GreenNet

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

Interpretacija in analiza podatkov

Murska Sobota, september 2012

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Naloga:

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

Naročnik:

Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad

Izdelal:

ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o.

MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 5, 9000 MURSKA SOBOTA

Izdelovalci:

Alenka Šumak, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Tadej Granfol, univ.dipl.prav Anita Gomboc, dipl.inž.geod.

Datum:

september 2012

Direktor:

Stanislav Marič, univ.dipl.inž.gr.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

POVZETEK / SYNOPSIS Namen projekta GreenNet (zelena vez) je ustvariti obsežno bazo podatkov, ki jih prikažemo v GIS, ki omogoča pregled ekološkega, ekonomskega in prostorskega položaja, problemov in trkov v zelenem pasu. Opredelitev ključnih problemov in prostorskih konfliktov ima lahko neposredne učinke na strukturo GIS podatkovne baze.

Skozi oblikovanje podatkovne baze hkrati ugotovimo subjekte, ki so povezani z območjem reke Kučnice.

The purpose of the project GreenNet is to create a comprehensive database that displays in GIS, which provides an overview of the environmental, economic and spatial position, problems and collisions in the green belt. Identify key problems and spatial conflicts can have direct effects on the structure of the GIS database. Through the creation of a database at the same time we can find entities that are related to the area of the river Kučnica.

V prvi fazi projekta je ugotovljeno, da se prebivalstvo na pilotnem območju stara, da obstajajo težnje po ustrezni ureditvi gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija in vodovod) s čimer bi se morebiti izboljšali gospodarski in ekološki kazalci, kar bi pa lahko hkrati doprineslo k priseljevanju in ohranjanju dobrega ekološkega stanja reke Kučnica in območja ob njej. Turizem v pilotnem območju sloni na tem, da ˝prodaja˝ naravne lepote oz. danosti, kamor bi lahko brez težav vključili tudi ožje območje, še bolj pa HOT SPOT reke Kučnice (trditev bo potrebno preveriti v drugi fazi) s tem, da bi v nadaljevanju proučili možnosti ponovnega meandriranja in ureditve morebitne učno/pohodniške poti.

In the first phase of the project in the pilot area is found that the population is aging, there are tendencies for the appropriate regulation of public infrastructure (sewer and water supply) in order to potentially improve the economic and environmental indicators, which can also contribute to the re migration and preservation good ecological status of the river Kučnica and areas adjacent to it. Tourism in the pilot area is based on the fact that it ˝sales˝ natural beauty or conditions, which could easily involve the narrow area, and even more the HOT SPOT of the river Kučnica (the claim will be checked in the second phase) in future too study the possibility of re-meandering arrangements and possible teaching / hiking trails.

Ustvarjena baza podatkov je zelo obsežna, zato predvidevamo, da bo zelo dobra podlaga za nadaljnje analize pilotnega območja, hkrati pa bo možno od skrbnikov podatkov brez težav pridobiti novejše podatke, seveda v kolikor bodo ti obstajali.

The created database is very large, so we expect it will be a very good basis for further analysis of the pilot area, while from the administrators you can easily obtain the data of the latest information, of course, if those exist.

3 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

KAZALO VSEBINE POVZETEK / SYNOPSIS ....................................................................................................3 KAZALO VSEBINE ..............................................................................................................4 KAZALO GRAFIČNIH PRILOG MED VSEBINO..................................................................5 KAZALO TABEL ..................................................................................................................5 KAZALO GRAFOV ..............................................................................................................6 1. Pilotno območje občin Rogašovci, Cankova in Tišina (PILOT REGION) .........................7 1.1 Uvod...........................................................................................................................7 1.1.1 Metode dela .........................................................................................................8 1.2 Interpretacija in analiza zbranih podatkov ................................................................10 1.2.1 Občinski prostorski načrti...................................................................................10 1.2.1.1 Osnovni podatki o občinah v pilotnem območju..............................................10 1.2.1.2 Analiza občinskih prostorskih načrtov.............................................................11 1.2.1.2.1 Občina Rogašovci........................................................................................11 1.2.1.2.2 Občina Cankova ..........................................................................................16 1.2.1.2.3 Občina Tišina...............................................................................................22 1.2.1.3 Analiza podatkov dejanske rabe zemljišč .......................................................26 1.2.2 Historične podlage .............................................................................................33 1.2.3 Pedologija ..........................................................................................................36 1.2.4 Geologija ...........................................................................................................40 1.2.5 Demografski podatki, meja RS, območja naselij in občin ..................................43 1.2.6 Ekonomska struktura pilotnega območja ...........................................................44 1.2.7 Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture ...............................................47 1.2.8 Prometna infrastruktura .....................................................................................52 1.2.9 Vode ..................................................................................................................54 1.2.10 Območja varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti .........57 1.2.11 Kmetijstvo in gozdarstvo..................................................................................65 1.2.12 Podatki kulturne dediščine ...............................................................................70 1.2.13 Turizem............................................................................................................76 2. Vodozbirno območje reke oz. ožje območje Kučnice (CORE AREA) ............................82 2.1 Rastlinstvo................................................................................................................86 2.2 Živalstvo ...................................................................................................................86 2.3 Določitev priobalnih zemljišč ....................................................................................87 3. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................88 4. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI.........................................................................89 5. PRILOGE.......................................................................................................................90

4 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

KAZALO GRAFIČNIH PRILOG MED VSEBINO Karta 1: Karta prikaza registra prostorskih enot ................................................

Karta 2: prostorski plan Občine Rogašovci v sprejemanju ………………………………….

Karta 3: Veljavni prostorski plan Občine Cankova ………………………………….

Karta 4: prostorski plan Občine Cankova v sprejemanju …………………………………

Karta 5: Veljavni OPN občine Tišina ………………………………….

Karta 6: Prikaz dejanske rabe zemljišč …………………………………

Karta 7: Franciscejski kataster – katastrska občina Cankova …………………………………

Karta 8: regulacija mejne reke Kučnica v letih 1966 – 1967 …………………………………

Karta 9: pedološka karta …………………………………

Karta 10: geološka karta …………………………………

Karta 11: Karta reliefa …………………………………

Karta 12: karta poslovnih subjektov z naklonom terena ………………………………....

Karta 13: gospodarska javna infrastruktura ………………………………...

Karta 14: prometna infrastruktura ………………………………...

Karta 15: karta poplav in vodovarstvenih območij ………………………………...

Karta 16: karta varovanj in omejitev …………………………………

Karta 17: karta habitatov …………………………………

Karta 18: prikaz gozdnih površin ………………………………...

Karta 19: prikaz kmetijskih gospodarstev ………………………………...

Karta 20: Karta kulturne dediščine ………………………………...

Karta 21: Karta turistične ponudbe ………………………………...

Karta 22: Ožje območje reke Kučnice ………………………………...

9 13 18 19 24 32 34 35 39 41 42 46 51 53 56 63 64 68 69 75 81 85

KAZALO TABEL Tabela 1: Namenska raba v občini Rogašovci po OPN v sprejemanju ………….

Tabela 2: Prikaz namenske rabe po OPN v sprejemanju in po veljavnem OPN …….…...

Tabela 3: Prikaz namenske rabe v občini Tišina po veljavnem OPN …………

Tabela 4: Dejanska raba v občini Rogašovci …………

Tabela 5: Dejanska raba v občini Cankova …………

Tabela 6: Dejanska raba v občini Tišina …………

Tabela 7: Dejanska raba na območju vseh občin …………

Tabela 8: Vrste tal na območju občine Rogašovci ………....

Tabela 9: Vrste tal na območju občine Cankova ………....

Tabela 10: Vrste tal na območju občine Tišina …………

Tabela 11: geološka sestava pilotnega območja …………

12 16 22 26 27 28 30 36 37 38 40

5 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Tabela 12: Prebivalstvo (popis in CRP), površina in gostota poseljenosti po občinah ………….

41 Tabela 13: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno …………

41 Tabela 14: Podjetja po občinah, Slovenija, letno: …………

43 Tabela 15: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po občinah in po skupinah, stanje na dan 30. 6. 2012 povzeta po poročilu AJPES iz 2. četrtletja 2012 ………...

45 Tabela 16: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah za mesec julij 2012 ………...

45 Tabela 17: Vodovarstveni pasovi v občini Tišina ………...

55 Tabela 18: Poplavna območja v občini Tišina ………...

55 Tabela 19: prednostni habitatni tipi v občini Rogašovci ………...

58 Tabela 20: Naravne vrednote v občini Cankova ………...

59 Tabela 21: Zavarovana območja narave v občini Cankova …………

59 Tabela 22: Ekološko pomembno območje v občini Cankova ………...

60 Tabela 23: Območja Nature v občini Cankova ………...

60 Tabela 24: Naravne vrednote v občini Tišina …………

61 Tabela 25: Zavarovana območja v občini Tišina …………

61 Tabela 26: Območja NATURE v občini Tišina …………

62 Tabela 27: Ekološko pomembna območja v občini Tišina …………

62 Tabela 28: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Rogašovci …………

65 Tabela 29: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Cankova …………

66 Tabela 30: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Tišina …………

67 Tabela 31: Seznam kulturne dediščine v občini Rogašovci ………...

70 Tabela 32: Seznam kulturne dediščine v občini Cankova ………...

72 Tabela 33: Seznam kulturne dediščine v občini Tišina ………...

73 Tabela 34: Turistična ponudba po organizacijski obliki subjekta ………...

79

KAZALO GRAFOV Grafikon 1: Analiza namenske rabe v občini Rogašovci (OPN v sprejemanju) ………………………

12 Grafikon 2: namenska raba v občini Cankova po najširših območjih določena na podlagi veljavnega OPN in OPN v sprejemanju ……………………...

17 Grafikon 3: namenska raba v občini Tišina po najširših območjih določena na podlagi veljavnega OPN ……………………...

23 Grafikon 4: predstavitev površin iz tabele 4 po širših območjih…………………….

27 Grafikon 5: predstavitev površin iz tabele 5 v grafikonu ………………………

28 Grafikon 6: predstavitev površin iz tabele 6 v grafikonu ………………………

29

6 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1. Pilotno območje občin Rogašovci, Cankova in Tišina (PILOT REGION)1 1.1 Uvod Od padca železne zavese 1989 do ponovne združitve vzhodne in zahodne Evrope je bilo območje mej v preteklosti obmejno območje, sedaj pa deluje kot zeleni pas dragocenih krajin in ekosistemov v Evropi, ki obsegajo zavarovana in nezavarovana območja na razdalji več kot 12,500 km, in mejijo na več srednjeevropskih držav članic. Tako ta ˝zeleni pas˝ ponuja priložnost za ustvarjanje in ohranjanje ne samo enotnega ekološkega zatočišča, temveč tudi možnost za trajnostni in celostni razvoj teh oddaljenih podeželskih območij v osrčju Evrope.

Projekt Greennet bo prispeval k temu cilju, ne le z zaščito ogroženih vrst na nekaterih področjih, še posebej s spodbujanjem povezovanja in k odpravi ovir prostega ekološkega koridorja, zlasti med visoko zavarovanimi območji v srednjeevropskem zelenem pasu najbolj izrazitega ekološkega pomena (narodni parki itd.) Greennet ima naslednje splošne cilje: - podpirati in krepiti politike, strategije in pristope za varovanje in jih med seboj povezati v ekološko omrežje, s posebnim poudarkom na pravno ne- ali slabo zavarovanih območijh v ekološko zelo pomembnem srednjeevropskem zelenem pasu; - nadaljnje izboljšanje varstva narave v šestih pilotnih območjih Greennet v centralno evropsko zeleno vez, (območje reke Kučnice je eno izmed teh pilotnih območij saj gre za obmejno območje med Republikama Avstrijo in Slovenijo); - uporabljajo lokalne in regionalne instrumente, instrumente in strategije za izboljšanje varstva narave, državljansko udeležbo in ozaveščanje javnosti; - razvoj in izvajanje skupne nadnacionalne strategije za upravljanje in zagotavljanje nezavarovanih ali slabo zavarovanih območij v srednjeevropski zeleni vezi; - prispeva k usklajenosti omrežja Natura 2000, tako da zapira vrzeli med zavarovanimi območji; - ohranitev pomembne naravne in kulturne dediščine.

Namen projekta Greennet je ustvariti obsežno bazo podatkov, ki jih prikažemo v GIS s katerimi podaja pregled ekološkega, ekonomskega in prostorskega položaja, problemov in trkov v zeleni vezi. Opredelitev ključnih problemov in prostorskih konfliktov ima neposredne učinke na strukturo GIS baze podatkov.

Kot navedeno spada v projekt GREENNET tudi pilotna regija številka 4 Kučnica / Kutschenitza za katero smo v prvi fazi naloge izvedli prostorsko raziskavo, ki obsega območje reke Kučnice in se na slovenski strani razprostira na območju občin Rogašovci, Cankova in Tišina, ki je s projektno nalogo bilo izbrano za širšo pilotno regijo. Po krajinsko tipoloških značilnostih sodi območje v prostor subpanonskih regij Slovenije in sicer v širšo krajinsko enoto Prekmurja in ožji enoti Goričkega in ravninskega območja Prekmurja (Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Zvezek 3, Krajine subpanonske regije, prof. dr. Marušič et al., MOP-UPP, 1998).

7 1

Območje pilotne regije označeno na karti 1:Karta prikaza registra prostorskih enot

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Hkrati smo izvedli analizo pridobljenih podatkov tudi za ožje območje pilotne regije, ki se razprostira na območju katastrskih občin Ocinje, Kramarovci, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Cankova, Skakovci, Krajna, Gederovci, Sodišinci in Murski Petrovci, in ki smo ga določili na podlagi razvodnic območij, ki se stekajo v Kučnico, ter v južnem delu območje s katerim je bil tok Kučnice zgodovinsko povezan. Na podlagi veljavne zakonodaje (Zakon o vodah ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002, spremembe Ur.l. RS, št.: 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012) lahko najožje območje določimo kot priobalni pas saj na podlagi določila navedenega zakona reka Kučnica predstavlja ˝ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo˝ in s tem spada med reke 1. reda z območjem priobalnega pasu 15m od meje vodnega zemljišča v območju naselij in z območjem priobalnega pasu 40m od meje vodnega zemljišča v območju izven naselij.

Namen naloge je kot izhaja iz povzetka namena celotnega projekta Greennet ustvariti obsežno podatkovno bazo, ki bo na razpolago za morebitne prihodnje raziskave in na podlagi le te izvesti analizo prostorskih podatkov in analiz prostora ter ugotoviti možnosti za pripravo razvojnih načrtov in upravljavskih načrtov tega dela Krajinskega parka Goričko in območij Natura 2000, Goričko in Mura, ter občin v priobalnem območju navedene reke.

Sestavni del tega poročila je tudi baza podatkov, ki se nahajajo na priloženem elektronskem mediju (zgoščenka) v mapi 03_zbirka_ podatkov, ki sledijo poglavjem iz tekstualnega dela poročila.

1.1.1 Metode dela Metoda dela temelji na zbiranju podatkov o obravnavanem prostoru. Predvsem so to podatki, ki izhajajo iz javnih evidenc upravljavcev, ki so pristojni za njihovo zbiranje, hranjenje in posredovanje. Ključnega pomena pa je poznavanje obravnavanega območja.

Kot podjetje spremljamo urejanje prostora v obravnavanih občinah že preko 20 let.

Sodelovali smo kot pripravljavci gradiv pri vseh planskih in izvedbenih aktih goričkih občin.

8 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 1: Karta prikaza registra prostorskih enot

9 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2 Interpretacija in analiza zbranih podatkov 1.2.1 Občinski prostorski načrti 1.2.1.1 Osnovni podatki o občinah v pilotnem območju Občina Rogašovci Občina Rogašovci se razprostira na 40,15 km2 in vključuje 11 naselij. Leži na skrajnem severozahodnem robu Slovenije, na zahodnem območju gričevnate krajine imenovane Goričko. Na severu in zahodu meji s sosednjo državo Avstrijo, na vzhodu z občinama Grad in Kuzma ter na jugu z občino Cankova. Nastala je leta 1994 z delitvijo bivše občine Murska Sobota. Sega od Ledavskega jezera na jugu do najvišjih vzpetin razvodnega gričevja med Muro in Rabo (Rdeči breg, 416 m; Sotinski breg, 418 m), na zahodu pa do potoka Kučnica, po katerem teče državna meja z Avstrijo.

V občini Rogašovci zasledimo več tipov pozidave. Na eni strani imamo obcestno pozidavo v dolinah, obcestno pozidavo na slemenih, gručasto (zaselki) ali razpršeno pozidavo po hribovitem delu občine.

Obmejna naselja, ki mejijo tudi na obravnavan vodotok, Fikšinci, Kramarovci in Ocinje je do 1945 naseljevalo pretežno prebivalstvo nemške narodnosti, po njegovi izselitvi so se tu naselili slovenski priseljenci. Od popisa 1991 in do popisa 2002 se je število prebivalcev zmanjšalo za 585 ljudi2, od zadnjega popisa pa do leta 2007 pa se je število prebivalcev zmanjšalo le za 98 ljudi, kar kaže na postopno zmanjševanje odseljevanja prebivalstva ter na priseljevanje prebivalstva predvsem zaradi atraktivne naravne in kulturne krajine, saj je celotno območje občine znotraj območja Krajinskega parka.

Občina Cankova Občina Cankova zavzema 30,57 km² površine in vključuje 8 naselij. Leži na skrajnem jugozahodnem delu Goričkega v severovzhodni Sloveniji, tik ob avstrijski meji in na stiku zaobljenega gričevnatega sveta Goričkega ter panonsko – prekmurske ravnice. Občina Cankova je nastala z delitvijo občine Cankova – Tišina v letu 1999, ki je bila pred tem vključena v območje bivše občine Murska Sobota. Na severnem delu meji z občino Rogašovci, na vzhodnem delu na občino Puconci, na južnem delu na občino Tišina ter na zahodnem delu pa z reko Kučnico na že omenjeno mejo z Avstrijo.

Odmaknjenost občine Cankova od večjih urbanih središč, neznatna prisotnost industrije ter prevladujoča kmetijska dejavnost dajejo občini poseben okoljsko prostorski pečat.

Preoblikovanje prostora v preteklosti je bilo prilagojeno izboljšavam kmetijske krajine predvsem v ravninskem delu občine, s katerim so najbolj vidne spremembe v strukturi krajine, kot so regulacije vodotokov in zložbe kmetijskih zemljišč. Kljub temu je pretežni del občine ostal dokaj ohranjen kar potrjujejo številne naravne kakovosti, ki so v varstvu naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Kot poseben pojav degradacije prostora lahko označimo novogradnje, ki s svojo obliko bistveno odstopajo od tradicionalnega 10 2

demografija je s statističnimi podatki obdelana v posebnem poglavju 1.2.5

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

poselitvenega vzorca. V občini Cankova je zaradi sosedske bližine v stanovanjski gradnji opaziti močan vpliv Avstrije.

Občina Tišina Občina Tišina zavzema dobrih 38 km2 površine in vključuje 12 naselij. Leži v severovzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure in zavzema ravninski svet imenovan Ravensko. Občina Tišina je nastala z delitvijo bivše Občina Cankova – Tišina leta 1999.

Sodi med obmejne občine v Sloveniji, saj na zahodu meji na Republiko Avstrijo s katero je povezana preko mejnega prehoda Gederovci. Na severu meji še na občini Cankova in Puconci, na zahodu na Mestno občino Murska Sobota ter na jugu na občino Radenci.

Občina Tišina leži na ravninskem svetu ob reki Muri, kjer se je skozi desetletja izoblikovala intenzivna kmetijska pokrajina. Manj ugodena s kmetijskega vidika je le poplavna ravnica ob Muri, ki jo porašča vlagoljubno rastje. Tukaj se je razvila prava zakladnica rastlinskih in živalskih vrst, ki ponekod predstavljajo že ogrožene habitate, zaradi česar se tukaj pojavljajo številni varovalni režimi narave. Razvoj intenzivnega kmetijstva na območju občine Tišina se odraža tudi v razvoju poselitve. Obsežni kmetijski kompleksi so zaradi večje racionalnosti izrabe kmetijskih zemljišč, omogočali razvoj bolj strnjenih naselij, ki so se formirala kot obcestna naselja z značilno morfologijo. Izven omenjenih naselij se nahajajo le redki posamezni objekti, ki tvorijo manjše ali večje zaselke.

