bodo z zanimanjem prebrali tudi Taborovi bralci.

Malo te pa zbode, ~e v glasilu pi{e, da je ponatis prepovedan. Kaj pa je zdaj to? Tokrat sem prepoved upo{tevala, pri~akujem pa, da se bo uredni{tvo do prihodnji~ premislilo. Glasil, na katerih pi{e, da so samo za interno uporabo, namre~ sploh ni treba po{iljati v Taborovo uredni{tvo.

uspe{ni tako na ob~inski, podro~ni (regijski) kot tudi republi{ki ravni. Od ob~ine @iri pa dobimo letno pomo~ 100.000 tolarjev. Ta denar zadostuje samo za nekaj akcij in tekmovanj (natan~neje 5), mi pa smo v letu 1997 zabele`ili `e preko 50 akcij in udele`b na tekmovanjih. Bolj bole~e pa je to, da nas nekatere organizacije po ~lanstvu ne prehitevajo, pa tudi njihovi uspehi so precej slab{i od na{ih, od ob~ine pa dobivajo veliko, veliko ve~je vsote denarja. Mislim, da bi morala ob~ina o vsem skupaj kar po{teno premisliti.

Uro{

PREPIH, glasilo Rodu Sivega volka, Ljubljana

TEKMOVANJE "MISTER SIVI VOLK 97"

Miss sveta so `e izbrali, zdaj pa ji moramo najti {e pravega spremljevalca. V na{em rodu se, jasno, kar tare postavnih vodnikov. Kdo pa je najlep{i, najbolj{i, najnajnaj... in sploh, boste odlo~ali vi! Kdo "vi"? Ja, ~lani, seveda. Ker imamo bolj malo prostora, bomo v vsaki {tevilki predstavili Ie po tri vodnike. Glasujte za "svojega" vodnika!

Pravila tekmovanja:

- glasujete lahko tudi za ve~ vodnikov;

RUPE IN DUHOVNOST

V soboto, {e raj{i pa v petek, se s celim tednom dogodiv{~in (dobrih in slabih), po~asi in brez ure na roki odpravim tja v Rupe. Lepo je, da je sonce rumeno in da je tema ~rna. [e lep{e pa je sedeti v travi, ki se od sonca rde~i, in imeti ~as samo zase. Samo zase, vsaj do takrat, ko bodo pri{li prijatelji. V tem ~asu se ti ponuja mo`nost, da se poi{~e{ med vsemi temi zami{ljenimi hribi in modrimi dolinami. Da posku{a{ spoznati, kdo si, neozirajo~ se na ljudi, ki ti ob dekoncentraciji dregnejo v srce in s svojimi dejanji povzro~ijo nihanje sr~nega utripa v plus ali minus.

- zmaga vodnik z najve~ glasovi (~e morda niste vedeli);

- glasovnice oddajte vodnici oz. vodniku;

- glasuje lahko vsak, ki je ~lan/ica Rodu Sivega volka;

- glasov ~lanic Rodu mo~virskih tulipanov ne bomo upo{tevali;

- tekmovalci so lahko samo (mo{ki) ~lani Rodu Sivega volka, ki so v teko~em {olskem letu vodniki;

- kandidati lahko objavljajo tudi svoja reklamna sporo~ila.

^e bo dovolj zanimanja, bo uredni{tvo Prepiha pripravilo tudi javno

SLEDI, glasilo Rodu zelenega @irka, @iri,

ODPRTA STRAN

Mislim, da je taborni{tvo v @ireh glede na {tevilo ~lanov in pomembnost pri vzgoji otrok premalo cenjeno. Moram re~i, da so `irovski taborniki dokaj

Pred tabo igrajo smreke, ki jim ni preve~ mar, kdo si, ampak se resno dr`ijo zemlje, ki je {e mogo~nej{a in starej{a. Potem spozna{, da se rad zaganja{ v ni~eve opravke, ki ti jih name~e vsakdan, in rad izgovarja{ stavke, za katere vsak ve, da so nepomembni in zaman, kot pravi Andrej.

Nekaj pa je vseeno, kar te ve`e k svojemu telesu in trmoglavosti. Mogo~e naslednji petek, ko bom spet v Rupah.

Pripis: Ker Tabor ne sme za nikogar navijati, smo opise prvih kandidatov izpustili. Povejmo le, da so o vsakem objavili naslednje podatke: velikost, koliko tehta, kak{ni sta barvi o~i in las, kak{ne so kandidatove nadnaravne sposobnosti (n.pr. zmore pojesti dve pici naenkrat), ljubkovalni vzdevek, zanimivosti in na koncu pripomba uredni{tva.

Posre~ena popestritev, ne?

Marta

Slabe - M@G

soo~enje kandidatov, kjer bodo lahko tekmovalci posku{ali tudi s sladkarijami (torte so za`elene) podkupiti glasovalce.

Zmagoviti vodnik bo na koncu leta nastopil v oddaji Stojana Auerja - not!

Vse kandidate si lahko v `ivo ogledate na izletih, tekmovanjih, vodovih sestankih in drugih taborni{kih akcijah. Ve~ina se jih udele`uje tudi netaborni{kih akcij, a jih tam raje ne glejte.

Kako boste glasovali? Izpolnite glasovnico in jo oddajte vodniku. V vsakem Prepihu bo objavljen tudi seznam vseh do zdaj predstavljenih kandidatov, tako da ne boste pozabili, kdo je v igri.

Glasila Glasila

nje smrkljaste jeze, ki jim grozi na naslednjem taboru, lahko pa jih udari `e na zimovanju.

* Opozorilo vsem, ki bi se spomnili postavljati {otor ali kaj podobnega na zgornjem prostor~ku, kjer se ga je ponavadi postavljalo - tam stoji zdaj en bager, ki ne dopu{~a pristopa. [otor se sicer {e vedno da postaviti, vendar s tem tvegate, da se boste izgubili v visoki travi oz. do`iveli stra{en napad mravelj.

* Opozorilo vsem, ki bi se spomnili postavljati isto na travi pred taborni{ko sobo - ko boste `e skoraj gotovi s {otorom, bo priletela ena babica oz. zate`ena `enska z lasmi ~udne vijoli~ne barve, ki bo glasno protestirala in nadirala tako vodnika kot ~lane, ker baje uni~ujemo travo, ki jo nekdo pridno kosi (pripomba Smrkelj: tista trava `e vsaj pol leta ni videla kosilnice). Svetujemo, da to babi ignorirate, ker se bo kmalu pobrala domov.

* Novica je tudi, da je v zadnjem ~asu opaziti v ~asu na{ih sre~anj `ivljenjsko nevarno hrano - ^ipse, ki kar prosijo, da se jih poje.

KRAPEK, glasilo Rodu podkovanega krapa, Ljubljana

SMRKO NOVI^KE

* Ta najbolj{a novica je tista, ki jo lahko spremljate na na{em panoju v sobi - smrkostran s stvarmi, ki so po mnenju Smrkelj in oziroma out, smrko - motom in ostalimi zanimivimi novostmi.

* Smrklje, ki so se poro~ile na taboru, grajajo svoje mo`e, ker se ne zmenijo ve~ zanje in s tem povzro~ajo kopi~e-

* Svetovno znane Smrklje podirajo in predirajo rekorde v velikosti voda pri tabornikih in - kot ka`e - upajo, da se bodo zapisale v Guinnessovo knjigo rekordov - ta trenutek jih je 16, zato Smrkljam neprijazni ljudje - bojte se, kajti `enske na pohodu je te`ko ustaviti!

Spisale Smrklje

MRAVLJIN^EK, glasilo Rodu ^rnega mrava, Ljubljana

KOTI^EK PRI RDE^I RUTKI

* Ali `e ima{ svoje taborni{ko ime?* Pri tabornikih se lahko kli~emo tudi po taborni{kih imenih, ~e jih seveda imamo. To navado smo taborniki najbr`

prevzeli od gozdovnikov, oni pa od Indijancev. Indijanci so svojim otrokom dajali imena, ki so bila povezana s svetom narave, v katerem so `iveli. Tako so Ijudi po njihovih zna~ilnostih primerjali z `ivalmi in stvarmi, na primer Modra sova, Sede~i bik, Slepa kura, Hitra pu{~ica in podobno.

* V vodu se lahko pogovorite o tem, kak{ne lastnosti pripisujemo kaki `ivali. (Zraven si lahko v tabornikovi knji`ici ogledamo {e sledi, ki jih pu{~ajo za sabo.) Za lisico vsi vemo, da je zvita, sova je pametna in modra, veverica je hitra, medved je neroden in zaspan. Kak{ne zna~ilnosti si predstavljamo, da imajo mi{ka, polh, krokodil, lev, slon, {korpijon, vidra, ko{uta, merjasec?

