Larisa Javernik: Kaj narediti s sploščenim zajcem? Bárđur Oskarsson: Sploščeni zajec Založba: Zala Leto izida: 2016 Prevod: Darko Čuden V procesu detabuizacije otroške literature, so avtorji začeli posegati po temah, ki so bile še nekaj let nazaj rezervirane izključno za literaturo za odrasle. Pogled na otroka kot nedolžnega bralca se počasi umika, hkrati pa se odpira tudi koncept naslovniško odprtih knjig primernih za bralce vseh starosti. V sklopu tega je nespregledljiva prismuknjena, nonsensno naravnana slikanica Sploščeni zajec ferskega avtorja Bárđurja Oskarssona. Slikanica skozi humorno, absurdno, skorajda filozofsko perspektivo obravnava temo smrti. Pes in podgana namreč nekega dne na cesti naletita na sploščenega zajca. Zajca osebno ne poznata, pes pa pobrska po spominu in ugotovi: »Po mojem je s številke 34. Nikoli se sicer nisem pogovarjal z njim, sem pa nekajkrat lulal na tej ulici, tako da sva se gotovo srečala.« Kočljive situacije se lotita nadvse premišljeno, saj hitro ugotovita, da če »tako ležiš, ti ni kaj prida udobno.« Zajca pazljivo odlepita s ceste in ga odneseta v pasjo uto. Po neprespani noči tuhtanja in tesarjenja, se odločita, da sploščenega zajca s selotejpom nalepita na zmaja. Zmaja nato s pomočjo vetra dvigneta v zrak in zadovoljno opazujeta, kako zajec na zmaju leti po nebu: »Ko je zmaj poletel, sta ga dolgo opazovala v tišini. »A misliš, da uživa?« /.../ Pes si je poskušal predstavljati, kako je videti svet od zgoraj.« Zgodba o soočenju s smrtjo (neznanca) odpira množico nadaljnjih tem, ki se v slikanici razvijajo skozi preprost jezik in preproste dvodimenzionalne ilustracije. Smrt ni predstavljena kot tabu, avtor do nje pristopa sproščeno in nemoralistično; s pomočjo počlovečenih živalskih junakov bralcu omogoči, da si skupaj z njima poskuša smrt osmisliti, ji dati pomen in jo spremeniti v nekaj 87
Kritike in recenzije