1.2.1.2 Analiza občinskih prostorskih načrtov V okviru pregledanega stanja občinskih prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPN) ugotavljamo, da ima občina Tišina sprejet in veljaven OPN objavljen v Ur.l.RS št. 25/2010.

Kljub sprejetemu OPN Občine Tišina je občina pristopila k njegovim spremembam in dopolnitvam. Za občini Rogašovci in Cankova ugotavljamo, da OPN še nimata sprejetega oz. da je le ta v sprejemanju, pri čemer opominjamo, da je za občino Rogašovci v zaključni fazi in s tem pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije za občino Cankova pa je na razpolago le osnutek OPN. Oba akta v sprejemanju sta ustrezna aktualna podlaga za izdelavo primerjave in analize, zato uporabimo navedene vire.

1.2.1.2.1 Občina Rogašovci Obravnavani občinski prostorski načrt občine Rogašovci (OPN), ki je tako rekoč tik pred sprejetjem in objavo bo temeljni prostorski razvojni dokument, ki bo nadomestil vse dosedanje osnovne prostorske akte v občini in sicer prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Murska sobota za obdobje od leta 1986-2000, družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci in vse njegove spremembe in dopolnitve (Ur. l. RS, št. 37/00, 87/04), prostorske ureditvene pogoje iz leta 1990 (Prostorsko ureditveni pogoji za območje Goričkega v občini Murska Sobota (Ur. objave občin, št. 10/90). V nadaljevanju je podana analiza namenske rabe, ki je razvidna iz priložene Tabele 1. Kot najbolj nazorno prikazuje Grafikon 1 je opazno, da pretežni delež prostora pokrivajo kmetijska zemljišča (64%), sledijo gozdne površine (23 %) in še le za tem stavbna zemljišča ( 9%), z 2,6 % so zastopane vodne površine in še z manjšim deležem druga zemljišča. Iz analize namenske rabe lahko povzamemo, da je območje občin še zmeraj pretežno kmetijska krajina v kateri se prepletajo z 1/3 deležem gozdne površine in temu sledijo grajene strukture in vodne površine, ki soustvarjajo mozaično kulturno krajino občine Rogašovci.

11 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Tabela 1: Namenska raba v občini Rogašovci po OPN v sprejemanju3 POVŠINA (m2)

Podrobnejša namenska raba oznake A BC BT CD CU E G IG IK K1 K2 LN N O PC PO SB SK SP SS VC ZK ZS SKUPAJ:

% glede % po skupinah % po območjih na občino glede na občino glede na občino

703706,62 14108,73 14596,76 12486,47 80174,01 25,01 9379293,66 31651,45 18634,56 15109507,30 10798255,35 120326,67 14668,69 17786,97 860016,61 2122,36 1230,19 1605119,90 1556,41 258526,46 1048448,14 31920,09 63251,46 40187413,87

1,75106 0,03511 0,03632 0,03107 0,19950 0,00006 23,33888 0,07876 0,04637 37,59761 26,86974 0,29941 0,03650 0,04426 2,14001 0,00528 0,00306 3,99409 0,00387 0,64330 2,60890 0,07943 0,15739 100

1,75106 0,07143 0,23057 0,00006 23,33888

23,33888

0,12513 64,46735 0,29941 0,03650 0,04426

64,46735 0,33591

2,14530

4,64432 2,60890

9,24895 2,60890

0,23682 100,00000

100

Grafikon 1: Analiza namenske rabe v občini Rogašovci (OPN v sprejemanju) 70

64,46735

60 50

OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJŠČ OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

40 30 20 10

OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

23,33888

OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

9,24895

2,6089

0,33591

0 % površin glede na občino

12 3

Legenda oznak podrobne namenske rabe je razvidna iz grafičnih prikazov

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 2: prostorski plan Občine Rogašovci v sprejemanju

13 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Analiza možnosti prostorskega razvoja občine Rogašovci Poselitev Državni strateški plan vzpodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Na lokalni ravni se, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središča medobčinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča. V Občini Rogašovci je treba zagotoviti dodatne površine za stanovanjsko gradnjo in gospodarske dejavnosti, za kar so dane možnosti na robu naselja in v bližnjih naseljih. Območja za gospodarske dejavnosti se razvrščajo ob regionalni cesti R2- 440, s katere bo možen dober dostop do tovrstnih con. Spodbuja se gospodarski razvoj občinskega središča in razvoj naselij, ki se nahajajo ob tej komunikaciji in so tako dobro povezana z ostalimi centri v Pomurju in s centri preko državne meje. Celotno območje občine oziroma vsa naselja so opredeljena kot demografsko ogrožena območja po Uredbi o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v RS (Ur.l. RS, št. 19/99). Tako je težnja občine po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za stanovanjsko, servisno in proizvodno dejavnost, s čimer bi občina zadržala mlajše prebivalstvo doma in jim hkrati omogočila delo v domači občini.

Tako se zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi naselji.

Tudi ostali, podeželski prostor, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z občinskim središčem. Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij in zaselkov, zaradi večje izkoriščenosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljišča. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij, to je obcestna pozidava.

Večjih kompleksnih vinorodnih območij znotraj občine ni. Vinogradi so razpršeni po prisojnih legah in niso sklenjeni, v podobni razporeditvi jim sledijo tudi vinske kleti. Večji kompleks, ki ga je zaslediti je v k.o. Kramarovci in je bil v državni lasti. V občini Rogašovci tako ni načrtovanih novih ali strnjenih vinogradniških območij, pač pa se obstoječa ohranijo.

Območja centralnih površin Glede na to, da naselje Rogašovci z Svetim Jurijem že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih in ker so vsa naselja v občini dokaj dobro prometno povezana z zgoraj omenjenima naseljema, tako razvoj sekundarnih centrov v ostalih naseljih ni predviden. V preostalih naseljih vaško jedro – centralni del tvorijo kapele z gasilskim domom.

Območja gospodarskih dejavnosti V planskih aktih občine so kot poselitvena območja opredeljene tudi površine ob naseljih, ki pa so funkcijsko vezane nanje. To so sicer redka proizvodno-servisna območja in območja kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter turistično-rekreacijska območja. Zaradi nekdaj močnejše kmetijske panoge na Goričkem je bilo v občini Rogašovci kar nekaj zadružnih farm, ki so jih odkupila podjetja in večje kmetije. Širitev gospodarske cone je načrtovana v Svetem Juriju ob obstoječem proizvodnem objektu Altrad LIV, kjer je zaradi izgrajene infrastrukture realna osnova za morebitne širitve. Navedena širitev ni povzeta v tem prostorskem aktu , pač pa je evidentna v 14 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

urbanističnem načrtu občinskega sedišča. V ostalih naseljih ni potreb po novih gospodarskih conah, razen v Serdici, kjer je zaradi naravnega vira (mineralne vode) smotrna ureditev zapuščenega objekta za predelavo in koriščenje vode v neposredni bližini vira.

Gospodarska javna infrastruktura Pod izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo na območju Občine Rogašovci, kakor tudi na območju celotnega Goričkega lahko prištevamo izgrajene cestne povezave, ki so pretežno asfaltirane, električno omrežje, ki je speljano do vsakega vaškega gospodinjstva in telefonsko omrežje. Z vodo se prebivalci oskrbujejo iz vaških vodovodov in dveh manjših zajetij. Z izgradnjo regionalnega Pomurskega vodovoda bo izgrajeno tudi primarno vodovodno omrežje, ki bo pripeljalo kvalitetno pitno vodo do vsakega gospodinjstva. V strnjenih naseljih in večjih zaselkih se bo izvedla kanalizacija, na območju razpršene poselitve in gradnje pa se uredijo individualne čistilne naprave. S tem bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij.

Gradnja večje državne infrastrukture na območju občine Rogašovci ni predvidena.

V Občini Rogašovci so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije predvsem v izkoriščanju biomase, sončne energije in geotermalne vode.

Krajina in raba naravnih virov Celotna občina Rogašovci je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi in je prav zaradi krajinske pestrosti in ohranjene narave razglašena kot zavarovano območje Krajinski park Goričko. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. »Cilji Krajinskega parka Goričko so ohranjanje zdrave narave, pestrosti travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina daje tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina ponuja raznotero, posebno in zdravo hrano ter kakovostno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega…

Goričko je primer ohranjene krajine, zato je potrebno ohraniti vodne režime v vodotokih, jezerih in zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih surovin,… Dodatne pozornosti bodo posvečene le naslednjih dejavnostim: - športne, kulturne in javne prireditve bodo usmerjene na določene lokacije, - letenje zrakoplovov na motorni pogon bo omejeno, - območje KP Goričko brez gensko spremenjenih organizmov, - država lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih, ki so pomembna za ohranjanje narave« (Vir: http://www.park-goricko.org).

Raba naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja biotska raznovrstnost. Kmetijska dejavnost se vzpodbuja tam, kjer niso prizadete kulturne in simbolne kakovosti krajine ali biotska raznovrstnost ter naravne vrednote.

Racionalno se izkorišča tudi ležišče kamna – metadiabaza, saj je neobnovljiv naravni vir.

15 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

V občini je raziskano ležišče, ki pa je omejeno glede izkoriščanja zaradi lege v varstvenem območju. Dodatne težnje po širitvi so bile aktualne predvsem zaradi gradnje avtoceste, tovrstni kamen pa je potreben tudi za lokalne potrebe.

Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. V Občini Rogašovci so težnje po razvoju turizma ob Ledavskem jezeru in na območju mineralnih vrelcev ter na ostalih atraktivnih območjih.

1.2.1.2.2 Občina Cankova Osnutek OPN bo temeljni prostorski razvojni dokument, ki bo nadomestil prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana iz leta 1986, sprejete v bivši občini Murska Sobota in vse njegove spremembe in dopolnitve, prostorske ureditvene pogoje za območje občine Cankova ter izvedbene akte, za katere bo ugotovljeno, da niso skladni z občinskim prostorskim načrtom.

Tabela 2: Prikaz namenske rabe po OPN v sprejemanju in po veljavnem OPN4 % Podrobnejša POVŠINA % po Podrobnejša POVŠINA % (m2) (m2) namenska skupinah gozdnih namenska gozdnih glede na kmetijskih raba kmetijskih raba stavbnih občino stavbnih oznake OPN oznake vodnih vodnih v veljavnega zemljišč zemljišč sprejemanju OPN A 205866 0,6741 G 7480690 24,4964 BC 6044 K1 15747165 BT 78613 0,2772 K2 4053434 64,8394 C 80108 PC 112 CD 970 0,2655 S 2251444 7,372984 E 57 0,0002 V 1005068 3,291215 G 7327667 23,9953 23,9953 IG 41755 IK 23481 0,2136 K1 15099337 K2 3933834 62,3263 62,3263 N 8109 0,0266 O 5831 0,0191 PC 545694 PO 10469 1,8212 SK 1305996 SS 300612 5,2610 8,8477 V 1374869 VC 44696 VI 47507 4,8041 4,8307 ZK 19121 ZP 30694 ZS 46594 0,3157 skupaj: 30537924 100 100 30537913 100 4

Legenda oznak podrobne namenske rabe je razvidna iz grafičnih prikazov

16 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Ugotavljamo, da prihaja do razlik v površini območja občine Cankova in sicer za zanemarljivih 11m2, kar je lahko posledica komasacije, ki je bila izvedena v času od sprejetja prejšnjega OPN in sprejemanja zdajšnjega OPN. V nadalje je razvidno, da so v prostoru težnje po tem, da se povečujejo območja stavbnih zemljišč 1,47%, hkrati pa tudi, da se povečuje območje vodnih površin in sicer za 1,54%, kar je posledica uskladitve dejanske rabe z namensko. Oboja območja se povečujejo na račun manjšanja območij gozdnih in kmetijskih površin (0,5% oz. 2,51%).

V nadaljevanju je podana analiza namenske rabe, ki je razvidna iz priložene Tabele 2. Kot najbolj nazorno prikazuje Grafikon 2 je opazno, da v Občini Cankova pretežni delež prostora pokrivajo kmetijska zemljišča (65%), sledijo gozdne površine (24,5 %) in še le za tem stavbna zemljišča ( 9%), z 3,3 % so zastopane vodne površine in še z manjšim deležem druga zemljišča. Iz analize namenske rabe lahko povzamemo, da je območje občine še zmeraj pretežno kmetijska krajina v kateri se prepletajo z 1/3 deležem gozdne površine in temu sledijo grajene strukture in vodne površine, ki soustvarjajo mozaično kulturno krajino občine Cankova predvsem na gričevnatem delu. Ravninski del občine, ki ni v območju varstva narave (Krajinskem parku Goričko) je intenzivna kmetijska krajina brez krajinskih elementov in s strnjenimi obcestnimi naselji.

Grafikon 2: namenska raba v občini Cankova po najširših območjih določena na podlagi veljavnega OPN in OPN v sprejemanju

70

64,8

60

62,3

50

Veljavni OPN

40 30

24,5

20 10 0

OPN v sprejemanju

24,0 7,4 8,8 Območja stavbnih zemljišč

4,8 3,3

Območja kmetijskih zemljišč

Območja gozdnih zemljišč

Območja vodnih zemljišč

17 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 3: Veljavni prostorski plan Občine Cankova

18 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 4: prostorski plan Občine Cankova v sprejemanju

19 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Analiza možnosti prostorskega razvoja občine Cankova Kakor za vso Goričko je tudi za občino Cankova značilna zgoščena obcestna poselitev na ravninskem delu občine in razpršena po hribovitem delu občine. Tako prepletanje urbanega in podeželskega prostora nudi možnosti za kakovostno življenje. Predvsem pa so možnosti prostorskega razvoja vezane na naravne danosti.

Poselitev V Občini Cankova so vsekakor dobre možnosti za razvoj poselitve, saj zaradi naravne ohranjenosti območja in dokaj dobre infrastrukturne opremljenosti ter povezanosti občine s sosednjimi občinami, nudi dobre možnosti za kakovostno življenje. Kakor ostale občine Goričkega je tudi občina Cankova oziroma so vsa naselja opredeljena kot demografsko ogrožena območja po Uredbi o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v RS (Ur.l. RS, št. 19/99). Tako je težnja občine po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za stanovanjsko, servisno in proizvodno dejavnost, s čimer bi občina zadržala mlajše prebivalstvo doma in jim hkrati omogočila delo v domači občini. Tako se zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi naselji.

Območja za gospodarske dejavnosti se usmerjajo na ali ob urejena območja za gospodarske dejavnosti, kjer je urejena vsa javna gospodarska infrastruktura. Spodbuja se gospodarski razvoj občinskega središča in razvoj naselij.

Tudi ostali, podeželski prostor, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z občinskim središčem. Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij in zaselkov, zaradi večje izkoriščenosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljišča. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij.

Večjih kompleksnih vinorodnih območij znotraj občine ni. Opaziti je nekaj vinogradov v k.o. Krašči, k.o. Domajinci in k.o. Gerlinci. Vinogradi so razpršeni po prisojnih legah in niso sklenjeni, v podobni razporeditvi jim sledijo tudi vinske kleti.

Zaradi perspektivnih ležišč geotermalne vode na območju občine so dane možnosti za razvoj turizma, ki je že predviden v Korovcih. Prav tako je kot potencialna točka za razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti tudi Ledavsko jezero.

Območja centralnih površin Glede na to, da naselje Cankova že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih in ker so vsa naselja v občini dokaj dobro prometno povezana, tako razvoj sekundarnih centrov v ostalih naseljih ni predviden. Ne smemo zanemariti dejstvo, da je tudi medobčinski center Murska Sobota oddaljena le ca 15 km, kjer prebivalci občine Cankova prav tako zadovoljujejo svoje potrebe po teh dejavnostih. V preostalih naseljih vaško jedro – centralni del tvorijo kapele z gasilskim domom.

Območja gospodarskih dejavnosti V planskih aktih občine so kot poselitvena območja opredeljene tudi površine ob naseljih, ki pa so funkcijsko vezane nanje. To so sicer redka proizvodno-servisna območja in območja kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter turistično - rekreacijska območja. Zaradi 20 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

nekdaj močnejše kmetijske panoge na Goričkem je bilo v občini Cankova kar nekaj zadružnih farm, ki so jih odkupila podjetja in večje kmetije. Širitev gospodarske cone (obrtne) je načrtovana v Cankovi, ob obstoječem obrtnem objektu, kjer je zaradi izgrajene infrastrukture realna osnova za morebitne širitve. Kot proizvodna območja so opredeljena območja, kjer je zaslediti večje obstoječe obrtne dejavnosti v naselju Skakovci. V ostalih naseljih ni potreb po novih gospodarskih conah.

Gospodarska javna infrastruktura Pod izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo na območju Občine Cankova, kakor tudi na območju celotnega Goričkega lahko prištevamo izgrajene cestne povezave, ki so pretežno asfaltirane, električno omrežje, ki je speljano do vaškega gospodinjstva in telefonsko omrežje. Z vodo se prebivalci oskrbujejo iz vaških vodovodov in manjših zajetij.

Skakovci in Cankova se oskrbujeta z vodo iz Murskosoboškega vodovodnega omrežja. Z izgradnjo regionalnega Pomurskega vodovoda bo izgrajeno tudi primarno vodovodno omrežje, ki bo pripeljalo kvalitetno pitno vodo do vsakega gospodinjstva. V strnjenih naseljih in večjih zaselkih se bo izvedla kanalizacija, na območju razpršene poselitve in gradnje pa se uredijo individualne čistilne naprave. S tem bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij.

Gradnja večje državne infrastrukture na območju občine Cankova ni predvidena.

V Občini Cankova so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije predvsem v izkoriščanju biomase, sončne energije in geotermalne vode.

Krajina in raba naravnih virov Večji del ali bolj natanko hriboviti del občine Cankova je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi in je prav zaradi krajinske pestrosti in ohranjene narave razglašena kot zavarovano območje Krajinski park Goričko. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. »Cilji Krajinskega parka Goričko so ohranjanje zdrave narave, pestrosti travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina daje tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina ponuja raznotero, posebno in zdravo hrano ter kakovostno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega…

Goričko je primer ohranjene krajine, zato je potrebno ohraniti vodne režime v vodotokih, jezerih in zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih surovin,… Dodatne pozornosti bodo posvečene naslednjim dejavnostim: - športne, kulturne in javne prireditve bodo usmerjene na določene lokacije, - letenje zrakoplovov na motorni pogon bo omejeno, - območje KP Goričko brez gensko spremenjenih organizmov, - država lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih, ki so pomembna za ohranjanje narave« (Vir: http://www.park-goricko.org).

Raba naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja biotska raznovrstnost. Kmetijska 21 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

dejavnost se vzpodbuja tam, kjer niso prizadete kulturne in simbolne kakovosti krajine ali biotska raznovrstnost ter naravne vrednote.

Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. V Občini Cankova so težnje po razvoju turizma ob Ledavskem jezeru in na celotnem območju občine.

Ohranjajo se obstoječa območja razpršene poselitve, ki so soustvarjalec kulturne krajine znotraj Krajinskega parka Goričko.

1.2.1.2.3 Občina Tišina Občinski prostorski načrt Občine Tišina (OPN – objavljen v Ur.l. RS št. 25/2010) je temeljni prostorski razvojni dokument, ki je nadomestil prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana iz leta 1986, sprejete še v bivši občini Murska Sobota in vse njegove spremembe in dopolnitve ter prostorske ureditvene pogoje za nižinski del občine Murska Sobota, ki so veljali za območje občine Tišina.