* ^e malo pomislimo, lahko tudi sebi in svojim prijateljem pri tabornikih najdemo kako dobro ime. Dobra imena gredo hitro v u{esa in se v~asih {e dolgo obdr`ijo.

IZLET

V BOJ ZIMSKEMU SPANJU PROTI

Novoletni prazniki so mimo in `e smo v letu 1998. Tabor gre dalje z ve~jimi ali manj{imi spremembami in rubrika Izlet bo vztrajala tudi v leto{njem letu. @al ne meni osebno ne celemu uredni{kemu odboru Tabora v zvezi s to rubriko nekako ne uspe dobiti celovite povratne informacije od vas, dragi bralci. Sam mislim, da se z rubriko uspevam vsaj nekoliko izogibati uniformiranosti in da se lotevam razli~nih aktualnih zadevic povezanih z izletni{tvom in izleti {irom na{e domovine. Upam, da je rubrika vsaj nekaterim v{e~ tak{na kot je, seveda pa bomo veseli vsakega konstruktivnega predloga.

GREMO NA SNEG

Najprej se bomo nekoliko dotaknili alpskega smu~anja in smu~arije na urejenih smu~i{~ih. V Sloveniji imamo kar nekaj smu~i{~, ki so bolj ali manj urejena in tudi bolj ali manj zahtevna. @al se marsikatero med njimi v zadnjem ~asu spopada z zastarelostjo naprav, z majhno zmogljivostjo nihalk za dostop ter z lastni{kimi problemi (Vogel, Kobla, Velika planina, Zelenica). Problem obiska smu~i{~ so seveda {e relativno drage smu~arske vozovnice. Moj dana{nji namen ni opisovanje ali ocenjevanje smu~i{~ in tudi ne problematike povezane s smu~i{~i in smu~arijo, temve~ le poskusiti vzbuditi v vseh vas `eljo po obisku katerega izmed na{ih

smu~i{~. Pa ne zato, ker bi dobival provizijo (he, he), ampak zato, ker je obisk smu~i{~a in smu~anje lahko prav lepa zimska taborni{ka akcija.

Zima je nekako na splo{no, v taborni{kem smislu, problemati~no obdobje. Kopico tipi~nih taborni{kih dejavnosti je pozimi, ~e `e ne nemogo~e, pa vsaj zelo te`ko izvajati (npr. {otorjenje, bivakiranje, orientacija, kurjenje ognjev,

jame), letos pravim: “Pojdimo smu~at”. V skladu z zgoraj navedenim naj samo za ilustracijo omenim, da prireja

MZT Ljubljana v sodelovanju z RZR Zre~e ta mesec smu~arsko tekmovanje

“ Zlata `abica `abica Zlata `abica `abica `abica” na Rogli (razpis Tabor 11/97).

V spodnji tabeli navajam nekaj informacij povezanih z ve~jimi slovenskimi smu~i{~i od zahoda proti vzhodu,

dnevna vozovnica (SIT) smu~i{~einformacijeodrasli{tudenti Kanin065 / 86 - 0223.000*

Kranjska Gora064 / 881 - 4143.5002.600

Vogel064 / 723 - 4663.5002.980

Kobla064 / 721 - 4142.8002.380

SC Cerkno065 / 17 - 4203.0002.600

Stari vrh064 / 688 - 0392.5002.200

Krvavec064 / 221 - 8293.5002.500

Golte063 / 839 - 1202.600*

GTC Kope0602 / 42 - 3912.3002.070

Rogla063 / 420 - 44253.1002.800

Mariborsko Pohorje062 / 220 - 88413.4002.900

* ni podatka

...). In`al marsikateri tabor- nik ter taborni{ka enota pozimi kar nekoliko drem-ljeta. Da bi prepre~ili taborni{ko zimsko spanje, moramo program nekako naploniti. Tedaj je koristno pose~i tudi na podro~ja, ki niso tipi~no taborni{ka. Lani v januarju sem predlagal obisk jam (Tabor 1/97: V

katere vam bodo morda olaj{ale odlo~itev o obisku in izbiri smu~i{~a.

Na snegu je mo`no izvajati {e najrazli~nej{e druge aktivnosti kot naprimer `e ve~krat omenjeno turno smu~anje. Turno smu~anje ne pomeni vedno drage in komplicirane opreme in zahtevnih visokogorskih izletov ter s tem “rezervacije za izbrance”. Znani rek

... in spu{~a

Turni smu~ar se vzpenja ...

“nih~e se ni rodil pameten” bi lahko nekoliko priredili “nih~e se ni rodil z znanjem in opremo turnega smu~arja”, ~emur sledi zaklju~ek, da se je potrebno tudi turnega smu~anja, kot vsega ostalega, u~iti postopoma. Ve~ina nas, ki turno smu~amo, je za~ela s smu~anjem po smu~i{~ih in s klasi~no alpsko opremo ter s “postopnim oddaljevanjem od urejene proge”.

@elim vam povedati naslednje. Marsikateri manj{i gri~ v bli`ini doma~ega kraja lahko ob primerni sne`ni odeji postane prizori{~e pravega “turnega smuka”. Vod GG-jev gre v januarju lahko npr. najprej eno soboto smu~at na smu~i{~e in nato teden dni kasneje na “alpsko turo”. Toda pri tem morate paziti predvsem na varnost. Na varnost udele`encev, na varnost drugih morebitnih sprehajalcev ter na varovanje drevja in rastlinja. Ostri robniki smu~i namre~ lahko hudo po{kodujejo gozdno rastje in izbira primerne smeri spusta je `e zaradi tega obvezna.

Mlaj{i taborniki (M^-ji) bodo prav gotovo veseli izleta s sankanjem. Prijetno sankanje lahko zdru`imo z igrami na snegu (kepanje, kadrovka, postavljanje sne`aka) ali z izdelavo pravega “eskimskega” igluja. Starej{im predlagam sankanje z Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a Vr{i~a po vr{i{ki cesti. Na sankanje z Vr{i~a se lahko odpravimo v lastni organizaciji ali se udele`imo organiziranega no~nega sankanja (prevoz navzgor s terenskimi vozili, baklje ob poti, ...). Informacije v zvezi z organiziranim sankanjem z Vr{i~a lahko dobite na telefonski {tevilki 064 / 881 - 325 in 0609 / 623 - 701.

Kdor ne smu~a, morda te~e na smu~eh. Marsikatero slovensko smu~i{~e ima poleg urejenih smu~arskih prog urejene teka{ke proge. Teka{ke proge “po`enejo”, kadar zapade dovolj snega, tudi v bli`ini mnogih ve~jih in manj{ih

krajev. Neko~ sem nekje prebral, da naj bi bila tek na smu~eh in turno smu~anje dva izmed najbolj zdravih {portov. To pa zato, ker pri tovrstnem udejstvovanju sodeluje prakti~no celo telo, dejavnost se odvija zunaj, v naravi in obi~ajno {e na nekoliko vi{ji nadmorski vi{ini, vse skupaj pa naj bi zelo ugodno vplivalo na telo.

ZA TISTE, KI NE MARAJO SNEGA

Osebno sicer ne razumem ljudi, ki ne marajo snega, a vem, da obstajajo. Vsem tem predlagam izlet na Primorsko, in sicer nekam pod Kra{ki rob. Kra{ki rob je niz strmih bregov in navpi~nih sten, ki se vle~e v smeri SZ - JV in na zahodu omejuje svetovno znano planoto Kras. Tod, pod Kra{kim robom, so tri bolj ali manj znane vasi: Osp, ^rni Kal in Hrastovlje. Osp Osp je majhna primorska vasica (svetovno znana je postala ravno z razmahom {portnega plezanja) v dolini reke Reka blizu italijanske meje in Trsta. V bli`ini se namre~ nahajata kar dve kra{ki jami udornici (kra{ki jami, katerih strop se je v preteklosti udrl) in stene teh jam so zdaj prizori{~e drznih podvigov plezalcev. Ve~ja se nahaja neposredno za vasjo, manj{a ( Mi{ja pe~ pe~ Mi{ja pe~ pe~ Mi{ja pe~) pa malo pred vasjo. Ve~ja je predvsem z VeVeVeVeVeliko osapsko steno liko osapsko steno liko osapsko tudi prizori{~e izredno te`kega tehni~nega plezanja, medtem ko Mi{ja pe~ sodi z nekaj izrednimi {portno-plezalnimi smermi v sam svetovni vrh. Zanimiv je tudi vzhodnej{i del Kra{kega roba s ^rnim Kalom, ki je trenutno najbolj znan po cestnih zastojih in nesre~ah (~rnokalski klanec) in s Hrastovljami

Zima je nekako na splo{no, v taborni{kem smislu, problemati~no obdobje. Kopico tipi~nih taborni{kih dejavnosti je pozimi, ~e `e ne nemogo~e, pa vsaj zelo te`ko izvajati (npr. {otorjenje, bivakiranje, orientacija, kurjenje ognjev, ...). In `al marsikateri tabornik ter taborni{ka enota pozimi kar nekoliko dremljeta. Da bi prepre~ili taborni{ko zimsko spanje, moramo program nekako naploniti. Tedaj je koristno pose~i tudi na podro~ja, ki niso tipi~no taborni{ka. Lani v januarju sem predlagal obisk jam (Tabor 1/97: V jame), letos pravim: “Pojdimo smu~at”.

