Velika noč
Praznik upanja in Božje ljubezni »Velika noč je praznik našega upanja, nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni« je zapisal papež Frančišek. Na Velikonočno jutro sta prišli ženi k grobu, našli kamen odvaljen od groba in z veseljem stekli to sporočit Kristusovim učencem (prim. Mt 28, 1-10). Grob pokrit s kamnom je simbol trpljenja, zapuščenosti in žalosti. V njem lahko vidimo tiste ljudi, ki trpijo zaradi revščine, v vseh mogočih oblikah; ki ne vedo, kako preživeti naslednji dan, teden in mesec; ki so nemočni, ker ne morejo poskrbeti za družino in otroke; ki izgubljajo življenjski smisel; ki so žalostni, ko v svoji starosti nimajo dovolj za vsakdanji kruh, kljub trdemu delu v celotnem življenju; ki so pozabljeni od svojih otrok in bliž njih; ki nimajo nobenega sorodnika ali prijatelja; ki so tujci v tuji deželi, kamor so jih pripeljali kot žrtve trgovine z ljudmi; ki so morali zaradi vojne zapustiti dom ali pa so v kakšni drugi stiski v zadnjem pozabljenem kotičku tega sveta. Z Veliko nočjo, ko se kamen odvali stran z groba, postane odvaljen kamen simbol novega upanja, veselja in znamenje Božje ljubezni do vsakega človeka. Ljudje lahko nekaj vsega tega prejmejo tudi na Karitas, ko dobijo pomoč v hrani in oblačilih, nasvet ali pa možnost vključitve v enega od programov. Še bolj pa jih lahko obogati veselje in živo upanje prostovoljcev in sodelavce Karitas, ki so pripravljeni z njimi narediti korak v človeka vredno prihodnost. Blagoslovljene praznike, upanja in veselja v Božji ljubezni, želimo vsem dobrim ljudem!
- sodelavke in sodelavci Karitas