Tabela 3: Prikaz namenske rabe v občini Tišina po veljavnem OPN5 Podrobnejša POVŠINA (m2) % glede na % po skupinah % namenska raba – občino glede na gozdnih oznake občino kmetijskih stavbnih vodnih zemljišč A 51572,22 0,13 0,13 BC 7275,15 0,02 0,02 CD 73179,75 0,19 CU 155039,83 0,40 0,59 G 6172415,86 15,91 15,91 15,91 IG 76362,10 0,20 IK 6328,14 0,02 0,21 K1 26119173,75 67,32 K2 1589392,34 4,10 71,42 71,42 O 18512,39 0,05 PC 255765,60 0,66 PO 808,87 0,00 0,66 SK 2235573,75 5,76 SS 380455,86 0,98 6,74 9,61 T 925,27 0,00 0,05 VC 902765,52 2,33 2,33 VI 284237,55 0,73 0,73 3,06 ZD 282449,13 0,73 ZK 32327,89 0,08 ZP 48527,59 0,13 ZS 102817,34 0,27 1,20 SKUPAJ: 38795905,90 100,00 100,00 100,00 5

Legenda oznak podrobne namenske rabe je razvidna iz grafičnih prikazov

22 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Grafikon 3: namenska raba v občini Tišina po najširših območjih določena na podlagi veljavnega OPN

veljavni OPN 80

71,42

70 60 50 40 30 20 10 0

15,91

9,61 območja stavnih zemljišč

3,06 območja kmetijskih zemljišč

območja gozdnih zemljišč

območja vodnih zemljišč

Iz zgoraj prikazane tabele in grafa lahko nemudoma ugotovimo razliko med poprej obdelanima občinama in občino Tišina in sicer, da se občina Tišina nahaja v ravninskem delu Prekmurja, kar je razvidno iz visokega deleža kmetijskih, ki je napram prejšnjima občinama večji za ca 5-10%. Zaradi kakovostnih kmetijskih tal na murski ravnici, je kar za ca 10% manjši delež gozda, ki pa se pretežno nahaja ob reku Muri, območja stavbnih in vodnih zemljišč se v deležu bistveno ne razlikujejo napram občini Cankova in Rogašovci.

Pri zastopanosti deleža voda je le te v Občini Cankova in Rogašovci moč pripisati obstoječemu Ledavskemu jezeru, v Občini Tišina pa obstoječim kopom mineralnih surovin (gramoznicam) in reki Muri.

23 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 5: Veljavni OPN občine Tišina

24 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Analiza možnosti prostorskega razvoja občine Tišina Razvojne težnje poselitve Osnovne meje poselitvenih območij so bile določene v strokovni podlagi – kategorizaciji kmetijskih zemljišč, izdelani za potrebe planov takratne občine Murska Sobota v letu 1984. Ker so se že pri izdelavi kategorizacije upoštevale težnje po širitvi naselij, so bile v razvrstitvi zemljišč naseljem priključene tudi vse vrzeli in robovi kot potencialna stavbna zemljišča. Vendar se zaradi neustrezne zemljiške politike, slabo organiziranega trga nepremičnin in neracionalne gradbene politike v nekaterih naseljih prazne površine niso pozidale. Namesto tega so se s sprotnimi spremembami namenske rabe v planskih dokumentih naseljem priključevale nove površine, predvsem na robovih, kar je vplivalo na ekonomičnost infrastrukture. Občina Tišina, tako kot številne druge občine, ni omejevala širitev naselij, saj je bilo osnovno vodilo »planiranja« zadržati ljudi v domači občini, jim izboljšati kvaliteto življenja ter zagotoviti tudi delovna mesta v domači občini. Po navedenem vrstnem redu je občina tudi usmerjala razvoj v prostoru.

Večkratne spremembe planskih aktov zagotavljajo predvsem možnost gradnje stanovanjskih hiš na lastnih parcelah. Občina je v postopkih sprememb planskih dokumentov podprla vse pobude za spremembo rabe kmetijskih zemljišč, z utemeljitvijo, da s tem ohranjajo demografsko strukturo in preprečujejo selitev iz domačega kraja.

Trend spontane urbanizacije se nadaljuje, kar kažejo tudi rezultati ankete, ki jo je izvedla občina med občani. Prebivalci še zmeraj načrtujejo gradnjo stanovanjskih hiš na lastnih parcelah, ki so jih podedovali ali kupili kot kmetijska zemljišča in trenutno niso zazidljiva. V anketi so se vključili občani v vseh naseljih. Večina predlogov je sprememba kmetijskih zemljišč v stavbna z namenom gradnje stanovanjskih objektov, nekaj pripomb pa se nanaša na spremembo stavbnih zemljišč v kmetijska.

Razvojne težnje na področju infrastrukture Tako kot v celotni državi, tudi v Občini Tišina narašča težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ulice, ceste in javne poti v strnjenih naseljih, pomanjkljiva pa je odvodnja cest in drugih prometnih utrjenih površin.

Zato narašča težnja po gradnji meteorne kanalizacije predvsem v naseljih z urejeno kanalizacijo. Skozi naselja tečejo površinski odvodniki, v katere je pod pogoji sektorja za urejanje voda možno speljati meteorne vode.

Občina teži tudi k ureditvi površin za pešce in kolesarje predvsem v naseljih, ki ležijo ob kategoriziranih cestah in so prometno obremenjena.

Razvojne težnje v odprtem prostoru (krajini) Zaradi spremenjenih razmer v kmetijstvu in varstvu narave, na katere vpliva predvsem vstop Slovenije v Evropsko skupnost, so se ukrepi za intenzivno izboljšanje kmetijskih zemljišč nekoliko zmanjšali. Agromelioracije in komasacije so sicer predvidene že v obstoječih planskih dokumentih in nameravane tudi v predvidenih.

Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje.

Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in vizualne spremembe predvsem v naseljih.

25 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Poseben problem v razvoju večjih kmetij je tudi razdrobljena posest. V preteklosti razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so se delila med dediče, je težko zopet združiti, saj je še v precejšnji meri razvito ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje; poleg tega pa so lastniki tudi čustveno vezani na zemljo. Kot podkrepitev tej navedbi je izkušnja izvedenih ali izvajanih komasacij v nekaterih občinah Prekmurja, kjer je po komasaciji ugotovljeno minimalno zmanjšanje lastnikov, ob hkratni ugotovitvi, da se vsaj polovica lastnikov več ne ukvarja s kmetijstvom.

1.2.1.3 Analiza podatkov dejanske rabe zemljišč Podatki glede dejanske rabe zemljišč so podatki, ki so na razpolago pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije. Iz pridobljenih podatkov (september 2012) smo pripravili ustrezne prikaze in podatke prikazali v tabelah in grafikonih, saj je na ta način podatke možno nazorneje obrazložiti.

Tabela 4: Dejanska raba v občini Rogašovci Zap. št.

RABA ID

POMEN ID

1 2 3 4

1100 1190 1211 1221

5 6 7 8

1222 1240 1300 1321

9

1410

10 11

1420 1500

12

1600

13 14

1800 2000

15 16

3000 4210

17 18

4220 7000 SKUPAJ

njiva rastlinjak vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni / travniški sadovnjak ostali trajni nasadi trajni travnik barjanski travnik kmetijsko zemljišče v zaraščanju plantaža gozdnega drevja drevesa in grmičevje neobdelano kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem gozd pozidano in sorodno zemljišče trstičje ostalo zamočvirjeno zemljišče voda

POVŠINA (m2)

% glede na občino

16269832 67 454978 72649

40,5 0,0 1,1 0,2

1068229 29062 6924834 1506

2,7 0,1 17,2 0,0

1036580

2,6

2035 726166

0,0 1,8

54207

0,1

4610 10906403

0,0 27,2

2262116 35714

5,6 0,1

184162 113304 40146456

0,5 0,3 100,0

% površin po območjih glede na občino

66,4

27,2 5,6

0,8 100,0

Vir podatka: MKO, september 2012

26 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Grafikon 4: predstavitev površin iz tabele 4 po širših območjih 66,2

70 60 50

stavbne površine

40

kmetijske površine gozdne površine vodne površine

27,2

30 20 10

druge površine 5,6

0,8

0

0

Iz prikazanega povzemamo, da je v občini Rogašovci klasificiranih osemnajst različnih vrst dejanske rabe zemljišč, ki skupaj zavzemajo 40146456 m2 površin. Največji delež dejanske rabe predstavljajo njivske površine in sicer 40,5% površin, sledijo gozdne površine v deležu 27,2%, trajni travniki v deležu 17,2%, pozidana zemljišča v deležu 5,6%, ekstenzivni - travniški sadovnjaki v deležu 2,7%, kmetijska zemljišča v zaraščanju v deležu 2,6%, drevesa in grmičevje v deležu 1,8% in vinogradi v deležu 1,1% celotnih površin.

Ostala zemljišča predstavljajo površine pod 1,2% celotnih površin. Med temi so tudi vode v deležu 0,3% in zamočvirjena zemljišča v površini 0,5% celotnih površin. Ugotavljamo, da je potrebno ustrezno urediti skrb lastnikov za zaraščajoča se zemljišča, ki predstavljajo v deležu skoraj ½ pozidanih površin oz. 2,6% celotnih površin v občini Rogašovci.

Tabela 5: Dejanska raba v občini Cankova Zap. št.

RABA ID

POMEN ID

1 2 3

1100 1190 1211

4

1221

5

1222

6 7

1240 1300

8

1410

9

1500

njiva rastlinjak vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni / travniški sadovnjak ostali trajni nasadi trajni travnik kmetijsko zemljišče v zaraščanju drevesa in grmičevje

POVŠINA (m2)

% glede na občino

% površin po območjih glede na občino

15193358 2697 179079

49,68 0,01 0,59

66,26

149646

0,49

606152

1,98

16869 3342496

0,06 10,93

517889

1,69

231296

0,76

27 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

10 11

1600 2000

12 13 14

3000 4210 7000 SKUPAJ

neobdelano kmetijsko zemljišče gozd pozidano in sorodno zemljišče trstičje voda

23946 8037025

0,08 26,28

1504960 51026 726860 30583298

4,92 0,17 2,38 100,00

26,28 4,92 2,54 100,00

Vir podatka: MKO, september 2012

Grafikon 5: predstavitev površin iz tabele 5 v grafikonu

66,26

70 60 50

stavbne površine kmetijske površine gozdne površine vodne površine druge površine

40 26,28

30 20 10

4,92

2,54

0

0

Tabela 5 navaja površine in deleže dejanske rabe zemljišč v občini Cankova, hkrati navaja štirinajst klasificiranih dejanskih rab zemljišč, ki skupaj zavzemajo 30583298 m2 površin.

Največji delež dejanske rabe predstavljajo tudi v občini Cankova njivske površine in sicer kar 49,7% površin, sledijo gozdne površine v deležu 26,3%, trajni travniki v deležu 10,9%, pozidana zemljišča v deležu 4,9%, vodne površine v deležu 2,4%, ekstenzivni - travniški sadovnjaki v deležu 2%, kmetijska zemljišča v zaraščanju v deležu 1,7% in drevesa in grmičevje v deležu 0,8% površin. Ostala zemljišča (vinogradi, intenzivni sadovnjaki, trstičje, neobdelano kmetijsko zemljišče, ostali trajni nasadi in rastlinjaki) predstavljajo skupaj nekaj več kot 1,5% celotnih površin.

Tabela 6: Dejanska raba v občini Tišina Zap. št.

RABA ID

POMEN ID

1

1100

2 3 4

1180 1190 1211

njiva trajne rastline na njivskih površinah rastlinjak vinograd

POVŠINA (m2)

% glede na občino

% površin po območjih glede na občino

24259144

62,50

74,99

114393 10853 4415

0,29 0,03 0,01 28

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

5 6 7

1222 1240 1300

8

1410

9 10

1420 1500

11

1600

12 13

1800 2000

14

3000

15 16

5000 7000 SKUPAJ

ekstenzivni / travniški sadovnjak ostali trajni nasadi trajni travnik kmetijsko zemljišče v zaraščanju plantaža gozdnega drevja drevesa in grmičevje neobdelano kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem gozd pozidano in sorodno zemljišče suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom voda

597288 3181 3153604

1,54 0,01 8,12

268557

0,69

2465 631736

0,01 1,63

59312

0,15

2482 6603660

0,01 17,01

17,01

2558594

6,59

6,59

755 544580 38815021

0,00 1,41 100,0

0,00 1,41 100,0

Vir podatka: MKO, september 2012

Grafikon 6: predstavitev površin iz tabele 6 v grafikonu

80

74,99

70 60

stavbne površine kmetijske površine gozdne površine vodne površine druge površine

50 40 30 17,01

20 10 0

6,59

1,41

0

Tabela 6 navaja površine in deleže dejanske rabe zemljišč v občini Tišina in navaja šestnajst klasificikacij dejanske rabe zemljišč, ki skupaj zavzemajo 38815021 m2 površin.

Največji delež dejanske rabe zemljišč v občini Tišina predstavljajo njivske površine in sicer kar 62,5% celotnih površin, sledijo gozdne površine v deležu 17%, trajni travniki v deležu 8,1%, pozidana zemljišča v deležu 6,6%, drevesa in grmičevje v deležu 1,6%, ekstenzivni 29 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

- travniški sadovnjaki v deležu 1,5%, vodne površine predstavljajo 1,4% in kmetijska zemljišča v zaraščanju v deležu 0,7% celotnih površin. Ostala zemljišča (trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjaki, vinogradi, plantaža gozdnega drevja, neobdelano kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem in suha, odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom) predstavljajo skupaj nekaj več kot 0,5% celotnih površin.

Iz navedenega je jasno razvidno, da je občina Tišina v večjem delu ravninska občina kar je razvidno iz velikega deleža obdelanih kmetijskih površin (njive) in deleža pozidanih zemljišč, saj je pozidava ravnih površin že z gradbenega vidika manj zahtevna. Hkrati ugotavljamo, da ima ta občina najmanjši delež zemljišč v zaraščanju.

Tabela 7: Dejanska raba na območju vseh občin OBČINA:

Rogašovci

Cankova

Tišina

Zap. RABA POMEN ID štev.

ID

POVŠINA (m2)

POVŠINA (m2)

POVŠINA (m2)

16269832 67 454978

15193358 2697 179079

24259144 10853 4415

72649

149646

1068229

606152

597288

2271669 2,07373566

29062 6924834

16869 3342496

3181 3153604

49112 0,04483281 13420934 12,2515514

/

/

517889

268557

1 2 3

1100 1190 1211

4

1221

njiva rastlinjak vinograd intenzivni sadovnjak

5

1222

6 7

1240 1300

8

1321

ekstenzivni / travniški sadovnjak ostali trajni nasadi trajni travnik barjanski travnik

1410

kmetijsko zemljišče v zaraščanju

9

1506

1036580

10

1420

11

1500

plantaža gozdnega drevja drevesa in grmičevje

1600

neobdelano kmetijsko zemljišče

1800 2000

kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem gozd

4610 10906403

8037025

3000 4210

pozidano in sorodno zemljišče trstičje

2262116 35714

4220

ostalo zamočvirjeno zemljišče

12

13 14

15 16

17

/

OBČINE SKUPAJ

SKUPAJ %

55722334 50,8671779 13617 0,01243053 638472 0,58284114 222295 0,20292616

1506 0,00137478

1823026 1,66418348

/ 2035

2465

726166

231296

631736

54207

23946

59312

4500 0,00410791 1589198 1,45072921

137465

0,1254875

/ 2482 6603660

7092 0,00647407 25547088 23,3211385

1504960 51026

2558594

6325670 5,77450652 86740 0,07918224

/

/

184162

184162 0,16811574

30 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

18

19

20

7000

1180

voda trajne rastline na njivskih površinah

113304

726860

/

/

/

5000

suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom

SKUPAJ

40146454

544580

114393

1384744 1,26408954

114393

0,1044258

/ 755

30583299

38815019

755 0,00068922

109544772

100,00

Analizirano je celotno pilotno območje občin Rogašovci, Cankova in Tišina, ki ga po dejanski rabi tvori 20 vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, kar je razvidno iz tabele 7. Na celotnem območju, ki ga zajemajo te občine je skoraj 51% njivskih površin, 23,32% površin predstavljajo gozdovi, trajnih travnikov je 12,25% površin, pozidanih zemljišč je 5,77% površin, travniški sadovnjaki obsegajo 2,07% površin, medtem ko vode predstavljajo 1,26% površin. Ugotavljamo, da je na celotnem območju 1,66% površin kmetijskih zemljišč v zaraščanju. Če primerjamo analizo dejanske rabe z analizo namenske rabe v vseh občinah je razvidno, da so manjši deleži pozidanih in sorodnih zemljišč, kar pomeni, da vsa stavbna zemljišča opredeljena v OPN-jih niso pozidana.

Kmetijske površine po dejanski rabi so razdeljene v podskupine in skupaj seštete so primerljive z deležem namenske rabe. Gozdne površine so si v deležu podobne, vendar je so tudi na teh površinah neskladja, npr. v naravi je zaslediti gozd, v planskem aktu pa njivo ali travnik ter obratno. Tu opozarjamo na potrebnost izdelave strokovnih podlag pri evidentiranju gozdnega in tudi vodnega prostora. Tudi vodne površine so po planskih aktih opredeljene v večjem deležu, kot pa je to zaslediti iz dejanske rabe. Slednje lahko pripišemo k opredelitvi vodnih površin iz predhodnih strokovnih podlag in iz planskih in izvedbenih aktov (Ledavsko jezero, ki je kot vodna površina opredeljeno na njegov najvišji vodostaj) ali zaradi neustreznega katastra ostalih vodnih površin, ki niso opredeljene kot vodne površine ali celo vnesene v zemljiški kataster ali zaradi različnih stanj v prostoru predvsem ob Muri, kjer mrtvice niso ves čas pod vodo.

31 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 6: Prikaz dejanske rabe zemljišč

32 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.2 Historične podlage Za območje Prekmurja je pri Arhivu Republike Slovenije na razpolago franciscejski kataster datiran med 1858 -1860. Navedeni geodetski kataster, ki prikazuje takratno stanje nepremičnin v naravi smo pregledali in ugotovili, da je reka Kučnica zarisana kot vijugast potok. To vijuganje imenujemo meandriranje, pri čemer voda v loku potoka razjeda zunanje brežine in jih odlaga v notranjosti s čimer širi svojo dolino. Rezultat je kačast vzorec kot tok vijuga sem ter tja po svoji dolini. Kučnica je tako v svoji strugi zadrževala večje količine počasi tekoče vode, vendar pa je hkrati bila poplavno bolj nevarna v primeru nenadnih vremenskih sprememb, ki so sprostile večje količine padavin. Navedeni franciscejski kataster za katastrske občine (Ocinje, Kramarovci, Fikšinci, Gerlnci, Korovci, Cankova, Skakovci, Krajna (kataster je spremenjen in Kučnica ni tekla po takratnem katastru), Gederovci, Sodišinci in Petanjci) po katerih danes teče Kučnica je zaradi obsežnosti priložen v elektronski obliki (.pdf format) na elektronskem mediju, ki je sestavni del naloge. Zaradi prikaza ugotovljenega stanja pa v tekstualno gradivo prilagamo karto območja k.o. Cankova (karta 7).

Leta 1957 je meddržavna komisija za Muro sklenila, da se ugotovi na območju Kučnice dejansko stanje in leta 1960 je bil predložen prvi projekt regulacije, začenši od izliva v Muro do Dedenitza v dolžini 4,607 km. Gradbena dela so opravili v letih 1965–1967 in jih do konca leta 1968 nadaljevali do Cankove/Zeltinga (km 8,843) (karta 8). Da bi nakazali načelne možnosti rešitev za zadostno visokovodno zaščito na nereguliranem odseku vodotoka, je bila v letu 1976 izdelana varovalno vodnogospodarska študija, s katero sta bili predloženi dve varianti: popolna regulacija ali zgraditev zadrževalnika visoke vode, na katerega se priključi regulacija vodotoka. 6 Nadaljnja regulacija Kučnice je slednjič potekala v treh gradbenih odsekih: 1. gradbeni odsek: km 18,843–14,293 aprila 1981– decembra1983 2. gradbeni odsek: km 14,293–19,434 junija 1984 – maja 1986 3. gradbeni odsek: km 19,434–22,121 aprila 1986 – oktobra 1986.

Za trasiranje regulirane Kučnice je bila poleg hidravličnih zahtev pomembna tudi ureditev meje med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo. Z glavnim projektom je bilo vsaki strani prepuščeno, ali bo na svojem ozemlju zasadila bregove tako, da zarast ne bo bistveno vplivala na pretok. Za avstrijsko stran so izdelali v glavnem projektu zasaditvene načrte, opirajoč se na prvotno drevninsko zarast Kučnice. Omejevalna pa je bila zahteva, da se pusti prost pretočni profil, tako da je bil na voljo le okrog 4 m širok zasaditveni pas zgornjega roba brežine. Preostali okrog 5 m široki spodnji del so zasejali in redno kosili.