(freska Mrtva{ki ples) v dolini reke Ri`ana ...

Verjemite mi, mo`nosti za lepa do`ivetja v naravi je tudi v januarju dovolj. Le topli postelji se moramo upreti, odpreti vrata ter se odpraviti ven, v naravo. Pojdite, poizkusite, ne bo vam `al.

ALBATROS

Velika osapska stena

UTRIP IZ SLOVENIJE ... ... IN OD DRUGOD

Slavno rubriko, ki je zamenjala `e ve~ imen (Po enotah, Iz enot, Pi{ejo nam, ... pa {e kak{no bi se na{lo), smo predruga~ili in ji nadeli novo ime. V skladu s posodobitvijo celotnega Tabora bo {lo tudi pri novem Utripu. Znebili bi se radi predolgih celostranskih "~rev" v smislu: "Zbudili smo se ... dobili smo se ... od{li smo z avtobusom ... hodili smo ... ogledali smo si ... bilo je fino ... {e bomo {li." Ne razumite nas napak - {e nam po{iljajte prispevke z va{ih akcij, pohodov, tekmovanj, vendar morajo biti kratki, obvezno pa opremljeni s fotografijo, risbo ali diapozitivom. ^e bomo imeli kaj prostora, bomo objavili tudi kak{no dalj{o fotoreporta`o (~e bo vsebina zanimiva, "fotke" pa kakovostne), sicer pa se bomo pri Utripu dr`ali koncepta, ki smo ga uvedli z Rumenim daljnogledom - torej ve~ kraj{ih fotovesti. Na ta na~in bomo omogo~ili ve~jemu {tevilu enot, da se pojavljajo v Taboru, to pa je bila tudi ena izmed velikih `elja, ki smo jih uspeli izlu{~iti iz va{ih odgovorov na anketo, objavljeno v septembrskem Taboru.

Torej, kar veselo na delo, pa brez bojazni - ne grizemo!

"Shopping, ne hvala!"

Uredni{tvo

nostjo zamejcev zelo presene~en, {e posebej, ker smo lahko sli{ali, da Slovenija nima ve~ pravega posluha za njihovo problematiko in te`ave (predvsem finan~ne).

Zve~er veselica ... v nedeljo pa: hej, tu smo {ele drugi dan, pa smo `e v Primorskem dnevniku. Ogledali smo si pravo kra{ko hi{o v eni izmed slovenskih vasic ~ez mejo (pa saj so vse na{e) in {e en kulturni dom, tokrat v Gorici, RMV-jevci namre~ delujejo v Trstu in Gorici, nato {e kosilo v gori{kem dija{kem domu in potem hitro domov, da smo {e volitve ujeli.

Vse skupaj je krasno uspelo, dobimo se {e enkrat, tokrat na Dolenjskem, enkrat spomladi. Verjetno pa tudi takrat ne bo zadnji~. Kar {kandal bi pa bil, ~e bi kdo mislil, da gre za mednarodne odnose, saj smo navsezadnje vsi ~lani ene dru`ine.

V soboto, 22. novembra 1998, smo se ~lani Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta odpravili na obisk na{im kolegom iz Rodu modrega vala iz Trsta. Vendar se je zgodba za~ela `e veliko prej ...

Letos poleti so Tr`a~ani taborili na "na{em" tabornem prostoru v @elebeju ob Kolpi. @e takrat smo jih nekajkrat obiskali, se udele`ili njihovega sklepnega tabornega ognja in krsta. Kasneje je nekaj njihovih ~lanov pri{lo na na{ ROT, nekateri kot tekmovalci, drugi pa samo kot opazovalci. In tako so se za~ele plesti med nami kar lepe vezi. Sledil je le {e dogovor o ~asu in kraju sre~anja.

Tr`a~ani so nam pripravili lep popotni{ki program, vsebinsko vezan predvsem na `ivljenje Slovencev v zamejstvu.

Najprej ogled edine slovenske knji`nice, potem Ri`arne ("tam kjer raj` pucajo" - po dolenjsko), med drugo vojno sredi Trsta delujo~e fa{isti~no mori{~e, kulturnega doma v Trstu in sre~anje z nekaterimi kulturnimi veljaki in predstavniki medijev, predvsem pa Slovenci. Sam sem bil nad res pestro dejav-

Taborniki iz Rodu modrega vala Trst-Gorica so imeli v nedeljo, 21. decembra 1997, tudi redni ob~ni zbor, ki se ga je udele`il na~elnik ZTS Milko Okorn. Zamejski taborniki so med drugim spregovorili o spremembah notranjega pravilnika organizacije, najzaslu`nej{im pa so podelili zna~ke za ve~letno delovanju v rodu.

Ritchie

DAN RAZMISLEKA

Pripis : Ob tem prispevku nam je prav pri{la fotografija lorda Roberta Baden-Powella oziroma njegove vo{~ene lutke iz hi{e Madame Tussaud's v Londonu, ki nam jo je prijazno poslal Ale{ Cipot iz Murske Sobote.

Zima je pred vrati, bli`ajo se zimovanja, pa tudi 22. februar- Thinking day oz. Dan razmisleka.

Vsi vemo, kaj je to, ve~ini pa ni najbolj jasno, kaj naj bi ob tem dnevu po~eli. Na ta temo je bilo v reviji Tabor `e nekaj napisanega. Letos vam bomo pomagali z idejami, ki bi lahko prijetno popestrile va{a zimovanja.

Regljali smo

Spet se je zgodil svetovno znani Borokvak. To je sre~anje ljubljanskih tabornikov, ki bi radi pomagali pri delu Mestne zveze. Predvsem pri organizaciji akcij, pri delu v rodovih in sploh prisko~ili na pomo~, ko je to najbolj nujno.

Glede na {tevilno udele`bo v Borovcu lahko ljubljanski taborniki pri~akujemo veliko akcij, ki bodo prav gotovo kakovostno izpeljane.

Vod naj si izbere dr`avo in jo poskusi ~im bolje predstaviti. Kak{na naj bo ta predstavitev? OstaIe zimujo~e Iahko seznanimo s tujo dr`avo s pomo~jo diapozitivov, nau~imo se in zapojemo pesem v jeziku izbrane dr`ave. Skuhamo lahko jed, tipi~no za njihovo kuhinjo ... Mo`nosti je ogromno. V veliko pomo~ so vam lahko tudi ponudbe za sodelovanje v tej akciji, ki bodo kmalu za~ele prlhajati po Internetu. To pa je tudi odli~na prilo`nost za navezovanje stikov in pridobivanja novih prijateljstev z enotami iz tujine.

Upamo, da vam je ideja v{e~. OdIo~itev je seveda va{a, vendar vam za ta korak ne bo `aI!!!Veliko uspeha in zabave!

KMD-Podkomisija za posameznike

SVOVT - PODSTENE 97

Bil je dan po Miklav`u in {e skoraj sredi no~i, ko smo se ob 7.30 zbrali pred Parmovo 33. [e vsi krme`ljavi smo se odpeljali proti

Podstenam (pri Ko~evju), kjer naj bi se zbrali na SVOVT-u. Bolj smo se bli`ali cilju, bolj je bilo okoli nas vse zasne`eno in kmalu nam je bilo jasno, da bomo morali do ko~e kar pe{ - no, pa saj smo taborniki, kajne?!

Ker smo hoteli do ko~e po bli`njici, smo po nepisanem pravilu ubrali dalj{o pot in spravili zemljevid na stran, saj

nam ni prav ni~ pomagal, ker pravzaprav nismo povsem dobro vedeli, kje smo. Kljub vsem tem dejstvom pa nas ni bilo ~isto ni~ strah, saj smo imeli ob sebi najizku{enej{ega "pre`ivelca v naravi" - Crgo Crgo.

No, kljub vsemu smo se prav kmalu zna{li na pravem mestu ob toplem ~aju (narejenem iz snega, saj je odpovedal agregat in smo bili brez vode in elektrike), saj so nas nekateri ~akali `e od prej{njega ve~era. Kmalu se nam je pridru`ila {e druga skupina, ki bi morala po vsej teoriji in praksi prispeti na cilj pred nami.