Lateralnega prepletanja med vodotokom in zasaditvijo za izboljšanje funkcionalnosti ekološke zmogljivosti vodotoka pa s tem niso dosegli. Namen teh zasaditev je bil primaren – oblikovanje tamponskega pasu med kmetijskimi površinami v intenzivni rabi in med vodotokom – pa tudi ureditev terestričnih migracijskih poti med gozdnimi površinami, ostanki starih rokavov in sonaravnimi biotskimi strukturami vzdolž Kučnice, ki so bile zaradi regulacijskih del skoraj popolnoma uničene. 7 6

http://www.unteresmurtal.steiermark.at/cms/dokumente/10173564_4669789/714c0c9e/Kutschenitza_slo.pdf 7

http://www.unteresmurtal.steiermark.at/cms/dokumente/10173564_4669789/714c0c9e/Kutschenitza_slo.pdf

33 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 7: Franciscejski kataster – katastrska občina Cankova

Vir: GURS september 2012

34 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 8: regulacija mejne reke Kučnica v letih 1966 - 1967

Vir: ARSO, izpostava Murska Sobota, oddelek za porečje reke Mure, Projekti regulacije Kučnice 1963, 1973 in 1979 (september 2012)

35 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.3 Pedologija Pedološko karto smo pripravili tako, da so na karti bile združene podobne prsti in so bile ločene glede na distričnost in evtričnost ter pobočno in ravninsko lego. Navedeno je razvidno tudi iz predstavljenih tabel. Samo strukturo tal podajamo v nadaljevanju za vsako občino posebej.

Pilotno območje lahko razdelimo na 11 različnih pedoloških tipov pri čemer iz v nadaljevanju podanih podatkovnih tabel ugotovimo, da ga v največji meri sestavljajo obrečna distrična tla 29,13% in evtrične rjave prsti 21,16%, najmanjši delež predstavljajo rigolana, sadovnjaki evtrični 0,16% celotnih površin. V nadaljevanju je iz priložene karte razvidno, da so območja, kjer teče Kučnica obrečna distrična in evtrična.

Tabela 8: Vrste tal na območju občine Rogašovci OBČINA ROGAŠOVCI površina občine = 40139788 m2 % v skladu z legendo pedološke karte

PSE1T

POVRŠINA (m2)

% glede na občino

DIS.RJ./FILITOIDNIH skril.tip.pl.

703608

1,8

DIS.RJ./FILITOIDNIH skril.tip.pl.

1870555

4,7

DIS.RJ./FILITOIDNIH skril.tip.pl.

271777

0,7

DIS.RJ./PLIOC.NANOSIH,PSEVDOOGLEJENA

7279045

18,1

DIS.RJ./PLIOC.NANOSIH,tip.

256767

0,6

DIS.RJ./PLIOC.NANOSIH,tip.

EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

207451

0,5

2055088

5,1

1123080

2,8

511768

1,3

3204627

8,0

12217667

30,4

47,6

5259702

13,1

13,1

55631

0,1

0,1 5,9

1587

0,0

6913

0,0

603083

1,5

1458

0,0

1128

0,0

HIPOGLEJ,EVT.MINERALEN sr.MOCAN OBREČNA,DIS.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU

26,4

36 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,RAVNINSKI,DIS.sr.GLOBOK MOCNO IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,RAVNINSKI,DIS.sr.GLOBOK MOCNO IZRAŽEN

853638

2,1

512998

1,3

70355

0,2

69756

0,2

263336

0,7

5631

0,0

711165

1,8

216116

0,5

1435130

3,6

4,1

RIGOLANA,SADOVNJAKI,EVT.

177620

0,4

0,4

VODNA POVRŠINA,MORJE,REKE,JEZERA,

193106

0,5

0,5

SKUPAJ:

40139788

100,0

1,8

100,0

Tabela 9: Vrste tal na območju občine Cankova OBČINA CANKOVA površina občine = 30581993 m2 % v skladu z legendo pedološke karte

POVRŠINA (m2)

% glede na občino

2224699

7,3

EVT.RJ./PLEIST.+PLIOC.SEDIMENTIH,tip.sr.gl.

1144475

3,7

EVT.RJ./PLEIST.+PLIOC.SEDIMENTIH,tip.sr.gl.

693283

2,3

HIPOGLEJ,DIS.MINERALEN MOCAN

855448

2,8

HIPOGLEJ,DIS.MINERALEN sr.MOCAN

3802712

12,4

15,2

HIPOGLEJ,EVT.MINERALEN sr.MOCAN OBREČNA,DIS.GLOBOKO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU

109138

0,4

0,4

4799993

15,7

271613

0,9

454112

1,5

346901

1,1

97271

0,3

2155156

7,0

1023057

3,3

6095318

19,9

PSE1T EVT.RJ./MIOCENSKIH ILOVNATIH+KREMENOVIH pes.tip.

OBREČNA,DIS.sr.gl./ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,DIS.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.

IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.

IZRAŽEN

13,3

18,1

1,5 32,1

37 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

PSEVDOGLEJ,POBOCNI,DIS.sr.GLOBOK sr.

IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,RAVNINSKI,DIS.sr.GLOBOK MOCNO IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,RAVNINSKI,DIS.sr.GLOBOK sr.

IZRAŽEN PSEVDOGLEJ,RAVNINSKI,DIS.sr.GLOBOK sr.

IZRAŽEN

542853

1,8

589707

1,9

2901578

9,5

1659755

5,4

16,8

VODNA POVRŠINA,MORJE,REKE,JEZERA,

814921

2,7

2,7

SKUPAJ:

30581993

100,0

100,0

POVRŠINA (m2)

% glede na občino

% v skladu z legendo pedološke karte

5190671

13,4

85620

0,2

HIPOGLEJ,DIS.MINERALEN sr.MOCAN

1986961

5,1

HIPOGLEJ,DIS.MINERALEN sr.MOCAN OBREžNA,DIS.GLOBOKO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREžNA,DIS.GLOBOKO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU OBREžNA,DIS.GLOBOKO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU

289462

0,7

2223625

5,7

1192296

3,1

513300

1,3

OBREČNA,DIS.pl./ILOVNATEM ALUVIJU

538949

1,4

OBREČNA,DIS.pl./ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,DIS.pl./PEŠCENO PRODNATEM ALUVIJU

980798

2,5

3769825

9,7

OBREČNA,DIS.sr.gl./ILOVNATEM ALUVIJU OBREČNA,EVT.ZMERNO OGLEJENA/ILOVNATEM ALUVIJU

17105151

44,1

67,8

3000890

7,7

7,7

URBANA POVRŠINA,MESTO,NASELJE,

120069

0,3

URBANA POVRŠINA,MESTO,NASELJE,

1644108

4,2

URBANA POVRŠINA,MESTO,NASELJE,

172952

0,4

SKUPAJ:

38814675

100,0

Tabela 10: Vrste tal na območju občine Tišina OBČINA TIŠINA površina občine = 38814675 m2

PSE1T DIS.RJ./nekarb.LED.DOB.prod.+pešc.NASUTINAH REK,OG DIS.RJ./nekarb.LED.DOB.prod.+pešc.NASUTINAH REK,ti

13,6 5,9

5,0 100,0

38 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 9: pedološka karta

39 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.4 Geologija Geološka karta vsebuje osnovne podatke o tleh kot naravnem viru, omogoča analizo tal kot vira, vrednotenje primernosti tal za kmetijsko in drugo rabo; predstavlja podatkovno osnovo pri načrtovanju posegov in spremembo namembnosti rabe prostora. Je eden izmed potrebnih izvorov podatkov za načrtovanje urbanističnega razvoja kakor tudi usmerjanje okoljevarstvenih aktivnosti.

Pilotno območje je v največji meri prodnato – 35,36%, najmanjši delež predstavljajo Barjanski sedimenti in kremenov pesek – vsak po caa. 0,5% celotnih površin. V nadaljevanju je iz priložene karte razvidno, da so območja, kjer teče Kučnica prodnata, v zgornjem delu toka pa vsebujejo tudi peščeni lapor, prod in pesek (sp. sarmat).

Tabela 11: geološka sestava pilotnega območja št.

tip podlage

1

Barjanski sedimenti melj, glina Mrtvica - opuščena rečna korita - glina, organska glina Murski in dravski prod Peščena glina Plavljeno območje ob Muri in Dravi - pesek, prod Filitom podobni paleozojski skrilavci Glina Glina, pesek, droben prod (pont) Kremenov prod (levantin) Nižje terase Peščen lapor (zg. miocen) Peščen lapor z vložki apnenca (sr.sarmat) Peščen lapor, prod, pesek (sp. sarmat) Prod Prod, peščena glina (sp. paludin) Višje terase kremenov pesek SKUPAJ

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

barva po karti

površina v m2

odstotek celotne površine v% 634144 0,58

1910298

1,75

15618841 38441 4583559

14,28 0,04 4,19

4086494

3,74

1706659 6404568

1,56 5,85

2688295 7119040 3354556

2,46 6,51 3,07

6773381

6,19

8490365

7,76

38682314 889553

35,36 0,81

5873282 545823 109399613

5,37 0,50 100

V poglavju smo hkrati obdelali tudi karto reliefa (karta 11) iz katere je moč razbrati nagib terena, ki v povezavi s kartami poslovnih subjektov, kmetijskih gospodarstev in turistične ponudbe lahko kaže na morebitne osnaževalce povodja Kučnice (predvsem na območju občin Rogašovci in Cankova, saj območje občine Tišina nima nagiba v strugo Kučnice).

40 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 10: Geološka karta

41 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 11: Karta reliefa

42 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.5 Demografski podatki, meja RS, območja naselij in občin V poglavju so obdelani le podatki, ki se nanašajo na prebivalstvo. Glede prikaza območij meje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, območja naselij in občin priporočamo ogled karte 1: Karta prikaza registra prostorskih enot na strani 6.

Na podlagi pridobljenih podatkov v nadaljevanju prikazanih v tabelarični obliki in dejstva, da reka Kučnica teče po območju treh občin je najustreznejša predstavitev širšega območja po posamezni občini.

Tabela 12: Prebivalstvo (popis in CRP), površina in gostota poseljenosti po občinah: Gostota Gostota Površina Prebivalci popis Prebivalci Ime občine popis CRP (km2) 2002 CRP 2012H1 2 (preb/km ) (preb/km2) ROGAŠOVCI 40,14 3399 3220 84,68 80,3 CANKOVA 30,58 2067 1890 67,59 61,8 TIŠINA 38,81 4189 4140 107,94 106,7 Skupaj 109,53 9655 9250 88,15 84,45 Vir: SURS, CRP, oktober 2012

Tabela 13: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno 2012H1 Starost 0-14 let 15-64 let 65 + let SKUPAJ Cankova 1890 232 1361 297 Spol Rogašovci 3220 454 2276 490 SKUPAJ Tišina 4140 577 2923 640 Cankova 922 107 714 101 Rogašovci 1563 229 1161 173 Moški Tišina 2039 286 1502 251 Cankova 968 125 647 196 Rogašovci 1657 225 1115 317 Ženske Tišina 2101 291 1421 389 Viri: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve.

Občina Rogašovci Po podatkih iz popisa leta 2002 je na območju občine Rogašovci v 1029 stavbah živelo 3399 prebivalcev po podatku Centralnega registra prebivalstva pa trenutno živi na območju občine 3220 prebivalcev. Gostota prebivalstva se je na km2 znižala za nekaj nad 4%, kar nominalno na celotno površino predstavlja 179 prebivalcev. Razmerje med otroci do 14 leta in starostniki nad 65 let je v korist starostnikov. Med otroci do 14 let je razmerje 43 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

moških in žensk skoraj identično med tem, ko je pri starostnikih razmerje v korist žensk in sicer je le teh 1 krat več kot moških.

Občina Cankova Po podatkih iz popisa leta 2002 je na območju občine Cankova živelo 2067 prebivalcev po podatku Centralnega registra prebivalstva pa trenutno živi na območju občine 1890 prebivalcev. Gostota prebivalstva se je na km2 znižala za nekaj nad 5,7%, kar nominalno na celotno površino predstavlja 177 prebivalcev. Razmerje med otroci do 14 leta in starostniki nad 65 let je v korist starostnikov, kar nakazuje na staranje prebivalstva in manj rojstev. Med otroci do 14 let je razmerje moških in žensk skoraj identično (nekaj več deklet) med tem, ko je pri starostnikih razmerje v korist žensk in sicer je le teh skoraj 1 krat več kot moških.

Občina Tišina Po podatkih iz popisa leta 2002 je na območju občine Cankova živelo 4189 prebivalcev po podatku Centralnega registra prebivalstva pa trenutno živi na območju občine 4140 prebivalcev. Gostota prebivalstva se je tudi tu na km2 znižala za 3,7%, kar nominalno na celotno površino predstavlja 49 prebivalcev. Razmerje med otroci do 14 leta in starostniki nad 65 let je rahlo v korist starostnikov, kar nakazuje na staranje prebivalstva. Med otroci do 14 let je razmerje moških in žensk skoraj identično (5 deklet več) med tem, ko je pri starostnikih razmerje v korist žensk 251:389 (138 žensk).

Prebivalstvo pilotne regije se stara, hkrati pa je prisoten deficit rojstev, zaradi česar je na območju od leta 2002 do danes za 405 prebivalcev manj. Največji upad prebivalstva glede na gostoto prebivalstva je utrpela občina Cankova, najmanjšega v 10 letih pa občina Tišina (49 prebivalcev).

1.2.6 Ekonomska struktura pilotnega območja Na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov (tabela 14 in tabela 15) ugotavljamo, da število gospodarskih subjektov narašča v vseh treh občinah, ki spadajo v pilotno območje.

Med tem, ko se je v občinah Cankova in Rogašovci s povečanjem števila podjetij povečalo tudi število zaposlenih in prihodek pa je v občini Tišina za zaznati, da se je zmanjšalo število delovnih mest, ki jih zagotavljajo podjetja, prav tako pa se je zmanjšal tudi skupni dohodek podjetij v tej občini.

Tabela 14: Podjetja po občinah, Slovenija, letno: Podjetja po občinah, Slovenija, letno 2009 Število Prihodek Število oseb, ki (1000 podjetij delajo EUR) 107 280 11938 Cankova 260 9037 Rogašovci 117 185 434 14312 Tišina

Število podjetij 109 118 185

2010 Število oseb, ki delajo 311 267 380

Prihodek (1000 EUR) 13315 9790 13843

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si/)

44 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Tabela 15: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po občinah in po skupinah, stanje na dan 30. 6. 2012 povzeta po poročilu AJPES iz 2. četrtletja 2012 Občina Skupaj

Cankova 132

Rogašovci Tišina 142 219

Gospodarske družbe in zadruge

15

11

27

Samostojni podjetniki posamezniki Pravne osebe javnega prava Nepridobitne organizacije pravne osebe zasebnega prava Društva

65

73

114

2

2

2

2

5

3

30

44

55

Druge fizične osebe, ki Opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti

18

7

18

Vir: http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Porocila/posl_subj_obc_skup_30062012.pdf

Kljub podatkom, ki so razvidni iz poprejšnjih tabel izhaja iz tabele delovno aktivnega prebivalstva (SURS, julij 2012), da je največja zaznana stopnja registrirane brezposelnosti v občini Rogašovci in sicer 21,8%, sledi ji občina Cankova z 19% brezposelnostjo. V občini Tišina je registrirana brezposelnost pri 14,8%, kar je sicer manj kot v obeh drugih občinah, hkrati pa višja od slovenskega povprečja. V Sloveniji znaša registrirana brezposelnost julija 2012 11,7% (vir; SURS, oktober 2012).

Tabela 16: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah za mesec julij 2012: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po: OBČINE, MESEC , MERITVE 2012M07 2 Delovno aktivno 4 Stopnja prebivalstvo po 3 Registrirane registrirane prebivališču brezposelne osebe brezposelnosti SKUPAJ 651 153 19,0 Cankova 857 239 21,8 Rogašovci 1570 273 14,8 Tišina Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si/)

V nadaljevanju podajamo še karto na katero so vezani poslovni subjekti, ki delujejo v pilotnem območju. Iz navedene karte je možno razbrati ali je kateri izmed njih potencialni onesnaževalec reke Kučnice.

45 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 12: Karta poslovnih subjektov z naklonom terena

46 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Za razumevanje tabel Statističnega urada Republike Slovenije (tabela 14 in 15) podajamo obrazložitev sledečih pojmov uporabljenih v tabelah: - Enota opazovanja je podjetje, registrirano kot pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo. Za enote po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev države in neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, upoštevajo tudi izkazani prihodki članarin, subvencij in drugih poslovnih prihodkov. Le-ti pa niso zajeti v prihodek.

- Občine - Podatki so teritorialno razvrščeni po uredbi o Standardni klasifikaciji teritorialnih enot, raven SKTE 5. V seznamu občin je navedeno zadnje veljavno stanje imen občin.

- Število podjetij je število registriranih pravnih ali fizičnih oseb, ki so med letom opazovanja izkazale prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo. Za enote po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev države in neprofitnih institucij se pri opredelitvi podjetja upoštevajo tudi izkazani prihodki članarin, subvencij in drugih poslovnih prihodkov.

- Število oseb, ki delajo je število vseh zaposlenih in samozaposlenih oseb skupaj.

Podrobnejša definicija zaposlenih in samozaposlenih oseb je v metodoloških pojasnilih Statističnega urada.

- Prihodek (1000 EUR) so prodajne vrednosti kupcem zaračunanih prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev. Meri se na podlagi prodajnih cen,navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za vse popuste, ki so bili dani ob prodaji ali kasneje, pa tudi za vrednosti vrnjenih količin blaga. Zajema tudi vse stroške in obremenitve, vezane na kupca, ne zajema pa davka na dodano vrednost (DDV), morebitnih prodaj osnovnih sredstev, prihodkov od financiranja, subvencij in drugih izrednih prihodkov.

1.2.7 Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Občina Rogašovci Elektroenergetsko omrežje v občini Rogašovci zajema naslednje sisteme: - 35 KV daljnovod iz regionalne transformatorske postaje M. Sobota do RTP Mačkovci, - srednjenapetostnih 20 KV daljnovodi iz RTP M. Sobota do posameznih lokalnih transformatorskih postaj 20/0,4 KV, - od transformatorskih postaj pa po nizkonapetostni 0,4 KV mreži do posameznih porabnikov.

Na območju občine ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih naprav (DV in RTP) 110 kV, 220 kV in 400 kV (Vir: ELES, Elektro-Slovenija d.o.o., Smernice k osnutku OPN Občine Rogašovci, februar 2009).

V občini ni obstoječega ali predvidenega prenosnega omrežja zemeljskega plina v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o. (Vir: Geoplin plinovodi d.o.o., OPN Občine Rogašovci, marec 2009).

47 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Telekomunikacijsko omrežje se tako kot v celotnem Pomurju, zelo hitro posodablja in izpopolnjuje tudi na območju Goričkega. Na področju fiksne telefonije je celotno območje občine Rogašovci dobro pokrito. Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije. Na območju je predvidena ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet.

Območje Goričkega je eno od najbolj deficitarnih območij v Sloveniji glede razpolaganja in oskrbe s pitno vodo. Večina prebivalstva občine se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnjakov in manjših skupinskih vodovodov, ki pa ob sušnih obdobjih usihajo. V občini Rogašovci sta dva vodohrana pitne vode in sicer v Nuskovi in Večeslavcih. Črpališča niso zavarovana. V obdobjih suš je potrebno celotne predele Goričkega oskrbovati z dovozom vode v cisternah iz mestnega oz. regionalnega vodovoda. V pripravi je dokumentacija (vodooskrba Pomurja), ki bo povezovala vodovodne sisteme in posamezna zajetja v skupni vodovodni sistem na področju štirih upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, ki bo ob hkratni sanaciji vodnih virov zagotavljal tudi ustrezno pitno vodo v celotni pomurski regiji.

Kanalizacijski sistem občine je v izgradnji. Čistilne naprave so v uporabi le pri dveh večjih porabnikih vode, osnovni šoli in proizvodnem obratu Altrad LIV .

Občina Cankova Pod izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo na območju občine Cankova lahko prištevamo izgrajene cestne povezave, ki so pretežno asfaltirane, električno omrežje, ki je speljano do vaških gospodinjstev in telefonsko omrežje. Gradnja večje državne infrastrukture na območju občine ni predvidena.

Naselja v južnem delu občine (Cankova, Skakovci, deloma Domajinci in Krašči) se s pitno vodo oskrbujejo iz vodovodnega sistema Murska Sobota, ostala naselja (68 % prebivalcev) pa se s pitno vodo oskrbujejo iz manjših vaških vodovodov, ki pokrivajo nekaj naselij ali eno samo naselje, zaselek ali skupino hiš. V občini Cankova ni vodnih zajetij, ki bi se uporabljali kot viri pitne vode le območje širšega varovanja vodnih virov – predlagani nivo in občinski nivo z tretjo stopnjo vodovarstvenega režima, ki obsega 7,5 ha površine na skrajnem južnem območju občine in je vodni vir za Občino Tišina. V pripravi je dokumentacija (vodooskrba Pomurja), ki bo povezovala vodovodne sisteme in posamezna zajetja v skupni vodovodni sistem na področju štirih upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, ki bo ob hkratni sanaciji vodnih virov zagotavljal tudi ustrezno pitno vodo v celotni pomurski regiji. Sistematično odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Cankova še ni urejeno s kanalizacijo in čistilnimi napravami.

Izjema je naselje Cankova, ki ima izgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je priključeno na čistilno napravo znotraj katastrske občine.

Projektna dokumentacija je izvedena za naselja Skakovci in Korovci. Sicer se odplake spuščajo v individualne greznice, ki naj ne bi imele odtokov, ali v gnojne jame ali pa se prosto stekajo po terenu v jarke in vodotoke. Problematika je posebej konfliktna v večjih strnjenih naseljih, zato si občina prizadeva komunalno urediti tudi vsa ostala naselja v občini Cankova. Prav tako občina Cankova postopno uvaja sistematsko in organizirano ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih in pravnih osebah, čeprav je na območju 48 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Goričkega še vedno veliko število divjih odlagališč. V bližnji občini Puconci je urejeno centralno regionalno odlagališče odpadkov za vse pomurske občine. V načrtu je širitev in tehnološka posodobitev omenjenega odlagališča odpadkov, ki bo poleg mehanske obdelave odpadkov imel obenem še biološko obdelavo sortiranih odpadkov.

Električno omrežje nizkonapetostnih (0,4 kV) in srednjenapetostnih (20 kV) daljnovodov je izgrajeno do vsakega naselja v občini. Oskrbovanje z električno energijo poteka iz napajalnih transformatorskih postaj 20/04 kV s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem, ki se napajajo iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Gornja Radgona.

Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. Na posameznih odsekih je predvidena izgradnja 20 kV in 0,4 kV daljnovodov ter nekaterih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV), odvisno od povečanja obremenitve in slabih napetostnih razmer pri odjemalcih (Vir: Elektro Maribor, smernice k pripravi OPN-ja za območje Občine Cankova, maj 2009). Na območju občine Cankova ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih naprav (DV in RTP) 400 kV, 220 kV oziroma 110 kV (Vir: ELES, Elektro-Slovenija d.o.o., Smernice k osnutku OPN občine Cankova, maj 2009).

V občini Cankova zaenkrat še ni zgrajenih drugih energetskih sistemov – niti distribucijskega plinskega omrežja niti kakega drugega daljinskega ali komunalnega ogrevalnega sistema. V naselju Cankova imajo na novo zgrajeno kotlovnico v osnovni šoli, s katero se preko biomase ogreva še nekaj sosednjih objektov v središču naselja.

Izkoristek biomase je v veliki meri največji energetski potencial glede na precejšnjo gozdnatost občine Cankova. Na območju občine Cankova je raziskovalni prostor za nafto, plin in geotermalno vodo.

Na področju telekomunikacij je celotna občina s končno centralo v naselju Cankova dobro prekrita s fiksno telefonijo, ki je preko vozliščne centrale v Mačkovcih povezana v komunikacijsko opremo. Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije z glavno mobilno postajo (Mobitel) v naselju Cankova. Predvidena je še ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet.

Občina Tišina Infrastrukturna opremljenost občine Tišina je zadovoljiva, saj so vsa naselja opremljena z osnovno gospodarsko javno infrastrukturo (elektrika, vodovod, telefon).

Vsa naselja v občini Tišina so oskrbovana s pitno vodo iz 19 krajevnih vodnih zajetij, ki so zavarovana z Odlokom o zaščiti vodnih virov v občini Tišina (Uradni list RS, 105/99) in z Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanarija (Uradni list RS, št.

34/00). Vzdrževanje vodnih virov je sicer ustrezno, vendar neracionalno, zato bo Občina svoja vodna zajetja po potrebi vključila v enoten regionalni sistem oskrbe s pitno vodo na področjih štirih upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, za kar je v pripravi državna prostorska dokumentacija. Občinska vodna zajetja so sicer manjših kapacitet, zato se najverjetneje ne bodo vključila v prej omenjeni enotni sistem, je pa pomembno da se ohranijo kot alternativni vir pitne vode, zaradi česar je potrebna njihova rekonstrukcija in obnova.

Kanalizacijski sistem je v občini Tišina zgrajen v vseh naseljih, vendar le-ta še niso v celotni priključena na sistem. V večini primerov gre za naselja v severnem delu občine, kjer še ni ustreznega odjemalca odpadnih vod oziroma še ni vzpostavljena navezava na 49 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

čistilni napravi v južnem delu občine. Tukaj se namreč nahajata dve delujoči čistilni napravi; čistilna naprava Petanjci in čistilna naprava Murski Črnici obe s 500 enotami. V strnjenih delih naselij bo potrebno urediti tudi odvod meteornih voda, saj je tukaj zaradi talnih ureditev preprečena naravna odvodnja. Vsa naselja v občini imajo tudi urejeno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki jih odvažajo na regijsko odlagališče odpadkov, ki se nahaja v Puconcih. V občini je dana tudi pobuda za predelavo vseh vrst odpadkov, predvsem pa odpadkov iz kmetijstva za pridobivanja bioplina. Možnih lokacij za izgradnjo bioplinarne pa je več.

Oskrba z električno energijo je v občini Tišina zagotovljena do vsakega objekta, saj upravljalec sproti nadomešča in gradi nove transformacijske postaje s priključnimi daljnovodi. Skozi občino poteka povezovalni daljnovod 110kV iz smeri Radenci – Murska Sobota, na katerega so priključeni vsi ostali distribucijski električni sistemi v občini. Ob omenjenem povezovalnem daljnovodu je do leta 2015 predvidena umestitev dodatnega daljnovoda 110 kV med RTP Radenci – RTP Murska Sobota, ki bo razbremenil omenjeni električni sistem.

Občina Tišina je na področju telekomunikacij dobro pokrita s fiksno telefonijo iz glavne digitalne telefonske centrale v Murski Soboti in signali mobilne telefonije.

Plinovodnega omrežje na območju občine Tišina še ni, njegova izgradnja pa je predvidena le v primeru večjega interesa.

Največji energetski potencial v občini predstavlja pridobivanje bioplina iz kmetijskih odpadkov.

Iz navedenega ugotavljamo, da imajo naselja občin v pilotnem območju zadovoljivo elektro in telekomunikacijsko infrastrukturo, problematična oz. še vedno nezadostno je urejena oskrba s centralnim sistemom vodooskrbe, ki je predvidena za ta del Prekmurja, prav tako pa vsa naselja nimajo urejenega kanalizacijskega sistema (izjema je naselje Cankova in celotna občina Tišina, ki pa še nima priklopljenih vseh prebivalcev).

50 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 13: gospodarska javna infrastruktura

51 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.8 Prometna infrastruktura Občina Rogašovci Glavno prometno povezavo predstavlja v smeri sever-jug regionalna cesta II. reda R2-440 – Kuzma-Cankova-Gederovci-Petanjci. Prečno na to regionalko potekajo regionalne ceste III. reda R3-718 – Pertoča-Fikšinci (meja z Avstrijo), R3-719 – Rogašovci-Kramarovci (meja z Avstrijo) in R3-720 – Sotina (meja z Avstrijo). Podrejeno državni cestni mreži se nanjo navezujejo lokalne ceste in javne poti za katere skrbi občina.

Območje občine Rogašovci se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, vendar pa preko potekajo zračne poti, kjer se upoštevajo pogoji iz smernic. (Vir: Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo, Smernice s področja letalstva za pripravo OPN Občine Rogašovci, februar 2009).

Občina Cankova V občini Cankova je razmeroma gosto omrežje državnih cest. Glavno prometno povezavo skozi občino predstavljajo regionalna cesta II. reda, ki poteka iz naselja Gederovci skozi naselje Cankova, mimo naselja Krašči v občino Rogašovci, ter regionalne ceste III. reda, ki znotraj občine ter preko lokalnih cest povezuje naselja. Pretežno je cestno omrežje v občini asfaltirano, vendar so nekateri odseki že dotrajani in preobremenjeni, zato bo v prihodnosti potrebna njihova rekonstrukcija. V občini si prizadevajo za ureditev pločnikov znotraj posameznih naselij ter kolesarskih stez ob vseh regionalnih in lokalnih cestah, kjer so kolesarji in pešci še posebej izpostavljeni morebitnim nezgodam. Na območju občine Cankova Direkcija RS za ceste planira ureditev državne ceste R3-717/5614 Cankova – Gerlinci.

Območje občine Cankova se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč glede na predvideno in obstoječo mrežo letališč v Republiki Slovenija in je izven železniškega varovalnega progovnega pasu ali industrijskih virov. (Vir: Slovenske železnice, Področje za nepremičnine, Podaja smernic za pripravo OPN Občine Cankova, maj 2009).

Občina Tišina Glavno prometno povezavo skozi občino predstavlja regionalna cesta I. reda (R1 – 235) Radenci – priključek Murska Sobota, ki poteka skozi naselja Gradišče, Tropovci, Tišina in Petanjci, kjer en krak zavije proti Radencem drugi pa proti mejnemu prehodu Gederovci.

Do izgradnje avtocestne povezave do madžarske meje je bila omenjena regionalna cesta preobremenjena s tranzitnim mednarodnim prometom, po otvoritvi pa se je stanje bistveno izboljšalo. V prihodnosti je predvidena posodobitev omenjene ceste z napravo pločnikov in kolesarskih stez, ki so načrtovane tudi ob vseh regionalnih in lokalnih cestah, ki potekajo skozi naselja.

Jugovzhodni del občine Tišina se nahaja v vplivnem območju letališča Murska Sobota.

Omenjeno vplivno območje v občini Tišina pokriva dobrih 19 % celotne površine občine.

Na območju občine Tišina ni obstoječega železniškega omrežja, so pa bile na regionalnem nivoju izkazane težnje po gradnji železniške proge med Avstrijo (Bad Radkersburg) in Mursko Soboto. Interes za izgradnjo omenjene proge je prisoten tako na avstrijski kot tudi na slovenski strani, glavna ovira pri realizaciji pa je predvsem njeno financiranje.

52 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 14: prometna infrastruktura

53 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.9 Vode Občina Rogašovci Poplavna območja so vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Zaradi varstva pred poplavami se v predpisu iz drugega odstavka 85. člena Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka.

Na območju občine Rogašovci sta Ledava in Kučnica vodotoka 1. reda, ostali vodotoki, Črnec, Lukaj in Rogašovski potok ter manjši potoki pa so vodotoki 2. reda. Na severnem delu občine se nahaja predlagano vodovarstveno območje za zavarovanje podzemnih voda (Vir: ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo OPN Občine Rogašovci, april 2009).

V občini Rogašovci predstavljajo naravno ogroženost katastrofalne poplave v dolini vzdolž reke Ledave in Ledavskega jezera ter potoka Lukaj. Zadrževalnik Ledavsko jezero je na območju poselitve zavarovan z visokovodnimi nasipi. Območje redkih poplav v občini se nahaja na območju Ledavskega jezera. Poplavna območja, kot izhajajo iz javnih evidenc so nepopolna, saj so se vodne razmere na širšem območju spremenile zaradi izvedenih vodnogospodarskih objektov (zadrževalniki, regulacije).

Skoraj celotno območje občine (95 %) je v vododeficitarnem območju, kjer je potrebno zagotavljati urejeno oskrbo z vodo prebivalcem (Vir: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Publikacijska karta št. 9, Razvoj krajine, Prostorske omejitve za razvoj).

Občina Cankova Pretežni del naselij v občini Cankova se s pitno vodo oskrbuje iz vaških vodovodov in manjših zajetij. Le naselji Cankova in Skakovci se oskrbujeta s pitno vodo iz Murskosoboškega vodovodnega omrežja. Z izgradnjo regionalnega Pomurskega vodovoda bo izgrajeno primarno vodovodno omrežje, ki bo pripeljalo pitno vodo do vsakega gospodinjstva.

Na območju občine Cankova sta Ledava in Kučnica vodotoka 1. reda, vodotoki 2. reda pa so Dobel, Črnec in ostali manjši vodotoki (Vir: ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Smernice za pripravo OPN Občine Cankova, julij 2009).

V občini predstavljajo naravno ogroženost katastrofalne poplave ob potoku Dobel v južnem delu občine in na območju Ledavskega jezera. Poplavno ogroženo območje v občini Cankova zavzema caa. 137 ha površine v ožji bližini potoka Dobel ter brežine ob Ledavskem jezeru, kjer niso zgrajeni visokovodni nasipi.

Občina Tišina Občina Tišina je dokaj bogata občina glede na vodne vire, saj se nahaja v bližini reke Mure, kjer je značilen zelo bogat vodonosnik, ki pa je na žalost zaradi intenzivnega kmetijstva skozi desetletja postajal vedno bolj kontaminiran.

54 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Danes tako na območju občine Tišina najdemo kar 19 vodnih zajetij, od tega 16 vodnjakov oziroma črpalnih vrtin in 3 zajete izvire. Večina vodnih zajetij se nahaja v bližini naselij, se pravi da gre za krajevna vodna zajetja, ki služijo vodooskrbi okoliškega prebivalstva.

Omenjena krajevna vodna zajetja so, zaradi svoje pomembnosti vodooskrbe prebivalstva tudi ustrezno zavarovana z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občini Tišina (Uradni list RS, št. 105/99) in z Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanarija (Uradni list RS, št. 34/00). Tako najdemo na območju občine Tišina vsa tri vodovarstvena območja, ki skupaj pokrivajo kar 37,23 % celotne površine občine.

Najobsežnejši je tretji vodovarstveni oziroma vplivni vodovarstveni pas z blagim režimom zaščite, ki pokriva skoraj 36 % celotne občine.

Tabela 17: Vodovarstveni pasovi v občini Tišina Površina Kategorija % glede na občino (m2) 1 139898,02 0,36% 2 458258,76 1,18% 3 13852583,22 35,69% Skupaj 14450740,00 37,23% Vir: ARSO

V občini Tišina so kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeljena poplavno ogrožena območja. Poplavno ogrožena območja najdemo na severnem in skrajnem južnem delu občine. Na severu občine najdemo ob potoku Dobel, poplavno območje z možnostjo pojavljanja katastrofalnih poplav. Na jugu pa najdemo obširno poplavno območje reke Mure, kjer je možnost pojavljanja tako redkih kakor tudi katastrofalnih poplav, ki se običajno pojavljajo spomladi ob taljenju snega in ledu v povirju Mure in jeseni ob dolgotrajnih in intenzivnih padavinah. Manjše poplavno območje najdemo še na skrajnem zahodu občine, ob avstrijsko – slovenski meji oziroma ob reki Kučnici. Nobeno izmed omenjenih poplavnih območij pa neposredno ne ogroža okoliških naselij. Na splošno je poplavno ogroženo okoli 13 % površja občine.

Tabela 18: Poplavna območja v občini Tišina Ime vodotoka vrsta poplav površina(km2) Mura katastrofalne poplave 1,05 Mura redke poplave 3,5 Dobel katastrofalne poplave 0,69 SKUPAJ 5,24

% glede na občino 2,8 % 9,1 % 1,8 % 13,7 %

Vir: ARSO

Katastrofalne poplave ob reki Muri, avgusta 2005, so pokazale, da visokovodni nasipi Mure niso več 100 % varni, kadar pride do močnih in dolgotrajnih poplav. Slednje je spodbudilo državo, da je pričela razmišljati o sanaciji in nadgradnji visokovodnih nasipov ob reku Muri, ki bodo služili tudi ob potencialni izgradnji hidroelektrarn na Muri. Tako je bil izdelan in sprejet Državni lokacijski načrt za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice, ki je v občini Tišina že bil izveden. Tako so visokovodni nasipi v občini Tišina že sanirani in utrjeni, kar zmanjšuje poplavno ogroženost južnega dela občine.

55 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 15: karta poplav in vodovarstvenih območij

56 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.10 Območja varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Na območju krajinskega parka Goričko se je zaradi svoje prostorske izoliranosti in počasnega razvoja ohranila pristna kulturna krajina in biološko pestra in raznovrstna narava, kjer prebivajo številne redke ter ogrožene rastlinske in živalske vrste. Leta 2003 je bila sprejeta uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03) z namenom, da se zavarujejo in s tem ohranijo naravne vrednote, biotska raznovrstnost, krajinska pestrost in omogočijo nove razvojne možnosti za prebivalce na Goričkem.

Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Ekološko pomembna območja). Občina se nahaja v ekološko pomembnem območju, imenovanem Goričko. Gre za gričevnato območje na skrajnem severovzhodu Slovenije z ohranjeno tradicionalno kulturno krajino, z veliko raznolikostjo habitatnih tipov, življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem ptic (Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Seznam ekološko pomembnih območij).

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Natura 2000).

Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI območja.

V občini se glede na območja Natura 2000 nahajata dve območji varovanja: območje Goričko z identifikacijsko številko SI5000009-SPA in enako imenovano območje z identifikacijsko številko SI3000221 (Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Natura 2000, Direktiva o habitatih, Direktiva o pticah).

Občina Rogašovci Celotno območje občine se nahaja v območje posebnega varstva narave kot zavarovano območje Krajinskega parka Goričko, ki je zavarovan s tremi režimi: zavarovana narava krajinskega parka, Natura 2000 in ekološko pomembno območje.

Poleg evidentiranih območij varstva narave so v občini Rogašovci za ohranitev biotske raznovrstnosti ter pestrosti krajine pomembni še drugi krajinski elementi in vzorci kot so prvobitnost in arhaičnost prostora, mozaičnost krajine s svojo značilno drobno kmetijsko členjenostjo, linijska obrežna zarast, manjše gozdne zaplate in osamela drevesa, predvsem posamično rastoče vrbe, kmečki visokodebelni sadovnjaki ob vaseh in starožitni vinogradi nizke rasti.

Habitatni tip ali tip življenjskega prostora je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnosti in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko opredeljenem območju ( Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, 57 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004).

Na območju Krajinskega parka Goričko, v katerega spada tudi občina Rogašovci, je bil opravljen popis habitatnih tipov, v okviru katerega je bilo narejeno tudi naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov. Habitatni tipi so vrednoteni z lestvico od 0 do 5, ki je bila opredeljena na podlagi pomembnosti habitata v slovenskem in regionalnem (Goričko) prostoru. Visoko vrednoteni habitatni tipi imajo oceno 3, 4 in 5. Na podlagi popisa habitatnih tipov in Uredbe o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/2003, 36/2009) so se določila območja, kjer se nahajajo varovani habitatni tipi (Vir: Okoljsko poročilo za OPN Občine Rogašovci, Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Rogašovci na varovana območja narave SCI Goričko, SPA Goričko in Krajinski park Goričko, Oikos, svetovanje za razvoj d.o.o., Domžale, november 2010, dopolnitev maj 2011).

Glede na podatke iz okoljskega poročila se na območju občine Rogašovci nahajajo naslednji prednostni habitatni tipi: Tabela 19: Glede na podatke iz okoljskega poročila se na območju občine Rogašovci nahajajo naslednji prednostni habitatni tipi: Številka HT 22.32 34.32 35.1 37.1 37.2 37.31 37.7 38.2 41.1 41.2A 41.5 44.1 44.13 44.2 44.3

Ime HT Evrosibirske amfibijske združbe z enoletnicami Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo pokončno klaso Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo Nižinska visoka steblikovja Mokrotni mezotrofni travniki Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki Bukovja Ilirsko hrastova belogabrovja Kisloljubna hrastovja Obrežna vrbovja Obrežna belovrbovja Borealno-alpinski logi Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah

Med pomembne habitate z dragoceno biotsko pestrostjo (visoko stopnjo biodiverzitete) spadajo tudi ekstenzivni ali travniški sadovnjaki (raba ID je 1222) – to so nasadi visokodebelnih sadnih dreves, kjer raste več kot 50 sadnih dreves/ha (gostota 50-200 dreves/ha) na veliki medvrstni razdalji, odvisno od vrste in sorte.