Do 11. ure se nas je zbralo okoli 15 in tako smo se razdelili v dva voda ( Sir~ki Sir~ki in Pe~ke Pe~ke Pe~ke) ter uprizorili en dan na vodni{kem te~aju - z dviganjem in spu{~anjem zastave vred. Zabava je bila na vi{ku, le da smo jo morali zaradi skraj{anega urnika in zamude dveh ur malo skraj{ati. Sledili so posveti vodstva M^ in GG (vsakega posebej), hrana (njam!), nadaljevanje posvetov, ki pa se je kmalu razvilo v pogovore o takih in druga~nih ro`icah ob odprtem leksikonu za take stvari - Crgi.

Tine

Sledila je ve~erja, igrice, petje, pa tudi plesalo se je nekaj malega, in vse to ob sve~ah (romantike v izobilju!). V horizontalo smo se odpravili okoli ene ure zjutraj, ko nas je bilo `e okoli 20, in tako ostali do 9.00, ko nas je zopet ~akala hrana. Nekaj je je ostalo {e od prej{njega dne, dobili pa smo tudi toplo kavico in ~aj. Ko so bili trebu{~ki zadovoljivo polni, smo nadaljevali s posveti iz prej{njega dne in z idejami za vodni{ki te~aj '98. Simona Simona nam je predstavila tudi razli~ico "kvadratkov" za letno na~rtovanje sestankov in akcij, ki je veliko bolj prijazna in simpati~na.

Tako smo se kmalu pribli`ali uri, ko je bilo treba pospraviti in po~istiti za seboj in se odpraviti proti domu. Razdelili smo si hrano (ki je nismo uspeli pojesti) in smeti (ki smo jih uspeli pridelati) in vzeli pot pod noge. Ker pa se nam ni prav ni~ ljubilo domov, smo se ustavili {e pri gosti{~u Tu{ek gosti{~u Tu{ek gosti{~u Tu{ek gosti{~u Tu{ek gosti{~u Tu{ek na vro~i ~okoladi in kavici, potem pa je bilo slovo `e neizogibno. Tako smo se odpeljali v Ljubljano, Dom`ale, Maribor, Tolmin, ... (beri: domov) novim dogodiv{~inam naproti, z najbolj{imi `eljami za novo leto in ~imprej{njem snidenju.

AKTIVNI MAKEDONSKI IZVIDNIKI

Iz Izvidni~kega odreda "Dimitar Vlahov" iz Velesa smo prejeli prijazno pismo, pod katerega sta se podpisala prof. Angel~e Gu{ev - Gu{e in Davor Ferina - Dado.

Makedonski izvidniki so v drugi polovici lanskega leta namre~ sodelovali pri izvedbi dveh ve~jih projektov, ki sta ju sofinancirali dve humanitarni organizaciji, ki v Makedoniji sodelujeta z nevladnimi organizacijami. Prvi projekt se je imenoval "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", "IZVIDJA^ - TRENER", {lo pa je za neke vrste vodni{ki te~aj, ki se ga je udele`ilo 50 ~lanov Zveze makedonskih izvidnikov. Ta projekt je podprl In{titut za trajne skupnosti, ki deluje v okviru Agencije za sodelovanje med mesti za med mesti Agencije za sodelovanje med mesti za med mesti pod pokroviteljstvom ameri{kega Dr`avnega urada (State Department). Vodni{ki te~aj je trajal pet dni, bodo~i vodniki pa so se u~ili o prisegi, zakonih, krojih, vodovi simboliki in duhu, na~rtovanju vodovih sre~anj, metodah dela, kratkoro~nem in dolgoro~nem na~rtovanju, igrah, ro~nih delih, ... Vsi udele`enci so morali ob koncu te~aja izdelati tudi osebni projekt. Drug projekt so poimenovali "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEM- "EKO SKAVTSKA AKADEMIJA", {lo pa je seveda za ukvarjanje z ekolo{kimi problemi v Velesu, posredno pa tudi v Makedoniji in na svetu nasploh. Namen projekta je bil, dvigniti ekolo{ko zavest med mladimi izvidniki v Makedoniji, in pomagati na{i materi Zemljici, da bi bila lep{a in ~istej{a. Teme so bile razdeljene po starostnih kategorijah, obdelovali pa so jih ob vikendih v oktobru in novembru. Na akademiji je sodelovalo 145 izvidnikov iz Makedonije, nosilec akcije pa je bila makedonska taborni{ka zveza. Finan~no je prisko~ila na pomo~ skopska lokalna podru`nica Regionalnega ekolo{kega Regionalnega ekolo{kega centra za srednjo in vzhodno Evropo centra za srednjo in vzhodno Evropo vzhodno s sede`em v Budimpe{ti.

@E RAZMI[LJATE O POLETJU?

[tiri km od Trogirja in dvajset km od Splita stoji tabortaborni{ki mladinski tabor Resnik ni{ki mladinski tabor Resnik ni{ki mladinski tabor Resnik, ki so ga leta 1996 postavili za tabornike in otroke - vojne `rtve v sklopu projekta "Son~no mesto". Tabor v velikosti 6.000 m2 je od morja oddaljen od 100 do 150 metrov, na njem pa je postavljenih 50 hi{ic s po dvema posteljama. Obstaja tudi mo`nost postavitve do desetih {otorov, v taboru pa je sicer poskrbljeno za sanitarije, tu{e, na voljo je jedilnica, dobro pa je opremljena tudi kuhinja. Veliko prostora je tudi za igranje in {portne aktivnosti.

^e bi vas morda zanimalo cenovno dokaj ugodno obmorsko taborjenje na Hrva{kem, se za podrobnej{e informacije obrnite na pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, telefon 061/ 313-180.

Zmaj~ki: v Gorje!!

Snobovci se spet nismo zmogli upreti lepi jesenski naravi in `e skoraj zimskemu vremenu. Tokrat nas je taborni{ki duh vodil v samotno ko~o v Gorjah pri Bledu (poudarek na samotno). Pravzaprav smo ~lani voda Zmaj~ki iz rodu XI. SNOUB po~itnikovali v ko~i tabornikov Poklju{kega rodu iz Gorij, katere smo spoznali pred pribli`no pol leta na mnogoboju. Takrat smo se zmenili, da bomo med jesenskimi po~itnicami skupaj izvedli akcijo dveh vodov.

ZMRZNJENI

In, res smo se prvi dan po~itnic, ob 6.00 zjutraj Maribor~ani zbrali na `elezni{ki postaji MB, zabavi in avanturam naproti. Pribli`no dve uri smo se z vlakom vozili v Ljubljano. Ko smo prispeli tja, smo se `e malo zbudili in ~akali na vlak, ki je - kot smo kasneje izvedeliimel rahlo zamudo. Ko se je po eni uri in pol spomnil pripeljati, smo se napol zmrznjeni, napol mrtvi zbasali na vlak in se za~eli tajati. Nekateri zvesti taborniki so imeli fiksno idejo, da se morajo spoznati z vsakim koti~kom vlaka in tako (blago re~eno) divjali po vagonih. Naj le re~em, da je vodnica "fajn" pridobila na kondiciji.

Prispeli smo na `elezni{ko postajo v Lescah. Odkrito re~eno, {e sanjalo se mi

ni, kje smo. Vedela sem samo, da me zebe "ko pesa" in si `elim ~imprej priti do "tote" bajte. Kar oddahnili smo si, ko smo videli enega tabornika, Tihi mu pravijo, kako se maje proti nam, kot po njegovi navadi, z nasmehom do u{es. Peljali smo se {e kak{no uro in nato pri{li na na{ cilj.

KO^A

Ko~a stoji sredi gozda. Pred njo so nas ~akali taborniki PRG, ki so nam z veseljem pokazali njihov teritorij. Kmalu smo se spoznali in postali pravi kolegi. V hi{i nas je bilo pribli`no {tirideset. @e prvi dan smo imeli zelo zabaven taborni{ki ve~er, ki je, kot ponavadi, obsegal ogromno iger, petja in smeha. Dneve smo pre`ivljali ve~inoma zunaj, kjer smo se u~ili vozlanja, prve pomo~i, ustvarjali smo razglednice za na{e drage star{e, ogledali smo si stari mlin, podali smo se na tako imenovano "pujskovo pot" (kjer smo imeli ~ast spoznati {e vso okolico Gorja, katere prej {e nismo imeli prilo`nosti videti ...).