Na območju občine Rogašovci zavzemajo ekstenzivni sadovnjaki 106,82 ha oziroma 2,7% površine občine (Vir: Dejanska raba, MKGP, september 2012) Občina Cankova Pretežen del občine Cankova spada v območje varstva narave pod okrilje Krajinskega 58 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

parka Goričko. Na območju občine je bilo evidentiranih več travniških, vodnih in obvodnih habitatnih tipov, ki so varovani in se prednostno ohranjajo. Prav tako med varovane habitatne tipe sodijo tudi gozdovi na območju občine (Vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Naravovarstvene smernice za OPN občine Cankova, maj 2009).

Na območju občine Cankova se nahajajo številna območja z varstva narave.

Najobsežnejši del občine prekriva Krajinski park Goričko. V občini se med drugim nahajajo območja naravnih vrednot, ki so redki in dragoceni naravni pojavi z vidika ekološkega, zoološkega in botaničnega varstva narave. Sem spada ohranjen gozd Fuks graba, severovzhodno od naselja Cankova, del območja zadrževalnika visokih voda Ledava s stalno ojezeritvijo v severnem delu občine in rastišče ogroženih belih narcis med Korovci in Cankovo. Med točkovne naravne vrednote v občini še spada pravi kostanj izjemnih dimenzij v Gerlincih.

Tabela 20: Naravne vrednote v občini Cankova Ime naravne Evidenčna številka vrednote Cankova – rastišče 29 narcis

Zvrst

Pomen

botanična NV

državni

Fuks graba – gozd

7527

ekološka NV

državni

Ledavsko jezero

2015

ekološka, zoološka, botanična NV

državni

Sombotel – domači kostanj

7005

drevesna NV

državni

Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Register naravnih vrednot

V območje posebnega varstva narave spada severni in osrednji del občine kot zavarovano območje Krajinskega parka Goričko, ki je zavarovan s tremi režimi: zavarovana narava krajinskega parka, Natura2000 in ekološko pomembno območje.

Na območju krajinskega parka Goričko se je zaradi svoje prostorske izoliranosti in počasnega razvoja ohranila pristna kulturna krajina in biološko pestra in raznovrstna narava, kjer prebivajo številne redke ter ogrožene rastlinske in živalske vrste. Tudi na območju te občine velja leta 2003 sprejeta uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03).

Tabela 21: Zavarovana območja narave v občini Cankova Ime zavarovanega Evidenčna površina v Status območja narave številka občini (ha) Krajinski park 3913 krajinski park 2293,23 Goričko

% glede na občino 74,98%

Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Seznam zavarovanih območij

Znotraj občine Cankova z območjem Krajinskega parka Goričko sovpada ekološko pomembno območje (EPO), ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in je pomembno izhodišče pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Ekološko pomembno območje v občini zavzema približno enako površino občine oziroma skoraj enak delež občine (~ 76%) kot Krajinski park Goričko.

59 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Tabela 22: Ekološko pomembno območje v občini Cankova Ime območja

površina v občini (ha)

% glede na občino

Goričko

2330,58

76,19 %

Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Seznam ekološko pomembnih območij

V severnem območju občine Cankova se še z področja varstva narave nahaja območje Nature 2000, evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, namenjen ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Naturo 2000 sestavljata dve direktivi: direktiva o habitatih (pSCI območja) in direktiva o pticah (SPA območja), ki zavzemata slabih 28 % celotne površine občine.

Tabela 23: Območja Nature v občini Cankova Ime območja

Tip

površina v občini (ha)

% glede na občino

Goričko

SPA

848,50

27,74 %

Goričko

pSCI

848,01

27,72 %

Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Natura 2000, Direktiva o habitatih, Direktiva o pticah

Poleg evidentiranih območij varstva narave so v občini Cankova za ohranitev biotske raznovrstno in pestrosti krajine pomembni še drugi krajinski elementi in vzorci v občini kot so drevesni osamelci in gozdne zaplate, strukturiranost in razdrobljenost njivskih površin kot nasprotje obsežnim homogenim gozdnim sestojem, linijske cezure potokov in melioracijskih jarkov z obvodnim rastjem, ki so pomembni pri vrednotenju krajine, predvsem pa pri njenem prostorskem doživljanju.

Občina Tišina V občini Tišina so kot območja pod različnimi varstvenimi režimi opredeljena različna območja, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so posebna območja varstva naravne, območja in objekti kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov ter poplavna območja. V občini Tišina najdemo kar nekaj območij varovanja narave (NATURA, EPO, NV), ki so skoncentrirana predvsem v južnem delu občine ob reki Muri ter objektov in območij varovanja kulturne dediščine. Pod ozemljem občine se nahaja zelo bogat vodonosnik, kar se odraža tudi v večjem številu vodih virov, ki jih je na ozemlju občine kar 19 in so zaščiteni z ustreznimi vodovarstvenimi pasovi. Poplavno ogroženo je predvsem območje ob reki Muri v južnem delu občine in ob potoku Dobel v severnem delu občine.

Južni del občine Tišina predstavlja bogato zakladnico različnih habitatov, številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar je omenjeno območje že v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Na račun tega je del obravnavanega območja predlagan za zavarovanje kot Regijski park Mura ter je hkrati opredeljen tudi kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje NATURE 2000.

Na območju občine Tišina tako najdemo 8 naravnih vrednot, ki so zastopana v obliki območij. Naravne vrednote v občini pokrivajo skoraj 12 % celotne površine občine.

60 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Večinoma gre za vodne površine (gramoznice, mlake, Muro), ki predstavljajo bogate habitate številnih rastlinskih in živalskih vrst, njihovo ohranjanje pa je pomembno in potrebno z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in izgleda kulturne krajine. Na območju občine tako najdemo hidrološke, zoološke, botanične, drevesne in ekosistemske naravne vrednote državnega kakor tudi lokalnega pomena. Kot naravne vrednote državnega pomena so opredeljene tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni oziroma veliki narodni pomen ter je zanje pristojna država.

Tabela 24: Naravne vrednote v občini Tišina Ime naravne vrednote Evidenčna Površina (območja) št. (ha) Stara struga – vez 7022 378,063 Mura - reka 1

4424

36,675

Petanjci – gramoznica 2

7291

2,193

Tišina - gramoznica

7293

3,104

Zaton - mlaka

215

21,987

Murski Petrovci - gramoznice Tišina - mlaka

7477 7289

2,498 0,398

Petanjci – gramoznica 1

7290

1,036

SKUPAJ

Zvrst

Pomen

drev hidr, zool, bot ekos, zool, bot zool, ekos bot, zool, ekos zool, ekos ekos, zool ekos, zool, bot

državni državni državni lokalni državni lokalni lokalni državni

445,954 (11,49 % celotne občine)

Vir: ARSO

V občini Tišina se poleg naštetih naravnih vrednot nahaja tudi eno manjše zavarovano območje v obliki spomenika oblikovne narave. Gre za Drevesni park v naselju Tišina, ki pokriva 58,34 ha površine.

Tabela 25: Zavarovana območja v občini Tišina Ime zavarovanega Evidenčna Status območja št.

Spomenik Drevesni park v Tišini 1663 narave

oblikovne

Površina (ha)

% glede na občino

58,34

1,50 %

Vir: ARSO

V južnem delu občine Tišina se poleg številni naravnih vrednot nahaja tudi območje NATURE 2000, evropskega omrežja posebnih varstvenih območij, ki so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Južni del občine je zavarovan tako v okviru Direktive o habitatih (pSCI območja) in zavzema dobrih 11 % površine občine, kakor tudi v okviru Direktive o pticah (SPA območja), ki pokriva dobrih 15 % površine.

61 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Tabela 26: Območja NATURE v občini Tišina Ime območja

Tip

Mura Mura

SPA pSCI

Površina (km2) 4,28 5,98

% glede občino 15,42 11,03

na

Vir: ARSO

Pomembnost južnega dela občine Tišina z vidika ohranjanja kulturne krajine in biotske raznovrstnosti potrjuje tudi njegova opredelitev kot ekološko pomembnega območja (EPO). Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembno območje v občini Tišina zavzema nekaj več kot 16 % celotne površine občine.

Tabela 27: Ekološko pomembna območja v občini Tišina Ime območja Mura - Radmožanci

Površina (km2) 6,33

% glede občino 16,31 %

na

Vir: ARSO

Prav tako najdemo v južnem delu občine obsežen kompleks varovalnih gozdov. Znotraj varovalnih nasipov reke Mure se tako nahaja kar 263 ha varovalnih gozdov, ki predstavljajo skoraj polovico vseh gozdov v občini in pokrivajo slabih 7 % celotne površine občine. Manjši kompleks varovalnih gozdov se nahaja tudi na vzhodnem delu občine, na meji z Mestno občino Murska Sobota. Skupaj tako varovalni gozdovi v občini Tišina pokrivajo okoli 8 % celotne površine občine. Na splošno je gozdnatost v občini Tišina nizka, saj tukaj prevladuje kmetijska dejavnost, ki se je že v preteklosti širila na račun gozdnih zemljišč. Ravno zaradi tega je potrebno ohranjanje gozdov, kakor tudi posameznih dreves in obrečne vegetacije, ki predstavljajo pomemben ekosistem in življenjski prostor prostoživečim živalim, hkrati pa veliko doprinesejo tudi k ohranjanju izgleda tradicionalne krajine.

62 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 16: karta varovanj in omejitev

63 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 17: karta habitatov

64 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.11 Kmetijstvo in gozdarstvo Občina Rogašovci Največja razlika med osnovno namensko OPN-ja v sprejemanju in dejansko rabo je v gozdnih površinah in znaša 154,05 ha oziroma 3,86 % površine. Do razlike lahko prihaja, tako, da so se površine gozdnih zemljišč glede na dejansko rabo povečale, kar bi lahko pomenilo, da so se kmetijska zemljišča z leti zarasla v strnjena gozdne površine, kar pa se glede na smernice nosilcev urejanja prostora (kmetijskega in gozdarskega resorja) pri pripravi OPN, v spremembi namenske rabe ni zaznalo. Razlika je opazna tudi med stavbnimi in vodnimi zemljišči. Po namenski rabi je za caa. 3,65 % več stavbnih zemljišč, ker so kot stavbna zemljišča opredeljene tudi nekatere površine, ki so po dejanski rabi ali kmetijske ali gozdne površine. Vodnih zemljišč pa je za 1,81 % več v namenski rabi, ker so po dejanski rabi opredeljene vodne površine na dejansko vodno stanje v prostoru, kar je najbolj opazno pri akumulacijskem jezeru Krašči (Ledavsko jezero), ki po dejanski rabi zavzema precej manjšo površino.

Tabela 28: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Rogašovci Dejanska raba ha kmetijske površine gozdne površine stavbne površine

2665,724678 1091,983603 224,8201536

Namenska raba OPN %

66,4 27,2 5,6

ha 2590,776019 937,9292095 371,6913735

% 64,46735 23,33888 9,24895

Razlika ha 74,94865893 154,0543937 -146,8712199

vodne površine

32,1171648

0,8

104,8449418

2,60890

-72,72777698

druge površine

/

/

13,4993539

0,33591

-13,4993539

SKUPAJ

4014,64560

100

4018,7413

100

-4,09570

Vir: Dejanska raba kmetijskih zemljišč, MKO, september 2012; Namenska raba OPN v sprejemanju, ZEU.

Na območju občine Rogašovci je gozdnatost caa. 24 % in je podpovprečna glede na pomurske občine. Prevladujeta dva tipa krajine in sicer nižinski in gričevnat tip. Gozdovi so dobro ohranjeni, dosedanji način gospodarjenja je v glavnem ohranil naravno sestavo drevesnih vrst in s tem ugodno stanje habitatnih tipov. Večjih strnjenih gozdnih kompleksov ni, pretežno se nahajajo v gričevnatem delu, največ ob meji z Avstrijo, v ravninskem delu doline Ledave pa je gozdnih površin manj. Na območju občine so izjemno poudarjene ekološke funkcije gozdov s 1. stopnjo na površini 21,3 ha, vendar pa so vsi gozdovi opredeljeni v kategorijo gozdov s posebnim namenom. Varovalnih gozdov na območju občine ni (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Smernice za pripravo OPN Občine Rogašovci, marec in junij 2009).

Občina Cankova V občini Cankova prihaja do največjih razlik med osnovno namensko in osnovno dejansko rabo zemljišč pri stavbnih zemljiščih, kmetijskih površinah in vodnih površinah. Do razlik v 65 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

stavbnih zemljiščih med obema rabama prihaja zaradi nezazidanih stavbnih zemljišč v namenski rabi, ki so v osnovni dejanski rabi opredeljena v drugo vrsto dejanske rabe (pretežno v kmetijska zemljišča). Iz grafičnega prikaza med osnovno dejansko in osnovno namensko rabo (karti 4 in 6) je razvidno zaraščanje kmetijskih zemljišč z gozdom ter uporaba nezazidanih stavbnih zemljišč za kmetijske namene. Zato je 2,28 % površin v občini Cankova dejansko gozdnih in 3,92 % površin občine, ki so namenjene za poselitev se uporablja za kmetijsko dejavnost. Ostale razlike med osnovno namensko in osnovno dejansko rabo izhajajo predvsem iz dejstva, da v osnovni namenski rabi niso izrisani vsi vodotoki in vodne površine ter ostala oziroma druga območja, medtem ko so ti precej podrobneje opredeljeni v osnovni dejanski rabi kmetijskih zemljišč. Za druga območja, kjer prihaja do odstopanj med obema rabama, so v osnovni dejanski rabi posebej opredeljena trstičja, ki so v osnovni namenski rabi opredeljena kot vodne površine.

Tabela 29: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Cankova Namenska raba OPN v Dejanska raba razlika sprejemanju % ha % ha ha Gozdne 803,73 26,28 732,9 24 70,83 površine Kmetijske 2026,45 66,26 1903,43 62,33 123,02 površine Stavbna 150,47 4,92 269,96 8,84 -119,49 zemljišča 77,68 2,54 147,5 4,83 Vodne površine -69,82 / / / / Druge površine 0 3058,33 100 3053,79 100 SKUPAJ 4,54 Vir: Dejanska raba kmetijskih zemljišč, MKO, september 2012; Namenska raba OPN v sprejemanju, ZEU.

Na območju občine Cankova znaša površina gozda 803,73ha. Gozdnatost je 26,28 % in je podpovprečna glede na pomurske občine. Prevladuje gozd v kompleksu "Korovska gora", ki predstavlja 40 % vseh gozdov v občini. V ravninskem delu občine gozdnih kompleksov ni, gozdovi se razprostirajo na manjših površinah med kmetijskimi zemljišči. Gozdov z ekološko funkcijo 1. stopnje na območju občine Cankova ni, so pa gozdovi z 1. stopnjo socialne funkcije, ki zavzemajo 70 ha površin in so izločeni ob gozdni učni poti Fuks graba (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Smernice za pripravo OPN Občine Cankova, maj 2009).

Občina Tišina V občini Tišina do največjih razlik med namensko in dejansko rabo zemljišč prihaja pri kmetijskih in stavbnih zemljiščih. Kmetijskih zemljišč je v dejanski rabi za okoli 3,57ha več kot v osnovni namenski rabi. Medtem ko je stavbnih zemljišč v dejanski rabi okoli 3,02ha manj kot v osnovni namenski rabi. Razlike med dejansko in namensko rabo torej izhajajo večinoma iz razlik med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči. Večji delež stavbnih zemljišč v osnovni namenski rabi izhaja predvsem iz dejstva, da so deli naselij opredeljeni kot stavbna zemljišča in še niso pozidani, medtem ko imajo v dejanski rabi obstoječo rabo, ki je največkrat opredeljena kot ena izmed kmetijskih zemljišč. Le-to pa omogoča večji delež kmetijskih zemljišč, glede na stavbna zemljišča v dejanski rabi zemljišč. V deležih gozdnih in vodnih površin prihaja v dejanski in osnovni namenski rabi do manjših razlik. Prve 66 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

izhajajo iz dejstva, da se spremembe v gozdnih površinah ne ažurirajo sproti, razlike v vodnih površinah pa izhajajo iz dejstva, da so v osnovno namensko rabo zajeta večja območja vodnih površin, kot v dejanski rabi. Kot območja drugih zemljišč so v osnovni namenski rabi opredeljena območja protipoplavnih nasipov reke Mure, ki so opredeljena kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Tabela 30: Bilanca površin osnovne namenske in dejanske rabe v občini Tišina Dejanska raba

Namenska raba OPN

Razlika

ha

%

ha

%

ha

2910,74

74,99

2770,80

71,42

3,57

660,24

17,01

617,24

15,91

1,1

255,79

6,59

372,83

9,61

-3,02

vodne površine

54,73

1,41

118,72

3,06

-1,65

druge površine

/

/

/

/

SKUPAJ

3881,50

100

3879,59

100

kmetijske površine gozdne površine stavbne površine

1,91

Vir: Dejanska raba kmetijskih zemljišč, MKO, september 2012; Namenska raba veljavnega OPN, ZEU.

Prav tako najdemo v južnem delu občine obsežen kompleks gozdov. Znotraj varovalnih nasipov reke Mure se tako nahaja kar 263 ha varovalnih gozdov, ki predstavljajo skoraj polovico vseh gozdov v občini in pokrivajo slabih 7 % celotne površine občine. Manjši kompleks varovalnih gozdov se nahaja tudi na vzhodnem delu občine, na meji z Mestno občino Murska Sobota. Skupaj tako varovalni gozdovi v občini Tišina pokrivajo okoli 8 % celotne površine občine. Na splošno je gozdnatost v občini Tišina nizka, saj tukaj prevladuje kmetijska dejavnost, ki se je že v preteklosti širila na račun gozdnih zemljišč.

Ravno zaradi tega je potrebno ohranjanje gozdov, kakor tudi posameznih dreves in obrečne vegetacije, ki predstavljajo pomemben ekosistem in življenjski prostor prostoživečim živalim, hkrati pa veliko doprinesejo tudi k ohranjanju izgleda tradicionalne krajine.

Občini Rogašovci in Cankova sta nam za potrebe priprave OPN posredovali tudi podatke glede kmetijskih gospodarstev na njunem območju (občina Rogašovci je seznam pripravila tako, da je označila tudi perspektivne kmetije), kar smo prikazali na pripravljeni karti 17.

Občina Tišina z ustrezno urejenim seznamom z možnostjo priprave .shp datotek ne razpolaga, zato le ta na v karti ni navedena.

67 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 18: prikaz gozdnih površin

68 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 19: prikaz kmetijskih gospodarstev

69 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.12 Podatki kulturne dediščine Občina Rogašovci V občini Rogašovci je kulturna dediščina zavarovana v osnovi z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in na občinski ravni z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Ur. objave RS, št. 8/91-58, 9/92 (popravek), 11/92-69, 5/98-260).

V Register nepremične kulturne dediščine (februar 2010) je na območju občine Rogašovci vpisanih 33 zavarovanih spomenikov in objektov kulturne dediščine. V občini imajo: • 30 spomenikov stavbne dediščine: − 19 objektov ali skupino objektov profane stavbne dediščine, − 10 objektov sakralne stavbne dediščine, − 1 objekt sakralno profane stavbne dediščine, • 1 območje arheološke dediščine in • 2 območji naselbinske dediščino.

Tabela 31: Seznam kulturne dediščine v občini Rogašovci Obseg

Površina (m²)

objekt

1.729

objekt

194

objekt

točkovna KD

objekt

479

objekt

točkovna KD

objekt

točkovna KD

območje

8.425

objekt

točkovna KD

objekt

točkovna KD

profana stavbna

skupina objektov

3.959

Serdica – Mlin Serdica 10

profana stavbna

skupina objektov

5.713

6868

Sotina – Dajčev mlin

profana stavbna

objekt

188

13.

12284

Fikšinci – Kapelica

objekt

točkovna KD

14.

12287

Kramarovci – Kapela

objekt

točkovna KD

15.

12290

Nuskova – Kapela sv.

Trojice

objekt

točkovna KD

Št.

EŠD

Ime enote / dediščine

1.

3046

Sveti Jurij – Cerkev sv. Jurija

2.

3047

3.

3048

4.

3225

Pertoča – Cerkev sv. Helene

5.

3227

Ropoča – Kapela Srca Jezusovega

6.

3228

Večeslavci – Kapela

7.

6760

Ocinje – Arheološko najdišče Bela cerkev

8.

6830

Večeslavci – Peršov križ

9.

6848

Ocinje - Zvonik

10.

6866

Pertoča – Mlin in žaga Pertoča 6

11.

6867

12.

Fikšinci – Cerkev Marije Snežne Rogašovci – Kapelica Marije vnebovzete

Tip dediščine sakralna stavbna sakralna stavbna sakralna stavbna sakralna stavbna sakralna stavbna sakralna stavbna arheološka sakralna stavbna sakralno profana stavbna

sakralna stavbna sakralna stavbna sakralna stavbna

70 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

16.

26032

17.

26033

18.

26034

19.

26035

20.

Fikšinci – Domačija Kren

profana stavbna

skupina objektov

2.028

profana stavbna

objekt

1.178

profana stavbna

objekt

2.472

Serdica – Domačija Lang

profana stavbna

skupina objektov

6.482

26036

Serdica – Domačija Buček

profana stavbna

skupina objektov

19.612

21.

26037

Rogašovci – Domačija Recek

profana stavbna

skupina objektov

1.329

22.

26038

Ropoča – Domačija Marič

profana stavbna

skupina objektov

1.168

23.

26039

Ropoča – Domačija Ropoča 63

profana stavbna

skupina objektov

2.547

24.

26040

Ropoča – Mencigarjeva klet

profana stavbna

objekt

34

25.

26041

Pertoča – Domačija Pertoča 24

profana stavbna

skupina objektov

6.931

26.

26042

Pertoča – Domačija Pertoci

profana stavbna

skupina objektov

4.239

27.

26043

Večeslavci – Domačija Večeslavci 39

profana stavbna

objekt

1.254

28.

26044

Večeslavci – Zaselek Pusta

naselbinska

območje

11.639

29.

26046

Fikšinci – Domačija Gomboc

profana stavbna

skupina objektov

940

30.

26047

Ocinje – Zaselek Na grebenu

naselbinska

območje

48.313

31.

26048

Sotina – Gasilski dom

profana stavbna

objekt

28

32.

26049

Nuskova – Mekiševa kašča

profana stavbna

objekt

41

33.

670084

Fikšinci – Domačija Gaber

profana stavbna

skupina objektov

3.605

Rogašovci – Domačija Rogašovci 2 Rogašovci – Domačija Rogašovci 3

Vir:Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVRD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, maj 2011

Občina Cankova Znotraj občine so pod varstvom kulturne dediščine zavarovani posamezni objekti, nekateri zavarovani tudi kot širši del območja kulturnega spomenika ali kot del krajinske oziroma naselbinske dediščine, ki so vpisani v Register kulturne dediščine.

Tako je kulturna dediščina na občinski ravni zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Cankova (Ur.l. RS, št. 120/05, 4/2006, 47/2006) in z Odlokom o razglasitvi tehničnega spomenika lokalnega pomena (lokomobila s pripadajočo mlatilnico ter snopoveznico v Kraščih); (Ur.l. RS, št. 96/06), ki zajema skupne površine 191531 m2 ali 19,2 ha.

V Register nepremične kulturne dediščine je na območju občine Cankova vpisanih 19 zavarovanih spomenikov in objektov kulturne dediščine, od katerih ima status kulturnega spomenika 13 enot (Vir: Ministrstvo za kulturo, Smernice za načrtovanje OPN občine Cankova, februar 2010). V občini imajo: 71 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

• • • •

14 spomenikov stavbne dediščine: − 8 objektov profane stavbne dediščine, − 6 objektov sakralne stavbne dediščine, 4 območja arheološke dediščine, 1 memorialna dediščina in 1 kulturni spomenik lokalnega pomena z izjemno kulturno vrednostjo.

Tabela 32: Seznam kulturne dediščine v občini Cankova Št.

ESD

Ime dediščine

Tip dediščine

Režim

Površina

1.

286

Krašči – Domačija Krašči 54

profana stavbna

dediščina

183,05

2.

2915

Cankova – Cerkev sv. Jožefa

sakralna stavbna

1870,76

3.

2915

Cankova – Cerkev sv. Jožefa

sakralna stavbna

spomenik vplivno območje spomenika

4.

3226

5.

6754

6.

6767

Krašči – Gomilno grobišče Pare

arheološka

7.

6794

Cankova – Gostilna Vogler

8.

6827

9.

6831

10.

6853

11.

6869

12.

8935

13.

10661

14.

15.

11051

Gerlinci – Kapela sv. Antona Padovanskega Gerlinci – Gomilno grobišče Gomila

50545,07

sakralna stavbna

dediščina

103,45

arheološka

spomenik

14161,83

profana stavbna

arheološko najdišče spomenik

3376,38

Korovci – Kamniti križ

sakralna stavbna

spomenik

142,96

Skakovci – Kapela sv. Trojice Cankova – Rojstna hiša Avgusta Pavla Skakovci – Dundekov mlin

sakralna stavbna

dediščina

77,7

memorialna

spomenik

156,12

profana stavbna

spomenik

4586,88

Cankova – Vila Cankova 19 Gerlinci – Gomilno grobišče Kovač Krašči – Zbirka kmečkih orodij

profana stavbna

spomenik

269,22

arheološka

spomenik

28752,7

ostalo

spomenik

50,0

profana stavbna

53579,76 28947,57

sakralna stavbna

spomenik arheološko najdišče dediščina

17.

20339

Topolovci – Domačija Pitz Korovci – Prazgodovinska naselbina Pod gorov Domajinci – Vaška kapela

18.

21443

Topolovci – Domačija Žilavec

profana stavbna

spomenik

5241,39

19.

21444

Gerlinci – Partlova klet

profana stavbna

spomenik

38,6

16.

15518

819,27

16791

arheološka

20.

21445 Gerlinci – Prevcova klet profana stavbna spomenik Vir: Direktorat za kulturno dediščino RS; Register kulturne dediščine, maj 2011 (eVRD)

375,66

123,32

Občina Tišina V občini Tišina najdemo zelo raznovrstno kulturno dediščino, ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 119/05) in je prikazana tudi v Registru kulturne dediščine.

V občini Tišina tako najdemo 37 objektov nepremične kulturne dediščine, ki se glede na tip dediščine razdeli na arheološko dediščino (8 objektov), memorialno dediščino (3 objekti), profano stavbno dediščino (12 objektov) in sakralno stavbno dediščino (14 objektov ). Kot kulturna dediščina so v občini Tišina zavarovane različne domačije, cerkve 72 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

oziroma kapelice, gomile, dvorci, znamenja, itd., ki pričajo o bogati zgodovini območje.

Dva izmed objektov nepremične kulturne dediščine v občini Tišina imata tudi opredeljeno vplivno območje dediščine. Vplivno območje dediščine je širša okolica nepremičnega spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morejo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju. Kot vplivno območje dediščine je v občini Tišina tako opredeljena okolica Bathyanijevega dvorca v Petanjcih in okolica Cerkve Marijinega rojstva v Tišini.

Tabela 33: Seznam kulturne dediščine v občini Tišina Št.

ESD

Ime dediščine

1.

9865

2.

10662

3.

16797

Tišina – Arheološko najdišče Pri cerkvi Gradišče pri Tropovcih – Zgodnjesrednjeveška utrdba Krajna - Gomila

4.

8851

5.

1248

6.

Tip dediščine Arheološka

Površina

Arheološka Arheološka Arheološka

1249

Gradišče pri Tropovcih – Gomila pri vodohramu Gradišče pri Tropovcih – Gomilno grobišče Pri Doblu Gradišče pri Tropovcih – Rimska cesta

7.

9864

Petanjci – Arheološko najdišče Kastelišče

Arheološka

8.

1241

Murski Črnci – Gomilno grobišče

Arheološka

9.

23789

Rankovci – Domačija Obalovo

Profana stavbna

10.

23791

Gederovci – Domačija Štivanovo

Profana stavbna

11.

18288

Tišina – Bathyanijev dvorec

Profana stavbna

12.

21550

Gederovci - Šola

Profana stavbna

13.

21551

Murski Črnci – Domačija Novak

Profana stavbna

14.

21552

Tišina – Horvatova hiša

Profana stavbna

15.

21553

Tišina – Domačija Rehn

Profana stavbna

16.

21554

Tišina – Domačija Horvat

Profana stavbna

17.

21555

Sodišinci – Domačija Vrečič

Profana stavbna

18.

21424

Sodišinci – Gasilski dom

Profana stavbna

19.

16478

Petanjci - Bathyanijev dvorec

Profana stavbna

20.

6861

Rankovci – Rojstna hiša Ferija Kuharja

Profana stavbna

21.

3195

Murski Črnci – Kapela Marijinega vnebovzetja

Sakralna stavbna

22.

24604

Murski Črnci – Kamniti križ

Sakralna stavbna

23.

3450

Sodišinci – Vaška kapela

Sakralna stavbna

24.

18078

Rankovci – Vaška kapela

Sakralna stavbna

25.

24616

Vanča vas - Znamenje

Sakralna stavbna

26.

24608

Rankovci – Haukova kapelica

Sakralna stavbna

27.

24775

Petanjci – Nagrobna kapela družine Vogler

Sakralna stavbna

28.

22888

Krajna – Kausova kapelica

Sakralna stavbna

29.

24605

Petanjci – Kamniti križ

Sakralna stavbna

30.

24615

Tišina – Grofova kapelica

Sakralna stavbna

31.

6829

Tišina – Slopno znamenje

Sakralna stavbna

Arheološka Arheološka

73 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

32.

6828

Krajna – Stebrno znamenje

Sakralna stavbna

33.

3449

Petanjci – Kapela Sv. Florijana

Sakralna stavbna

34.

3448

Tišina – Cerkev Marijinega rojstva

Sakralna stavbna

35.

6862

Sodišinci – Spominska plošča Ludviku Roganu

Memorialna

36.

8934

Petanjci – Šiftarjev memorialni park

Memorialna

37.

21134

Murski Črnci – Spomenik NOB

Memorialna

Vplivna območja kulturne dediščine Vplivna območja 39.

3448 Tišina – Cerkev Marijinega rojstva kulturne dediščine Vir: Direktorat za kulturno dediščino RS; Register kulturne dediščine, maj 2011 (eVRD) 38.

16478

Petanjci – Bathyanijev dvorec

23444,33 20693,55

74 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 20: Karta kulturne dediščine

75 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.13 Turizem Predstavitev in analizo turistične dejavnosti in ponudbe smo opravili z uporabo informacij dostopnih na spletnih straneh občin in posameznih turističnih društev, kar navajamo med viri.

Občina Rogašovci V občini Rogašovci se ponujajo številne turistične znamenitosti, med drugim: Slatinski vrelec v Nuskovi, ki se nahaja v okolici naselja Nuskova. Vrelec je kaptiran, ljudje iz bližnje in daljne okolice vodo občasno še uporabljajo. Zaradi dotrajanosti je bil vrelec v letu 2008 obnovljen s sredstvi v projektu Oaza zdravja. Ureditev je zamišljena na način doživetja bruhanja vode iz globine, opazovanja izločanja železovega oksida iz vode, odlaganja mineralnih snovi vode na podstavek kamna in z možnostjo osvežitve na klopeh ob vrelcu. Ob vrelcu je urejeno počivališče za pohodnike in kolesarje pod slamnato streho, ki je ena od postojank na Vrbovi poti urejeni v letu 2008. Ob tej priliki je bila ob vrelcu dodana tudi pojasnjevalna tabla o tej naravni znamenitosti.

Sotinski breg - Stolp na Kugli, razgledni stolp, ki je visok 14m, stoji na Sotinskem bregu (418m) najvišjem vrhu Pomurja. Do njega vodi turistično geološka učna pot s 365 stopnicami. S stolpa je lep razgled na vse štiri strani neba. Domačini hribu pravijo tudi "Prekmurski Triglav".

Pod imenom Čebelji gradič se skriva čebelarska ekološka kmetija, ki stoji v čudoviti naravi krajinskega parka Goričko, odmaknjena od vrveža vsakdanjega sveta. Posameznikom in organiziranim skupinam nudijo vodeni ogled, kjer Vam bodo razkril čudovit svet čebel.

Serdiški breg, drugače ga imenujejo tudi Rdeči breg, to pa zaradi tega, ker se nahaja tik pod površino rdeča prst. Serdiški breg je drugi najvišji vrh v Prekmurju. Na njem stoji brunarica, katero je postavilo Turistično društvo Rogašovci. Tu je postavljeno tudi vinogradniško znamenje. S Serdiškega brega je lep razgled na ledavsko dolino. Z avtomobilom se lahko pripeljete prav do samega vrha, ter uživate v pogledu s 416 m visokega hriba.

Leseni zvonik v vasi Ocinje stoji na ocinjskem pokopališču, zgrajen bi naj bil okoli leta 1750 in je eden najlepših etnoloških spomenikov v Pomurju in SV Sloveniji, obnovljen iz starih naravnih materialov leta 2000.

V Večeslavcih je najstarejši objekt iz zgodovine - Peršov križ, ki je kužno in turško znamenje.

Tehnični spomenik je Deutschev mlin v Sotini z oljarno in žago in Fartekov mlin v Serdici.

V občini je bogata gostinska ponudba v okviru katere nudijo domače prekmurske jedi z »bujto repo s kolinami«, tudi z »bogračem«. V lokalni slaščičarni pa se lahko posladkate z odličnimi sladicami.

76 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Občina Cankova V občini Cankova se popotnik na jugu občine najprej sreča z ravninsko vasjo Skakovci, ki jo prav sredi križišča krasi barvita kapela sv. Trojice, v bližnjem parku pa spomenik tukaj rojenega 1. prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča (1900–1945).

Naprej pot proti severu vodi do vasi Cankova, od koder se razprostira Krajinski park Goričko. Vaški trg krasi park s panonskim vodnjakom na vzvod in doprsnima kipoma Jožefa Borovnjaka (1826–1909), duhovnika in narodnega buditelja, ter njegovega učenca, dr. Avgusta Pavla (1886–1946), prvega prekmurskega znanstvenika, jezikoslovca, pesnika in prevajalca slovenskega slovstva v madžarščino. V neposredni bližini stoji tudi njegova rojstna hiša, ki je obeležena s spominsko ploščo. Ob parku se nahaja lepo obnovljena cerkev sv. Jožefa iz leta 1737 s tlorisom v obliki križa, notranjost pa krasi oltarna slika iz leta 1970, delo priznanega umetnika Staneta Kregarja. Park obdajajo še druga pomembna poslopja starodavna Vila Vogler, kjer se nahaja tudi turistično-informacijska pisarna.

Nadalje pot vodi ob meji z Avstrijo in mejni reki Kučnica vodi do vasi Korovci, kjer si v Bransbergerjevi domačiji lahko ogledamo vaški etnološki muzej z galerijo in lovsko razstavo. Med divjimi kostanji stoji kamnito razpelo s Križem in Marijo pod njim iz leta 1863 ter kapela sv. Duha. Nedaleč stran se razprostira velik gozdni kompleks, imenovan Korovska gora. Tako se lahko odpravimo do ene najlepše urejenih turistično gozdnih učnih poti Fuks graba, kjer nas pozdravijo mir, hladna senca in ptičje žvrgolenje; kot zvesti popotnik pa nas spremlja zlata lisička. V mesecu maju nas na sicer že redkih travnikih s svojimi snežno belimi cvetovi razveselijo rastišča ozko listne gorske narcise (Narcissus poeticus L.), ki kot simbol občine krasi občinski grb. Če se odpravi po poti ob meji naprej, se vzpnemo v geografsko razgibano vas Gerlinci, posejano z visokodebelnimi sadovnjaki, kostanji, vinogradi in vinskimi kletmi. Domačini vsako leto konec oktobra ponosno obeležijo darove narave s Praznikom mošta, vina in kostanjev, na kar nas opominja tudi stara preša, postavljena v središču vasi in bližnja cimprana klet. Tukaj lahko postojimo tudi pred kapelo sv. Antona Padovanskega, si ogledamo številna rimsko-dobna antična gomilna grobišča v gozdu ob Kučnici, občudujemo 200 let star pravi kostanj, rastišča ozko listne gorske narcise ali se po razgibanih slemenih (najvišji 342 m) razgledujemo po bližnjih gričih.

Ob spustu po slemenu proti jugovzhodu nas pričaka lepo urejena vas Gornji Črnci, kjer si lahko v središču odpočijemo ob potoku Črnec - priljubljenem počivališču za kolesarje, pred manjšima kapelicama ali se zazremo v lično urejena romska naselja, katerih prebivalci se radi vključujejo v družabno življenje okolice.

Vzhodneje leži vas Krašči, ki se razprostira na obeh bregovih reke Ledave, umetno zajezene (l. 1978) v preko 80 hektarjev veliko Ledavsko jezero. Nekdaj ekstremni poseg v naravo, se je v vseh teh letih zlil z okoljem, tako da je jezero postalo bogat ekosistem z vodnim in obvodnim življenjem, katerega lahko občudujemo ob sprehodu po Bernardini poti, ki je speljana okrog jezera. Sprehajalci si lahko pogled spočijejo z opazovanjem mirne vodne gladine ali občudovanjem bogatih rastišč vrbe ter številnih vodnih in kopenskih živali. Vodni svet bogatijo raznovrstne ribe, ki jih na svoje trnke radi lovijo ribiči. Na levem, vzhodnem bregu jezera pa si lahko pri Ferencovih ogledamo še muzeološko postavitev starih kmetijskih strojev, pokrito s slamnato streho in se posladkamo s sezonskim sadjem 77 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

okoliških sadjarjev, na desnem bregu pa postojimo pred kapelo sv. Ane. Nadalje nas pot proti jugu vodi do vasi Domajinci, ki jo v središču krasi kapela sv. Marjete. Če se odpravimo na Domajinski vrh, lahko uživamo v lepem razgledu na jezero ter bližnjo in daljno okolico.

Da zaokrožimo celotno občino, nas pot ponovno privede v ravninski del – do najmanjše vasi, imenovane Topolovci, kjer lahko z nostalgijo občudujemo lepo ohranjeno cimpračo ali mogočno Pitzevo domačijo iz leta 1827.

Turistično ponudbo v občini Cankova zaokrožijo izletniška in turistična kmetija, gostilne in vinske kleti s pestro kulinarično ponudbo, ponudba domačih izdelkov in pridelkov, za vse goste, ki se odpravijo na pot za en dan. Za vse ostale, ki imajo namen ostati več kot le en dan pa imajo na razpolago tudi nočitvene kapacitete pri kar treh ponudnikih, hkrati pa je ponudba popestrena tudi s tematskimi, kolesarskimi in pešpotmi (Turistična gozdna učna pot Fuks graba, Kolesarska pot 4, ki je speljana po občinah Cankova, Rogašovci, Kuzma in Grad, Voglerjeva pot na Cankovi, ki je primerna tudi za nordijsko hojo, Bernardina pot okrog Ledavskega jezera).

Občina Tišina Turistična ponudba v občini Tišina se opira na znamenitosti, ki so večinoma sakralne narave in fevdalne preteklosti. Glavna kulturna dediščina je tišinska cerkev. Cerkev spada med najzanimivejše arhitektonske spomenike na Slovenskem. Iz fevdalnih časov imamo na Tišini skromno, več kot 200 let staro graščino, ki je v razpadanju. Bila je last grofa Bathyanija. Park okrog graščine bi lahko postal turistična privlačnost. Pred 2. svetovno vojno je bilo v njem veliko eksotičnih dreves: tulipanovci, ginko, cedre, azijska smreka, magnolija, itd, od katerih pa je ostalo malo. Na Petanjcih je visokoprtlična graščina, ki je bila last grofa Bathyanija. Zgradba je ohranjena v dobrem stanju. Park in sadovnjak okrog graščine (ljudje so ga imenovali "pungrad") je uničen.

Po občini je postavljenih več znamenj. Najstarejši spomenik v tišinski župniji je kamnito, pet metrov visoko, na vrhu zašiljeno znamenje iz rezanega kamna. Po gradnji ga postavljajo isodobno s cerkvijo. Stoji ob cesti Tišina - Vanča vas. Na vsaki strani so zgoraj plitke s sledovi slikarije. V glavno vdolbino v sredini je bil leta 1893 položen kip lurške Marije in napravljeno stekleno okno. V fasado cerkve desno od vhoda je vzidan in z nadstreškom zaščiten renesančni nagrobnik Karlu von Herbersdorftu iz leta 1606. Na ozemlju Krajne ob cesti, ki pelje iz Rankovec v Gederovce, stoji stebričasto kamnito znamenje "Ecce homo" (Glejte človek) z letnico 1740. Ljudje mu pravijo "Beli križ". Kdo ga je postavil in zakaj, ni pisnih poročil. Ljudje zgodovinsko nepreverjeno trdijo, da gre za kužno znamenje, drugi, da je v zvezi s turškimi vpadi. Edino evangeličansko znamenje v občini Tišina je stolp oz. zvonik v Kupšincih. Zanimivo znamenje je tudi mejni kamen nekaj metrov od levega brega Mure na "travnikih" na črnskem katastru je bil za časa Marije Terezije postavljen kot mejno znamenje med Madžarsko in Avstrijo. Na njem piše: "D.S. 1754".