SUPER

PO^ITNICE

Pujskova pot je v bistvu nekaj podobnega kot proga pre`ivetja, le da se vse dogaja v naravi in je malo manj zahtevno. Vsekakor pa je ta pot pustila sledi na vsakomer

od nas, ~e ne druga~e, na oblekah, ko blato no~e in no~e dol ... Seveda pa tudi tokrat nismo izpustili no~nega pohoda. Ob vseh teh pohodih po razli~nih hribih in gri~ih smo izvedeli, da ta kraj nima imena Gorje kar tako. Vsekakor pa moram pohvaliti vodnika, ki sta (~e izpustimo tistih nekaj `iv~nih zlomov in napadov - ha, ha) izpeljala zadevo zelo dobro in organizirala super po~itnice za svoje mlade tabornike. Da pa ne pozabim, moram povedati, da smo zadnjo no~ tudi krstili na{ega Jo{kota. Zanimivo je bilo videti, da imamo mi nekaj druga~nih obi~ajev kot pa Gorenjci, ~eprav `ivimo v isti dr`avi, skoraj enako govorimo (njim se {e zdaj ne sanja, kaj pomeni zokn, kaj {ele ~aga) in na nas padajo enaki `arki sonca ...

KONEC

Odhod je bil podoben prihodu, le da je bila tokrat na vlaku trikrat ve~ja gne~a. V Mariboru so nas pri~akale mamice in ateki in nas odpeljali vsakega na svojo stran. Domov smo pri{li dobre volje, ker smo se tako "fajn" imeli, pa tudi slabe volje, ker smo vedeli, da tako dobrega hajka {e dolgo ne bo mogo~e ponoviti.

DOBER, VSE DOBRO

Hojka, XI.SNOUB

DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (1)

pi{e: Malus, ri{e: [eki

OBISK PRI ZDRAVNIKU TE JE ^ISTO POMLADIL!

ZARADI NOVEGA ^IPA SLI[IM BOLJE IN NI^ VE^ ME NE BOLI!

MENE JE KAR ZAMIKALO, DA BI [LA K LEPOTNEMU KIRURGU ...

NA OBRONKIH, LETO 2014. URA JE 15:00.

MALDER?!

TEPEC!

KAK[EN HARDVER!

TO JE VENDAR

KAKO SI LJUBOSUMNA! NAJINA NEZAKONSKA VNUKINJA LAURA KROF!

BABI, DEDI - KAKO SEM VAJU VESELA! POMAGATI MI MORATA!

OGROMEN PROBLEM IMAM: NARO^NIKI MNO@I^NO ODPOVEDUJEJO MOJO REVIJO TABOR! NOBENE LOGIKE NI V TEM - LE ZAKAJ BI KDO ODPOVEDAL NAJBOLJ[O SKAVTSKO REVIJO!?

KRANJ, TISKARNA TABORA. 15.30

KER STA PRVI^ TUKAJ, VAM MORAM NAJPREJ POKAZATI NA[EGA PATRONA. OGROMNO JE STORIL ZA TABOR ...

PROBLEMI S TABOROM SO SE ZA^ELI, KO SMO OBJAVILI ANKETO ZA BRALCE.

... NA KONCU PA GA JE [E POMAGAL PRIVATIZIRATI! ^E NE BI BILO NJEGA, NAJBR@ NE BI NIKOLI POSTALA UREDNICA.

DOBILI SMO @E 40.000 ODGOVOROV, TO^NO SE JIH DR@IMO, NARO^NIKOV PA JE VEDNO MANJ?!

RU RU RU RU RU MENI MENI MENI MENI MENI

RU RU RU MENI MENI MENI MENI MENI

D D D D DALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

D D D D DALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

izredno resna rubrika

za dru`abno kroniko in druge nor~ije

{okantno:

RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ RAZKRILI SMO, KAJ

DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! DELA A. - NI^!!! -

Potem ko smo novembra uspe{no razkrinkali gorenjsko mafijo (ste videli, kako hitro je ukrepala policija?!), smo bili Daljnogledci prepri~ani, da smo dokon~no lustrirali vse gnilo in neskavtsko v ZTS. Nato smo se zdrznili ...

Pisemce A., objavljeno na mnenjskih straneh prej{njega Tabora, se je ve~ini bralcev verjetno zdelo popolnoma nedol`no. Nekaj o "mlaj{ih gr~ah", razlaga ~udne ideje, nenadna skrb za enakopravnost med spoloma, borba za lep{e samostalnike ... Ni~ omembe vrednega? V glavah ekipe RD je zvonil alarm!

A. se nam je `e od nekdaj zdel sumljiv. Vsi okoli njega so trdili, da veliko govori in malo naredi, hkrati pa je bil vedno povsod zraven in v sredi{~u dogajanja. Spra{evali smo se, kateri izmed velikih botrov ZTS ga vztrajno {~iti in sploh - zakaj?

Pred kratkim smo iz mesta ob Kokri dobili zanesljive informacije, da A. dela {e manj kot prej, da ga v rodu, h kateremu se javno pri{teva (~eprav ni njegov ~lan), skorajda ne vidijo ve~, da je z olaj{anjem odpovedal vodni{ki te~aj, ki naj bi ga organiziral ... Dobro, smo rekli, verjetno se je pos-

Gorenjska mafija se {iri v Avstrijo

S slike, ki smo jo posneli reporterji RD Slovenija, je lepo razvidno, da je kranjski Rod stra`nih ognjev (RSO) raz{iril svoje delovanje vse do Dunaja v Avstriji. Skrivajo se pod la`nimi imeni (Michael Boder je v resnici Miha Logar), da jih ne bi zalotila in{pekcija ZTS, ker ne pla~ujejo avstrijske ~lanarine.

Foto: Tine, RD Slovenija

vetil projektu "mlaj{e gr~e", o katerem je imel toliko povedati ...

Potem pa se je v isti {tevilki Tabora zna{lo njegovo filozofsko razmi{ljanje, v katerem se javno odpoveduje razvijanju projekta "mlaj{e gr~e", in seznam aktivnih in{truktorjev, na katerem je tudi - A.! Kako, za vraga, smo se spra{evali. Kaj vendar dela ta A.?! Namig je pri{el iz virov blizu IO ZTS. Na{ informator nas je pomenljivo pogledal in rekel le to: "Veste, kaj dela A.? NI^!". Kar sapo nam je zaprlo.

Kako dolgo je A. vlekel za nos slovensko taborni{ko javnost! Delal se je, da ne dela ni~, pa je dejansko delal NI^! V tem je bil najbolj{i. Projekt NI^ je bil njegovo `ivljenjsko delo.

Neznansko inteligentna ~utara (NI^), ki jo je pod in{truktorskim vodstvom A. v popolni tajnosti razvila elitna enota taborni{kih strokovnjakov, je zdaj tik pred tem, da pride na tr`i{~e! Spremenila bo na{ pogled na ~utare. Nikoli ve~ nam ne bo dolg~as v divjini, nikoli ve~ ne bomo iskali partnerja za pogovor ob tabornem ognju, saj bo z nami NI^! Ne verjamete? Tistega pisemca "O mlaj{ih gr~ah" sploh ni sestavil A., temve~ je le zapisal razmi{ljanje svoje ~utare!!!

Neznansko inteligentne ~utare nam bodo vodile orientacijo na tekmovanjih, z jezi~nim senzorjem (testiranem na zletu) bodo presodile, kdaj smo zares `ejni, nudile nam bodo dostop do interneta, se po koncu svoje `ivljenjske dobe same odvrgle na ekolo{ko primerno mesto ...

Vse na{teto je le del~ek bolj{ega jutri, ki nam ga prina{a NI^. Konec koncev je najpomembnej{e, da bo tudi v svetovnem merilu NI^ ekskluzivno prodajala Zadruga ZTS, dobi~ek pa bo {el za delo organizacije, v prvi vrsti za pla~e vodij in vodnikov, pa tudi za pocenitev opreme (kroj bo cenej{i za 100 tolarjev!).

A., oprosti nam, ker smo dvomili vate!

Je lestvica pesmi, ki jih taborniki pojemo najraje, najpogosteje, ali pa so nam preprosto v{e~. Pravzaprav

lestvice sploh {e ni, ker ~aka na vse nas, da nanjo uvrstimo pesmi, ki nam bodo naslednjo pomlad in poletje odzvanjale v u{esih.

Lestvica bo tudi in predvsem taborni{ka, tak{na s kitaro v roki, ovita v ~arobni sij tabornega ognja. Edini pogoj za uvrstitev na lestvico je torej prav ta, da pesem pri tabornikih tudi pojemo in ne samo poslu{amo.

Svoje predloge po{iljajte do zadnjega dne v mesecu na uredni{tvo revije

TABOR (za lestvico DVANAJST

O@IGOSANIH), kjer bomo v vsaki {tevilki objavili dvanajst najpopularnej{ih, hkrati z osmimi novostmi, ki se bodo za vstop med dvanajst veli~astnih {ele potegovale. V vsaki {tevilki TABORA bo seveda objavljen kupon~ek, tak ki ga brez te`av prilepi{ na dopisnico, na njem pa

lahko glasuje{ za eno izmed DVANAJST O@IGOSANIH, ali pa predlaga{ novost.

Za za~etek seveda izkori{~am privilegij in predlagam prvih pet pesmi za DVANAJST O@IGOSANIH:

1. Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

2. Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

3. Zobar (^uki)

4. Uhvati ritam (Parni Valjak)

5. One (U2)

P.s.: Med po{iljatelji kuponov bomo vsak mesec iz`rebali enega dobitnika CD plo{~e. Spla~a se poskusiti!

DVANAJST O@IGOSANIH (1)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:-----------------------------------------------MENT

BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON (Z. OL BOMBON P P P P rr rr r e e e e din, din, din, din, din, [uk [uk [uk [uk ar) ar) ar) ar)

h e

^rna levinja na brisa~i le`i, Fis h

preko svojih hrib~kov gleda mo{ke kot smeti. e

Zavidam brisa~i, ki o~itno dobro ve, Fis h

kako je fajn v dolinah, kamor nih~e ne sme.

G A

Nisem ji pokazal, da sem bil pripravljen dat Fis h

svojo du{o polno {arma, svojo pozno pomlad. e

Umival bi ji noge in sprehajal bi ji psa, Fis e

naenkrat mi je glasno rekla: MENTOL BOMBON…

Narava mi je dala par u{es in par o~i, {tiri pri~e, da je res bombon kar si `eli.

No~e plesanja do zore z vrtnico v zobeh, no~e jastoga na `aru, tepihov po tleh.

^e bi brala moje misli, bi me b’lo po{teno sram, svoje najbolj skrite ~are sem ponujal ji zaman. Skuhal bi ji vampe, polakiral bi parket, vsako no~ bi ji pod oknom brenkal na{ sekstet:

G Fis e h e h e h

Mentol bombon, mentol bombon, e Fis e Fis to je klju~ od srca na{e Ilonke.

Sedem kilometrov pla`e ni ~rpalke ni trafik, kup nesre~e in brisa~a, ma`a in glavnik. Kje naj najdem zdaj bombone, sonce je `e padlo dol, grem lovit, kot ponavadi, babice tja na pomol.

Mentol bombon, mentol bombon, to je klju~ od srca na{e Ilonke.

Rade

NA LASTNI KO@I

EE JAM

PODNEBIJ. PODNEBIJ.

Edinstven primer na svetu. Najbolj suha pu{~ava Atakama na severu dr`ave, kjer na nekatera mesta sploh {e ni padla kaplja de`ja, “zakladnica” sadja in zelenjave ter odli~nega grozdja nad glavnim mestom ^ila, Santiagom, prostrani gozdovi in fjordi v sredini in spektakularno podro~je ve~nega ledu na skrajnem jugu ^ila, ki ga zaklju~uje rt Horn - strah in trepet pomor{~akov. Skupaj 4.300 kilometrov zra~ne razdalje. ^e k temu pri{tejemo {e zajeten kos Antarktike in Velikono~ne otoke, ko{~ek ~ilskega ozemlja, ki po geografski legi spada bolj k Polinezijskem oto~ju kakor pa ^ilu (oddaljeni so ve~ kakor 4.000 kilometrov), potem je to dr`ava, ki ima popotniku kaj ponuditi. Na ozemlju ^ila se nahaja 2.085 vulkanov, od katerih jih je delujo~ih kar 55, nekateri med njimi pa lahko v hipu z izbruhom ogrozijo `ivljenja ljudi. To je najbr` razlog, da je de`ela znana tudi po potresni aktivnosti. V {ali ljudje re~ejo, da vsako novo demokrati~no vlado v njenih prostorih sprejme potres, da jih narava s tem opozori, da nimajo v rokah ~isto vse oblasti. Po letu 1985, ko je ^ile prizadel zadnji mo~nej{i potres, so se ljudje navadili `iveti tudi po nekaj dni v {otorih in spalnih vre~ah pred hi{ami. Sicer pa ljudje kljub nenehni nevarnosti `ivijo normalno in spro{~eno. ^e vas bo v ~asu obiska ^ila doletel potres, vas bodo doma~ini {e zabavali.

OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE

NA POT Z DOBRIM VODNIKOM V NA POT Z DOBRIM VODNIKOM V @EPU. @EPU. @EPU. @EPU. Pa se pomudimo {e nekaj trenutkov kar doma, s kolekcijo vodnikov, ki ponujajo kakovostno vodenje po tujih de`elah. Najbolj znan je avstralski Lonely Planet Lonely Planet Lonely Planet Lonely Planet (Osamljeni planet), poleg tega pa sta dobro uveljavljeni angle{ki zbirki vodnikov Insight guideli- Insight guideli- Insight guideli- Insight guidelines nes nes nes nes (Pod drobnogledom) in novej{a Footprint Footprint Footprint Footprint (Odtis noge). Manj znana je {e zalo`ba Bradt (Backpacking Chile & Argentina), ki ponuja nasvete za potepanje z nahrbtnikom.

Vodnike je mo`no dobiti v vseh ve~jih knjigarnah (oddelki s tujo literaturo) v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

VENDAR POZOR! Razlike v cenah enakih vodnikov med zalo`bami (Mladinska knjiga, DZS, Cankarjeva zalo`ba) so v knjigarnah tudi ve~ kot 1.500 tolarjev, zato se bo kratek sprehod izpla~al.

Skenirano: Nekaj iz ponudbe turisti~nih vodnikov v ljubljanskih trgovinah

ZALO@BA - VODNIKPLUSI (+)MINUSI (-)CENA

LONELY PLANET@epna izvedba,Mehke platnice ,

* JU@NA AMERIKAzgo{~eni podatki,ne najbolj{a5100 SIT

* ^ILE IN VELIK. OTOKI nekaj barvnih fotografijpreglednost,3500 SIT

+ZEMLJEVIDIDodatek s podrobnimirelativno drag2500 SIT zemljevidi

http://www.lonelyplanet.com

FOOTPRINT@epna izvedba, trde platnice,Nima barvnih

* JU@NA AMERIKApregledno urejeni podatki,fotografij6200 SIT opisi zanimivosti,

* ^ILEugodna cena za koli~ino3120 SIT ponujenih podatkov

http://www.footprint-handbooks.co.uk

INSIGHT GUIDELINESDobra kakovost, velikoPrevelik format,

* JU@NA AMERIKAbarvnih fotografij, poljudenni prakti~en za4600 SIT (berljiv) opis de‘eleprena{anje

BRADTUporaben za hajke poNepregleden,

* Z NAHRBTNIKOM^ilu in Argentinimehke platnice,3200 SIT

PO ^ILU INbrez fotografij, ARGENTINIni prakti~en za prena{anje

^ILE, DE@ELA ^ILE, DE@ELA ^ILE, DE@ELA ^ILE, DE@ELA ^ILE, DE@ELA PETIH PODNEBIJ. PETIH PODNEBIJ. PETIH PODNEBIJ. PETIH

Pogled na razgibano pokrajino in pogorje Andov

"KAJ

DOGAJALA?"

PRVI^ V JU@NI AMERIKI

Pred mikrofonom: Patrick

Lyon D’ Andrimont, ~lan

svetovnega skavtskega

komiteja in direktor 19.

svetovnega jamboreeja v ^ilu

Zakaj jamboree v Zakaj jamboree Zakaj jamboree v Zakaj jamboree jamboree

PRIDRU@IMO SE

PRIDRU@I SE NAM TUDI TI

Namen programa “Pridru`imo se”, je vsaki tabornici in taborniku (skavtinji in skavtu) ponuditi mo`nosti do`ivetja ob~utkov, navdu{enja, {irjenja obzorja, avanture in zabave, ki jo tako mednarodno sre~anje - jamboree ponuja udele`encem.

Latinski Ameriki {ele po 79-ih letih?

Latinski Ameriki {ele 79-ih letih?

Latinski Ameriki {ele po 79-ih letih?

Latinski Ameriki {ele 79-ih letih? Ameriki

V preteklosti je za organizacijo jamboreeja `e kandidirala

Brazilija, vendar je o~itno, da je konkurenca ponudila ve~ in so bili jamboreeji organizirani v drugih delih sveta. Verjetno druge dr`ave Latinske Amerike v tem ~asu niso imele ideje, `elje ali organizacijskih mo`nosti, da bi pripravile tako sre~anje. Ideja, da jamboree organiziramo v ^ilu je zrasla `e v za~etku 90-ih let, prizadevnost in velika podpora dr`ave pa so obrodili sadove, ki jih bodo u`ivali mladi udele`enci.

Poudarek bo na mirovni vzgoji. Moto jamboreeja je “Gradimo mir skupaj”, ki se kot rde~a nit prepleta skozi vse dele programa (svetovna razvojna vas, delavnice s to tematiko, prostovoljni dan v lokalni skupnosti, na{itek miru in prisotnost vseh ve~jih svetovnih verstev).

S programom bomo vzpodbujali tudi mobilnost mladih, ki zahteva predvsem pripravo in izvedbo potovanj z istim namenom vendar manj{imi finan~nimi stro{ki (potni list za Evropo).

PREDNOSTI IN KORISTI

Kaj bi `elel sporo~iti skavtom v Sloveniji?

Kaj bi `elel sporo~iti skavtom Sloveniji?

Kaj bi `elel sporo~iti skavtom v Sloveniji? Kaj bi `elel sporo~iti skavtom Sloveniji? Kaj bi skavtom

Jamboree je zelo pomemben dogodek za vse skavte, ki se bodo tega sre~anja udele`ili. Vendar ne gre pozabiti, da je to poseben dogodek tudi za vse skavte po svetu. To je prilo`nost, da sporo~ilo “Building Peace together - Gradimo mir skupaj” prenesemo vsem mladim ljudem, ne samo preko 30.000 udele`encev iz ^ila, ampak preko 25-milijonske skavtske bratov{~ine. Vsi skavti imajo skozi “Join in” program (program “Pridru`i se”) mo`nost sodelovati na enak na~in, ne glede na to ali bodo decembra naslednje leto v ^ilu ali ne. Preko sodobnih komunikacij (radijski valovi, internet) in medijev (~asopisi, radio, TV) bodo skavti po svetu lahko sodelovali v programu jamboreeja, spoznavali ^ile, Latinsko Ameriko in na ta na~in navezali stike tudi z drugimi skavti. Udele`enci na jamboreeju pa bodo sestavili mozaik razli~nih na~inov `ivljenja, obi~ajev in kultur in na ta na~in postali ambasadorji vseh skavtov iz dr`ave, od koder prihajajo.

Vabim vse skavte, da na kakr{enkoli na~in sooblikujejo podobo 19. svetovnega skavtskega jamboreeja. Potrudili se bomo, da bomo izpolnili pri~akovanja udele`encev in {e ve~; `elimo si, da bi spoznali tudi gostoljubnost ~ilskih skavtov in ljudi, ki tam `ivijo ter s tem za vedno vtisnili v spomin zadnji jamboree v 20. tiso~letju.

Program je pripravljen za posamezne starostne skupineveje in tako ponuja razumevanje in mo`nosti za sodelovanje vsem ~lanom organizacije, povezan pa je tako z osnovnim programom kakor tudi sistemom ve{~in. Prakti~nost programa je tudi v tem, da ga lahko izvajamo kot del normalnega programa, s tem pa vodnikom ponudimo dodatne ideje in popestrimo delo na vodovih sre~anjih.

CILJI

Cilj programa je, da bodo tudi vse tiste ~lanice in ~lani organizacije, ki se iz kakr{nihkoli razlogov sre~anja v ^ilu ne bodo udele`ili, dele`ni programa, ki bo pozitivno vplival na vse segmente osebnostnega razvoja, pozitiven odnos do dru`benih vrednot, etike, prostovoljnega dela in mirovne vzgoje.

GLAVNI DELI PROGRAMA

Program je razdeljen na {tiri dele, ki logi~no stopnjujejo pri~akovanje oziroma izpolnjujejo cilje:

Patrick Lyon

SVETOVNO SKAVTSTVO (WOSM)

^lani vseh starosti bodo skozi razli~ne dejavnosti:

-spoznali svetovno organizacijo skavtskega gibanja in njene ~lanice

-prepoznavali razlike med organizacijami

-poiskali svojo pot v skavtskem `ivljenju

-vzpostavili stik z drugimi organizacijami in ugotovili, s kak{nimi problemi se ukvarjajo v razli~nih skavtskih regijah.

LATINSKA AMERIKA

^lani vseh starosti bodo skozi razli~ne dejavnosti:

-spoznali Latinsko Ameriko in sicer geografsko, demografsko, glede na podnebne lastnosti, razli~ne jezike, etnologijo, religijo

-spoznali posebnosti, ki so specifi~ne za Latinsko Ameriko

^ILE

^lani vseh starosti bodo skozi razli~ne dejavnosti:

-spoznali kulturno izro~ilo ^ila, ples in glasbo, kulinariko

-spoznali na~in praznovanja novega leta

-spoznali probleme in na~in `ivljenja mladih v ^ilu

JAMBOREE (PRIDRU@IMO SE Z REVIJO TABOR)

^lani vseh starosti bodo v reviji Tabor (letnik 1998) na{li informacije o:

-skavtski organizaciji v ^ilu

-organizacijski strukturi jamboreeja

-prostoru, kjer bo jamboree

-bivanju pri doma~inih pred jamboreejem in po njem

-programu na jamboreeju

(“Gradimo mir skupaj”)

-slovenskih in drugih udele`encih

POVZETEK PROJEKTA

^lanom omogo~a:

-da sodelujejo v programu ne glede na starost

-da pri tem izpolnjujejo pogoje osnovnega programa

-da pri tem osvajajo ve{~ine

-da spoznavajo mednarodno razse`nost skavtskega

gibanja

Vodnikom pomaga:

-kot obogatitev programa

-kot vir idej za delo na obi~ajnih vodovih sre~anjih

-kot program, s katerim lahko motivira svoje ~lane

Udele`ence vzpodbuja:

-k aktivnej{i vlogi pri izvajanju dela programa

-da dobijo ob~utek reprezentativne vloge na jamboreeju (obljubo, da bodo po najbolj{ih mo~eh v imenu vseh predstavili skavtstvo in Slovenijo)

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

PREGLED MEDNARODNIH DEJAVNOSTI V LETU 98 (prispele do konca leta 1997)

DEJAVNOST DEJAVNOST DEJAVNOST

PRIJAVE PRIJAVE PRIJAVE INFORMACIJE NA INTERNETU INFORMACIJE NA INTERNETU BUBBLE III,Rieneck, Wurzburg, Nem~ijanad 175. - 13.4.1998270 DEM1.2.1998

Mednarodna kreativna delavnica

75. KANDERSTEG,Kandersteg scout center, [vica18-2517. - 23.5.1998

Mednarodni mini jamboree

HANDER 98,Vassaro Scout centre, [vedskanad 1821. - 27.6.19981700 SEKwww.scout.se/ssf/stocholm delavnica ro~nih spretnosti

EUROCOR 98, mednarodni taborRevi{te, @arnovica, Slova{ka12-20 let27.6. - 5.7.199860 DEM1.2.1998

SCOUT JAM 98, dr`avni jamboreeHouens Odde, Kolding, Danska14-18 (vodi)18. - 25.7. 1998850 DKK15.4.1998www.scout.org/europe/wtsie/

METSARAAMAT 98,Tagametsa, Viljandi, Estonija6-11, 12-16,18. - 26.7.1998300 EEK1.2.1998

dr`avni jamboree17-23

26. {kotski dr`avni jamboreeBlair castle, Perthshire, [kotska13-1521. - 31.7.1998125 GBP

ERMELUNDEN, dr`avni jamboreeErmelunds, Kopenhagen, Danska12-15 (vodi)24.7. - 3. 8.19991000 DKK31.1.1999www.kampsax.dtu.dk/"jamboree SJOBRIS, mednarodni taborVassaro, Stockholm, [vedska13-16 (vodi)25.7. - 2.8.19981500 SEK

ANGELSBACK, mednarodni taborAngelsbacks, Angelholm, [vedska12-18 let25.7. - 1.8.1998850 SEK

HIGH SIERRA 98,San Jose, California, ZDA14-2025.7. - 1.8.1998300 USDwww.sccc.scouting.org/program/rend98.htm

Boy scouts of America

10. mednarodni podro~ni tabor,Berg-st. Georgen, Attergau, Avstrija13-1628.7. - 7.8.19983100 ATSwww.ppoe.1vooe.or.at Zgornja Avstrija

5. dr`avni tabor VCPRheinsberg, Brandenburg, Nem~ija10-15 let30.7. - 9.8.1998290 DEM

TRERIXOSET,Olstorp, provinca Ydre, [vedska12-18 (vod 6-8),31.7. - 8.8.19991100 SEK1.2.1999www.scout.se/smu/trerixoset mednarodni taborosebje

CRAWFORDSBURN,Crawfordsburn, Bangor, Severna Irskaod 12 let naprej31.7. - 9.8.199860 GBP31.3.1998 mednarodni tabor

SKUGGEBO, mednarodni taborSkuggebo, Jonkoping, [vedska13-16, 17-201. - 8.8.19981000 SEK

JAKTEN, mednarodni taborRoslagen, Stockholm, [vedska13-161. - 8.8.19981200 SEK

Norve{ki dr`avni tabor popotnikovIngelsrud, Eidskog, Norve{ka16-221. - 8.8.19981100 NOK1.6.1998www.scout.org/europe/wtsie/

SATAHANKA IX, skavtski taborBomarsund, Aland, Finska12-16 let1. - 8.8.1998800 FIM

IN[TRUKTORSKI TE^AJVassaro Scout centre, [vedskanad 182. - 9.8.19981900 SEKwww.scout.se/ssf/stocholm 20. azijsko-pacifi{kiNei-Pu, Pingtung, Taiwan, Kitajska14-18 (vodi)2. - 9.8. 1998150 US$ in 8. kitajski dr`avni jamboree

RAUK, mednarodni taborGotland, [vedska5. - 14.8.19981200 SEK Kanadski MOOTKamp Nedooae, Nov Scotia, Kanada17-2622. - 30.8.1998375 CND

15. dr`avni MOOT, ZHP15-25Avgust50 USD Mednarodno sre~anje filatelistiovSchwanberg, Limberg castle, AvstrijaZa vse starosti18. - 20.9.1998cca 500 ATS

15. Novozelandski jamboreeGreytown, Wairarapa, Nova Zelandija11-15 let28.12. - 8.1.1999500 NZD

14. avstralski MOOTMafeking Rover Park,18-26,29.12.98525

A$/31.9.1998www. yeamoot.net.au

Viktorija, Avstralijaosebje nad 18- 7.1.99350 A$

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil eno od aktivnosti Gozdne {ole.

1. Robert Baden-Powel je bil po poklicu: JJ JJsociolog, O O O O O - biolog, S S S - general.

2. Katera od na{tetih revij ni priloga Tabora? T T T T T - Medo, E E E ESrakin odmev, II II I - Gozdovnik.

RAZVEDRILO

3. 12. taborni{ki zakon govori o: M M M M - odnosu tabornika do {kodljivih navad, K K K K K - odnosu tabornika do denarja, N N N N Nodnosu tabornika do ljudi, ki so potrebni pomo~i.

4. Udele`enci svetovnega skavtskega jamboreeja v ^ilu so: S S S S - vsi `e pla~ali stro{ke potovanja in tabornino, II II - se zbrali na sre~anju v Postojni, G G G G G - odpovedali svojo udele`bo.

5. Katere od na{tetih funkcij ni v novem vodstvu ZTS: R R R Rna~elnik za odnose ZTS z javnostmi, F F F - na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS, N N N N N - na~elnik za uvajanje interneta v delo rodov.

6. “Ramadan” je: A A - muslimanski sveti mesec, H H H - sve~ano obla~ilo, ki ga muslimani oble~ejo ob svojih verskih praznikih, L L L L L - slavnostna jed, ki se jo sme jesti samo pono~i.

7. Muslimani imajo bo`jo besedo zapisano v sveti knjigi, ki se imenuje: E E E E E - Sveto pismo, P P P P P - Selam, R R R R R - Koran.

8. Prussikov vozel uporabljamo: M M M M M - za navezovanje prvega ali zadnjega mo`a pri plezanju, D D D D D - za napenjanje vrvic, Z Z -

za vzpenjanje ali spu{~anje po vrvi.

9. ^udovit greben v Karavankah na meji med Avstrijo in Slovenijo se imenuje: T T T T T - Ko{uta, U U U U U - Kladivo, Z Z - Kofce.

10. Koliko igralcev ima mo{tvo pri hokeju na ledu? ^ ^ ^ - pet, B B B B B - {est, C C C - enajst.

11. Svastika je drugo ime za: @ @ @ @ @ - sonce, O O O O O - kljukasti kri`, B B B B - nacizem.

12. Uredni{tvu Tabora ne po{iljajte: H H H H H - opisov, risb, fotografij sme{nih taborni{kih do`ivljajev, ^ ^ - vodovih glasil, V V V V V - pravilnih odgovorov rubrike Z znanjem do pravega odgovora.

13. Kateri rod vsako leto obi{~e otro{ke bolnice in otrokom popestri bivanje s taborni{kim programom? D D D D D - Rod Ro`nik, V V V V V - Rod skalnih taborov, A A - Kvedrov rod.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12/97: DVAJSETA SKUP[^INA ZTS

Ali veste, kaj imata skupnega Pravda, nekdanje trobilo nekdanje komunisti~ne partije nekdanje Sovjetske zveze, in Tabor, sedanje trobilo sedanje Zveze tabornikov Slovenije? Vsakoletni razpis za odgovornega urednika! Ja, ja, nekdanja partija je morala delati s preverjenimi kadri, ki pa bi se lahko kljub vsem omejitvam in de`urnim cenzorjem preve~ razbohotili, ~e bi bila njihova sapa dalj{a kot eno leto.

Na ta na~in so imeli v Kremlju uboge uradni~ke (pardon, uredni~ke) stalno na vajetih, lepo so se vedli, ker pa so bili odgovorni, so vsak dan poslu{no odgovarjali svojim predpostavljenim in poni`no prikimavali. Pa prisluhnimo enemu tipi~nemu monologu:

"Si objavil reporta`o o uspe{ni misiji na{ega cenjenega zunanjega ministra in njegovega mladega ter sposobnega spremstva v sosednjih dr`avah pri navezovanju prijateljskih stikov?"

Uredni~ek gleda v tla in prikima.

"Poka`i ~lanek!"

Branje.

"KAJ JE PA ZDAJ TO? Kdo ti je dovolil objaviti podatek o stro{kih, ki so nastali zaradi tega potovanja? Pa opis ve~ernih dru`abnih sre~anj? Tudi fotografije so zani~, premalo so resne! Mi smo vendar resni ljudje, ne pa nekak{ni pi{mevuhci!"

Posledica: velik rde~ kri` ~ez ves ~lanek in besede: NI ZA OBJAVO.

Pravda in Tabor imata torej samo nekaj skupnega: razpis za odgovornega urednika.

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 1

Re{itve so:

Re{evalec:

ODPRTINA V GLAVI STANISLAVNAJVE^JE JAPONSKO MESTO

^LAN HRVA[KE FA[IST. ORGANIZ.

KROKODILU PODOBEN PLAZILEC PLETILEC PAJ^EVINE

ZNAK ZA PREPLAH

OTRO[KO RAJANJE

KRAJ PRI LJUBLJANI

[LAGER PEVEC PLESTENJAK

TOREJ (LAT.)

STRATEGIJA

AN^KA

V BLI@NJI PRIHODNOSTI

EDVARD OGRIZEK

PEVKA (ANJA) NAPRAVA NERED PRIPRAVLJ. @IVILO

NIZEK @ENSKI GLAS

VRH NO@EVE KONICE

GR[KI KO[ARKA[KI KLUB

MIK

@IVLJENJ. TEKO^INA

MLE^NI

NAPITEK

LUPINA ITALIJAN. VALUTA

LEPZNI@ANJE

“TABOR”GRK S KOMPLEKSOM SHAKESPEAR. KRALJ

PIJA^A STAR. SLOVANOV OZNAKA TONA

KRI@ANKA: FRANCI PAV[ER, ML.

OSEBNI ZAIMEK PETER KLEPEC

CENE VIPOTNIK

ERBIJ EMIL ADAMI^

H2O NATRIJ VRSTA KERAMIKE TRA^NICA

MLEKARICA KAZALNI ZAIMEK

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 1

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 34 bralcev TABORA, pravilne re{itve so PLANIKE, SKORJA, POSTRVI, ORIENTIR in RIBI[TVO, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejel Marko Zdravkovi~ Marko Zdravkovi~ Marko Zdravkovi~ Marko Zdravkovi~ iz Lenarta. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Petra Cerjak Petra Cerjak Petra Cerjak Petra Cerjak Petra iz Velenja, Ivan Drago{ Ivan Drago{ Ivan Drago{ Ivan Drago{ Ivan Drago{ iz Kranja in Bla` Verbi~ Bla` Verbi~ Bla` Verbi~ Bla` Verbi~ iz Ljubljane, tri DROGINE majice pa so prejeli Nina Frahm Nina Frahm Nina Frahm Nina Frahm iz Medvod, Tina Tav~ar Tav~ar Tina Tav~ar Tav~ar Tav~ar iz Ljubljane in Urban Bizjak Urban Bizjak Urban iz @irov. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Bo`a Pan~urja Pan~urja Bo`a Pan~urja Pan~urja Pan~urja iz Zg. Gorij.

ALE[ PIPAN “TABOR”

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. februarja 1998 najkasneje do februarja 1998 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.