Vodna učna pot Mokoš je nova možnost učenja o delovanju narave, o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. Panonski del Slovenije dobi najmanj padavin, zato je vsak vodni vir, vsaka vodna žila še tako pomembna. Obvodni habitati omogočajo življenje štorklje, ki je simbol Prekmurja. Da bodo štorklje ostale v tem delu Slovenije, bo potrebno 78 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

ponovno oživeti tudi Mokoš, ki danes nima vode. Projekti ekoremediacij zato že potekajo.

Z Vodno učno potjo imamo novo priložnost, da se učimo od narave - potok Mokoš nam to omogoča.

V Občini Tišina se za namene razširitve turistične ponudbe realizira projekt Mura - Drava Bike, katere cilj je povezava kolesarskih poti od Avstrije preko Slovenije z Madžarsko.

Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili iz baze AJPES smo pripravili tabelo turistične ponudbe in jo nato prikazali tudi na posebni karti.

Tabela 34: Turistična ponudba po organizacijski obliki subjekta ENOTA 145354

POPOLNO IME KLUB MALEGA NOGOMETA MLADINEC MURSKI ČRNCI

305030 145353 290043 167933 179986 245676 253610 297267 223953 243778 311678 134270 197008 184967 157560 196193 139485 205519 264967 133244 137859 134445

MAJDA VINKOVIČ - IZLETNIŠKA KMETIJA KLUB MALEGA NOGOMETA GRADIŠČE KOLESARSKI KLUB 3M KOLESARSKI KLUB TROPOVCI KAJAK-KANU IN RAFTING KLUB "MOST" PETRANJCI STRELSKO DRUŠTVO ''KOLOMAN FLISAR'' TIŠINA KLUB MALEGA NOGOMETA TROPOVCI HOKEJSKI KLUB PETANJCI NOGOMETNI KLUB TIŠINA ŠPORTNO DRUŠTVO VANČA VAS HAUKO FRANC - ZASEBNO ŠPORTNO DELO NOGOMETNI KLUB ROMA KLUB MALEGA NOGOMETA PIRAMIDA VANČA VAS ŠPORTNO DRUŠTVO ASFALT BOREJCI KLUB MALEGA NOGOMETA MISTER BABY GEDEROVCI ŠPORTNO DRUŠTVO BOREJCI STRELSKO DRUŠTVO GEDEROVCI KLUB MALEGA NOGOMETA KRAJNA ŠPORTNO-REKREACIJSKO DRUŠTVO ''ŠTRK'' SKAKOVCI NOGOMETNI KLUB CANKOVA ŠPORTNO DRUŠTVO STUDENEC CANKOVA STRELSKO DRUŠTVO GRANIČAR CANKOVA ŠPORTNO - REKREACIJSKO DRUŠTVO FITNES KLUB BONSAI KLUB MALEGA NOGOMETA KUČNICA - KOROVCI KLUB MALEGA NOGOMETA COSMOS GORNJI ČRNCI KLUB MALEGA NOGOMETA'' DOMAJINCI'' DOMAJINCI KOTRMAN, ZDRAVSTVENO REKREACIJSKI IN TURISTIČNI CENTER D.O.O. KLUB MALEGA NOGOMETA JEZERO KRAŠČI KLUB MALEGA NOGOMETA KRAŠČI ANTON GOMBOC - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI - IZLETNIŠKA KMETIJA KOZELINOVI ANTON KOUS - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI - TURISTIČNA KMETIJA FERENCOVI ŠPORTNO DRUŠTVO ''GERLINCI'' KLUB MALEGA NOGOMETA PERTOČA JOŽE GOMBOC - SOBODAJALEC, APARTMA GOMBOC

289423 194762 140473 149337 272072 154879 140475 331861 332133 161613 140474 315953

OBLIKA Društvo, zveza društev Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Zasebni športni delavec Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o.

Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Registriran sobodajalec

79 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

167934 138672 167936

KLUB MALEGA NOGOMETA ''VEČESLAVCI'' VEČESLAVCI ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST PERTOČA ŠPORTNO DRUŠTVO BODOČNOST FIKŠINCI EDVARD ŠTESL - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA 331850 KMETIJI - VINOTOČ ŠTESL 291342 ŠPORTNA ZVEZA OBČINE ROGAŠOVCI 280148 KLUB MALEGA NOGOMETA ROGAŠOVCI - VETERANI 117154 NOGOMETNI KLUB GORIČANKA - LIV 276045 ŠPORTNO DRUŠTVO LEDAVA SERDICA 171404 KLUB MALEGA NOGOMETA HRABRI MIŠKI SERDICA 271410 DRUŠTVO BORILNIH VEŠČIN ROGAŠOVCI 159613 KLUB MALEGA NOGOMETA ''SOTINA'' SOTINA LEPOTILNI STUDIO "KISILAK" HERMAN KISILAK S.P. in 331787 ČEBELARSKA EKOLOŠKA KMETIJA, ČEBELJI GRADIČ 134847 NOGOMETNI KLUB SERDICA 205865 AVTO-MOTO CROSS KLUB SOTINA Vir: AJPES, 2010

Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev Podružnica s. p.

Društvo, zveza društev Društvo, zveza društev

80 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 21: Karta turistične ponudbe

81 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2. Vodozbirno območje reke oz. ožje območje Kučnice (CORE AREA) Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS Ur.l. RS št. 76/2004) ureja v poglavju 3.3.1.1 Usmeritve za rabo tal in določa v drugem odstavku, ki se na naša tudi na naše ožje območje: ˝ Kmetijsko dejavnost na zemljiščih z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom se zaradi varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, to je na Dravskem, Murskem polju, Apaškem, Prekmurskem, Ptujskem, Sorškem, Kranjskem in Ljubljanskem polju ter v Spodnji Savinjski dolini, dolini Kamniške Bistrice in Polskave ustrezno tehnološko prilagodi ali preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur. Za izboljšanje kvalitete površinskih voda se kot prostorski ukrep ob upoštevanju oblikovne podobe krajine, zasaja avtohtono vegetacijo ter postopoma umika kmetijske dejavnosti iz priobalnih zemljišč voda.˝. Prav tako je pomemben šesti odstavek istega poglavja, ki določa ˝ Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira predvsem z uvajanjem večjega deleža naravnih prvin, predvsem vegetacijskih ali vodnih prvin in/ali z izločanjem določenega deleža kmetijskih zemljišč iz rabe.˝ V poglavju 3.3.3 Raba voda, deveti odstavek določa: ˝Na reguliranih površinskih vodah se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturne vloge voda v krajini, kadar to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti.˝.

Tudi uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS št. 122/2004) obravnava v 77. členu načrtovanje v območjih vodnih zemljišč s tem, da določa kaj je treba upoštevati pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti in sicer: ˝1. da se na priobalnih zemljiščih voda ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; 2. da se vodna zemljišča ne zasipavajo, razen če je to sestavni del dovoljenih prostorskih ureditev po zakonu o vodah, in je umeščanje prostorskih ureditev v javnem interesu; 3. da se umeščajo prostorske ureditve na način, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; 4. da se rekonstrukcije obstoječih objektov izvedejo le pod pogojem, da se razmere glede stanja voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda izboljšujejo; 5. da se ohranjajo retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavljanje tam, kjer je to možno; 6. načrtovano in obstoječo rabo voda ter varstvena območja po zakonu o vodah; 7. da se ohranjajo značilnosti vodnih zemljišč kot biotopa in pomembne vidne sestavine prostora ter s tem prispeva h krepitvi prepoznavnosti krajine; 8. da se zagotavljata ekosistemska vloga in kontinuiteta površinskih voda (življenjski prostor zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam na območju površinskih voda in podobno); 9. da se pri načrtovanju prostorskih ureditev vodna zemljišča obravnavajo kot potencialno območje kulturne dediščine.˝ Zakonski akt v Republiki Sloveniji, ki se tudi nanaša na ravnanje z vodami je Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur.l. RS št.

61/2011, 49/2012). V njej so navedeni roki za doseganje okoljskih ciljev in sicer v 3. členu, kjer je v drugem odstavku navedeno,da se zaradi razlogov, ki so povezani s tehnično izvedljivostjo ali z naravnimi pogoji rok za doseganje okoljskih ciljev določenih z načrtom na določenih vodnih telesih podaljšan do leta 2027. V tretjem odstavku so navedena 82 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

vodna telesa za katera to velja in med njimi je navedena tudi Kučnica z oznako VT SI432VT. Cilji oz. ukrepi za porečje Kučnice so tako na primer izgradnja komunalnih čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij, izgradnja malih čistilnih naprav, izvajanje ukrepov za varstvo pred onesnaženjem zaradi nesreč pri prevozu nevarnega blaga v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu, ukrep kmetijsko okoljska plačila znotraj Programa razvoja podeželja 2007-2013, ukrepi s področja rabe kemikalij in biocidov, nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji v okviru projekta BOBER, določila vezana na izvajanja ribiške in ribogojske prakse, obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav, ukrepi s področja varovanja voda pred onesnaževanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ukrepi s področja varovanja voda pred onesnaževanjem s hranili in FFS, zagotavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000, zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami površinskih voda, omejitve, prepovedi in pogoji rabe voda, preprečevanje vnosa tujerodnih vrst in izvaja naj se monitoring vodnih organizmov.

Krovni zakonski akt je Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, spremembe Ur.l. RS, št.

110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012), ki v 37. členu določa posege v prostor in sicer: (1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: 1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, 2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.

Kučnica, ki priteka z močno razčlenjenega gričevja med Rabo na severu in Muro na jugu v južni smeri v Muro. Kučnica izvira pri kraju St. Anna am Aigen. Po enem kilometru doseže slovensko-avstrijsko državno mejo. Že v srednjem veku je bila mejna reka med Štajersko in Ogrsko, nato med Jugoslavijo in Avstrijo in danes med Slovenijo in Avstrijo. V svojem toku po meji teče okrog 3 km daleč po okraju Feldbach, nato pa 19 km po okraju Radkersburg. Na slovenski strani je murskosoboško upravno območje. V Muro se izliva pribl. 6 km jugovzhodno od mesta Bad Radkersburg. Odsek izliva v dolžini pribl. 1 km je na slovenskem ozemlju. Skupna dolžina Kučnice je danes 23 km.

Ker v preteklosti majhno, močno zaraslo in zaradi mejne lege slabo vzdrževano ali pa sploh nevzdrževano korito ni moglo odvajati niti enoletne visoke vode, je prihajalo večkrat 83 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

do poplav zakar so strugo Kučnice kot v poglavju 1.2.2 Historične podlage navedeno regulirali.

Vodozbirno območje reke oz. ožje območje Kučnice za potrebe projekta imenovano tudi CORE AREA smo določili na podlagi razvodnice reke Kučnice v občinah Rogašovci in Cankova, medtem, ko smo v občini Tišina izbrali drug pristop in določili kot območje v katerega bi naj segalo ožje območje Kučnice tudi območje na katerem se nahajata vodotoka Dobel in Mokoš, v katera je Kučnica v preteklosti tekla ob višjem vodostaju.

Hkrati smo v tej občini območje omejili s katastrskimi občinami po kateri teče struga Kučnice.

84 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Karta 22: ožje območje reke Kučnice

85 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.1 Rastlinstvo Dejavniki, ki vplivajo na razvoj tipičnih rastlinskih vrst na opazovanem območju, so geološka podlaga, relief in podnebje.

Z izjemo paleozoijskih glinastih skrilavcev v okolici Sotine, Serdice in Ocinja, tvorijo okoliško gričevje pretežno silikatni sedimenti terciarne starosti, predvsem prod in pesek, ki povzročajo kislost tal. S klimatskega vidika je ta predel Goričkega, ki prejme letno najmanj padavin v Sloveniji (700 – 800 mm/m2), od tega jih večina pade poleti v obliki ploh in neviht. Prepletenost teh dejavnikov tako ustvari razmere za razvoj edinstvenega rastlinstva.

Ker je dolina reke Kučnice vlažnejša so ob njej rastišča jelše, topola in vrbe. Mokrotne slabo hranljive travnike poraščajo modra stožka, sibirska perunika, zvezdasta narcisa (območje v Korovcih), rumena maslenica, pehtranov rman in močvirski svišč. Goričke njive so dom modrih plavic in rdečega maka (povzeto po Trideželni park Goričko – Raab – Őrszég / Življenjska okolja in njihovi prebivalci, 2003, str. 4-16, Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje).

Podrobnejšo analizo rastlinstva bo v posebnem poročilu predal projektni partner zasebni neprofitni zavod Center za kartografijo favne in flore, Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju.

2.2 Živalstvo Življenje v gozdovih je pestro saj naj bi v Goričkih gozdovih živele nekatere vrste hroščev kozličkov (redki usnjar), golob duplar in sršenar, zelena žolna, veliki in mali detel, kavke, jeleni, srne, divji prašiči, redke vrste netopirjev, podlesek, dihur, kuna zlatica, mala in velika podlasica, veverica in številne druge živalske vrste.

Na mokrih in vlažnih travnikih domujejo redki metulji, modrini in cekinčki, prehrambeno vezani na tod rastoče vlagoljubne rastlinske vrste. Na njih opazimo temnega, sviščenega in strašničnega mravljiščarja, hrošče, kobilice in druge žuželke. Pod kamni v večini voda najdemo potočnega raka jelševca, pogosta pa je tudi ogrožena vrsta medicinske pijavke.

Povsod, kjer je dovolj vlage, srečamo dvoživke iz vrst krastač, urhov in pupkov. V gozdnih predelih Kučnice je mogoče najti črno rumenega močerada. Nad vodnimi površinami se spreletavajo številne žuželke, katerih ličinke se razvijejo v vodi. Najbolj opazni so kačji pastirji, med njimi je pogost veliki studenčar, medtem ko so kačji potočnik, stasiti in pasasti kamenjak manj pogosti. Za obvodni prostor so značilne ptice, predvsem trstnice, pobrežniki in ogrožena čapljica, pogosto je v gosteh bela štorklja. Ob Kučnici verjetno živi tudi zlatovranka, saj jo opažajo na avstrijski strani meje. (povzeto po Trideželni park Goričko – Raab – Őrszég / Življenjska okolja in njihovi prebivalci, 2003, str. 4-16, Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje) Podrobnejšo analizo živalstva bo v posebnem poročilu predal projektni partner zasebni neprofitni zavod Center za kartografijo favne in flore, Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju 86 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.3 Določitev priobalnih zemljišč Priobalno zemljišče obsega najožje pilotno območje in je kot tako predmet obravnave poročila v drugi fazi naloge v okviru projekta Greennet.

87 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

3. ZAKLJUČEK Ugotavljamo, da bo v drugi fazi potrebno določiti HOT SPOT območje, ki bo na podlagi veljavne zakonodaje (Zakon o vodah - ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002, spremembe Ur.l. RS, št.: 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012) določeno glede na to, da je reka Kučnica kategorizirana kot reka 1. reda saj po opisu spada med ˝ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo˝ in se ji zaradi tega določi območje priobalnega pasu 15m od meje vodnega zemljišča v območju naselij in območje priobalnega pasu 40m od meje vodnega zemljišča v območju izven naselij.8 Zakon o vodah ima implementirane direktive Evropske Skupnosti, ki se nanašajo na urejanje, obratovanje in varovanje voda. Hkrati ugotavljamo, da bo v drugi fazi potrebno, da se s terenskim ogledom pripravi ustrezen kataster vodnogospodarskih objektov.

Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

Bistvo prve faze naloge je bilo ustvariti obsežno bazo podatkov s pomočjo katerih se lahko izvajajo nadaljnje analize stanja posameznih pregledov. Na podlagi zbranih in pregledanih podatkov lahko ugotovimo, da se padanje demografskega trenda počasi umirja, hkrati pa da se prebivalstvo najširšega območja stara, da predstavljajo razvojni cilji občin, usmerjeni k izgradnji gospodarske javne infrastrukture (kanalizacije in čistilne naprave) ustrezen način ravnanja s komunalnimi odplakami. Iz namenske in dejanske rabe je razvidno, da se v bližini vodotoka v 40m priobalnem pasu izvaja povečini intenzivno kmetijstvo, zakar bi bilo v drugi fazi morebiti praktično preveriti tudi obremenjenost na preparate, ki se uporabljajo v kmetijstvu.

Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da se turizem v regiji naslanja predvsem na naravne lepote, s čimer pridobi na veljavi varovanje ožjega območja Kučnice, hkrati pa mogoče tudi ureditev kakšne učne/pohodniške poti v še ožjem okviru (HOT SPOT).

S tega vidika bi bilo za razmisliti glede biološkega in ekološkega restavriranja Kučnice, kar zahteva večdisciplinarni pristop, izvedlo pa bi se lahko ponovno prvotno meandriranje, postavitve pregrad, priprave tolmunov in drugih načinov postopnega vračanja struge v nekdanje okvire ter odstranjevanje virov onesnaževanja hkrati pa morebiti v prvi fazi tudi poskrbeti za primerno zaraščanje ali zasaditev bregov, ki bo skladna z ureditvijo na avstrijski strani. Obrežno porast naj bi sestavljale lokalno razširjene avtohtone vrste zelnatih vodnih in obvodnih rastlin ter drevesa in grmi, ki lahko uspevajo tudi v občasno poplavljenih tleh. Naravna obrežna vegetacija ima več pomembnih ekoloških, gospodarskih in tudi estetskih funkcij. Sama zamisel je zanimiva bo pa v dejanskem stanju brez konkretnega pristopa in brez pravega konsenza v okolju težko izvedljiva. V okviru financiranja morebitnih posegov predlagamo, da bilo dobro le te predlagati za zajem v naslednjo finančno perspektivo evropske unije za obdobje 2014-2020.

88 8

Območje priobalnih zemljišč je na priloženem elektronskem mediju v elektronski obliki.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

4. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI Viri: -

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKS) Javni zavod Krajinski park Goričko (JZKPG) Statistični urad Republike Slovenije (SURS) arhiv ZEU, d.o.o. literatura: o Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ Ur.l. RS, št.

76/2004 o Uredba o prostorskem redu Slovenije, Ur.l. RS, št. 122/2004 o Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur.l.RS 61/2011, 49/2012) o Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, spremembe Ur.l. RS, št. 110/2002ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012) o Projekt regulacija Kučnice (ARSO, Oddelek porečja reke Mure) o Kaligaric, M., Škornik, S., Štumberger, B., Hoenigsfeld-Adamic, M.,Petrinec, V., 2003: Bio-inventarizacija krajinskega parka Goricko - splet: http://www.obcina-rogasovci.si/ http://www.cankova.si http://www.cankova.si/dokumenti/23/2/2011/Vodnik_po_občini_Cakova_KONČNA_618.pdf http://www.tisina.si/sl/default.asp http://www.unteresmurtal.steiermark.at/cms/dokumente/10173564_4669789/714c0c9e/Kut schenitza_slo.pdf http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Porocila/posl_subj_obc_skup_30062012.pdf http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp (orodje statističnega urada Slovenije) http://www.natura2000.gov.si/

89 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

5. PRILOGE -

Elektronski medij (zgoščenka) v mapi:

01_tekst 02_graficne_priloge_k_tekstu 01_Franciscejski kataster 1 Ocinje 2 Kramarovci 3 Fikšinci 4 Gerlinci 5 Korovci 6 Cankova 7 Skakovci 8 Krajna 9 Gederovci 10 Sodišinci 11 Petanjci 02_Karte_pdf_k_tekstu 03_zbirka_podatkov 01_RPE 02_OPN 01_Rogasovci 02_Cankova 03_Tisina 03_Dejanska_raba 04_Pedologija 05_Geologija 06_Ekonomska_struktura 07_GJI 08_prometna_infrastruktura 09_Vode 10_ARSO 11_Kmetijstvo_in_gozdarstvo 12_Kulturna_dediščina 13_Turizem 14_Vodozbirno_območje 15_Določitev_priobalnih_zemljišč

90 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi